BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Nadškofija Ljubljana - ECPv6.11.0.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Nadškofija Ljubljana
X-ORIGINAL-URL:https://nadskofija-ljubljana.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za Nadškofija Ljubljana
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20220327T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20221030T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220503T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220503T190000
DTSTAMP:20260624T084050
CREATED:20220503T125236Z
LAST-MODIFIED:20220503T125236Z
UID:10001694-1651604400-1651604400@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Razstava akad. slikarja Žige Okorna
DESCRIPTION:Vabimo vas na odprtje razstave akad. slikarja Žige Okorna Obzorje biti\, ki bo v torek\, 3. maja 2022\, ob 19. uri v Kregarjevem atriju Zavoda sv. Stanislava. \nAvtorja in njegovo delo bo predstavil arhitekt in pisec Janko Rožič\, glasbeni program ob odprtju pa bodo oblikovale učenki klavirja Glasbene šole v Zavodu sv. Stanislava in njuna profesorica Nadja Vodišek. \nRazstava je na ogled od 20. aprila do 23. maja 2022 v Kregarjevem in Meršolovem atriju Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu\, več o njej pa lahko preberete na galerijski spletni strani. \nVir: Katoliška Cekrev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/razstava-akad-slikarja-zige-okorna/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Zavod-sv.-Szanislava-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220503
DTEND;VALUE=DATE:20220504
DTSTAMP:20260624T084050
CREATED:20220503T134940Z
LAST-MODIFIED:20220503T134940Z
UID:10001702-1651536000-1651622399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Filip in Jakob ml.\, apostola\, praznik
DESCRIPTION:Sv. Filip iz Betsajde\, sprva učenec Janeza Krstnika\, je eden prvih Jezusovih učencev. Prestal je mučeniško smrt verjetno v Frigiji. Sv. Jakob mlajši\, Jezusov sorodnik po Mariji\, pa je bil škof v Jeruzalemu\, goreč v spokornih delih in molitvi. Po starodavnem izročilu je bil do smrti mučen leta 62. \nVir: Hozana.si
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-filip-in-jakob-ml-apostola-praznik/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/1028_sv_filip_in_jakob_ml_apostola.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220501
DTEND;VALUE=DATE:20220509
DTSTAMP:20260624T084050
CREATED:20220328T134841Z
LAST-MODIFIED:20220328T134841Z
UID:10001672-1651363200-1652054399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Teden molitve za nove duhovne poklice
DESCRIPTION:»Pojdi in popravi mojo Cerkev!« je geslo tedna molitve za duhovne poklice\, ki bo v Cerkvi v Sloveniji potekal od 1. do 8. maja 2022. Teden molitve je namenjen najprej nam: duhovniki\, redovniki\, redovnice\, kateheti\, katehistinje in drugi pastoralni delavci\, ki nas je Kristus že dosegel; spodbuditi nas želi\, da bi najprej sami poživili milost\, ki nam je bila dana\, ko smo bili izbrani in poklicani. Potem naj bi pomagali še drugim\, tistim\, ki so danes poklicani\, da se odprejo Božjemu vabilu\, prepoznajo svoje mesto v Božjem načrtu in se mu povsem predajo v duhovništvu in posvečenem življenju. Naj bo ta teden drugačen kot drugi! Poseben pečat naj mu da: dnevna molitev\, premišljevanje Božje besede\, posebej oblikovana sveta maša\, dnevne adoracije s posameznimi skupinami\, kateheza\, pričevanja … možnosti je veliko\, da sebi in drugim pomagamo globlje vstopiti v skrivnost poklica\, ki ga tudi danes Bog prebuja v zadostni meri v svoji Cerkvi. Vprašanje je sicer\, če je dovolj ugodno okolje\, da se seme klica\, ki ga je Bog položil v srca mladih\, lahko razvije do končnega da!? Kako naj bi se tudi razvil brez molivcev\, brez oznanjevalcev\, brez spremljevalcev … Naj ne manjka naš delež! \nV knjižici\, ki smo jo za letos pripravili v Nadškofiji Maribor\, boste našli: predlog homilije za 3. in 4. velikonočno nedeljo\, uvode za sveto mašo ter prošnje vernikov za vsak dan v tednu\, za vsak dan predlog polurne molitve pred izpostavljenim Najsvetejšim za duhovne poklice\, predloge za teden molitve za srečanja različnih skupin\, in sicer: katehezo za 2. in 3. triado\, predlog za srečanje ministrantov in ministrantk\, predlog za srečanje mladih\, predlog za srečanje zakonske in biblične skupine. Na koncu je nekaj predlogov za ogled kratkih filmov o poklicanosti. Naj nas pri naši molitvi in njenem pospeševanju vodi in navdihuje neomajno zaupanje\, ki se opira na Božjo moč in Kristusovo zagotovilo\, da »vsak\, kdor prosi\, prejme\, kdor išče\, najde\, kdor trka\, se mu bo odprlo!«. \nS. Štefka Klemen OSU
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/teden-molitve-za-nove-duhovne-poklice/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220501
DTEND;VALUE=DATE:20220502
DTSTAMP:20260624T084050
CREATED:20220401T120702Z
LAST-MODIFIED:20220401T120702Z
UID:10001687-1651363200-1651449599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Jožef delavec
DESCRIPTION:V Katoliški cerkvi 1. maja obhajamo god sv. Jožefa delavca\, moža Device Marije in Jezusovega krušnega očeta. \nSv. Jožef je bil po svetopisemskem izročilu mizar\, zato velja za zgled človeka\, ki si je z delom služil kruh\, vzdrževal družino ter skrbel za vzgojo in rast Jezusa Kristusa. \nVsebina godovnega dneva izhaja tudi iz zgodovinskih okoliščin delavskega vprašanja. Papež Leon XIII. (1878–1903) je leta 1891 objavil okrožnico Rerum novarum (Nove stvari)\, s katero je podprl delavsko vprašanje ter spregovoril o industrijskih delavcih\, sindikatih in poštenih plačah. Okrožnica je postala temeljno besedilo sodobnega družbenega nauka Cerkve\, saj je človekovo delo prvič obravnavala s krščanskega vidika\, pri čemer je izhajala iz svetopisemskega izročila. Obsežno je spregovorila o položaju delavcev\, ki so bili v tistem času socialno nezaščiteni\, njihov status pa ni imel pravnega okvira. Okrožnice cerkvenega učiteljstva pomagajo vzpostavljati pravičen družbeni red in vrednotiti obstoječo družbeno ureditev. \nNavedene teme so v Cerkvi na Slovenskem in tudi širše aktualne tudi dandanes – tako zaradi svetovne finančno gospodarske krize kot tudi zaradi pastoralnega leta socialne pravičnosti oz. družbenega nauka Cerkve\, ki od septembra 2011 do septembra 2012 potekal pod geslom Pravičnost v ljubezni. \nZgodovina dela se za kristjane in Jude začne s stvarjenjem sveta. Stara zaveza predstavlja Boga kot delavca\, ki oblikuje\, postavlja in ureja svet (prim. npr. 1 Mz 1\,1–2\,4). Jezus si je pred začetkom javnega delovanja služil kruh z delom\, verjetno kot obrtnik mizar\, s čimer je človekovemu delu dal poseben pomen. Delo ni le ena izmed človekovih dejavnosti\, ampak je povezano tudi z družbenimi in političnimi vprašanji. Delo mora biti cenjeno in spoštovano\, ker človeku omogoča dostojanstven način življenja in zagotavlja materialne pogoje za preživetje. \nLik sv. Jožefa je zgled tako za delavce kot delodajalce. Slednji so zavezani k zagotavljanju poštene plače\, ki omogoča dostojno življenje. Višina plače mora ustrezati življenjskim potrebam in razmeram\, v katerih delavci živijo. Vsi subjekti civilne družbe si morajo prizadevati za urejeno razmerje med delom in kapitalom ter z dialogom urejati delavska vprašanja\, neomejeno konkurenco ekonomske moči in varovanje osebne lastnine\, ki je namenjena družbeni funkciji. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-jozef-delavec/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/sv.-Jožef.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220429
DTEND;VALUE=DATE:20220430
DTSTAMP:20260624T084050
CREATED:20220401T114522Z
LAST-MODIFIED:20220416T205705Z
UID:10001686-1651190400-1651276799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Katarina Sienska\, sozavetnica Evrope
DESCRIPTION:Sv. Katarina Sienska\, cerkvena učiteljica\, mistikinja in sozavetnica Evrope goduje 29. aprila. \nRodila se je leta 1347 kot predzadnja od petindvajsetih otrok barvarja kož Jakoba Benincasa iz mesta Siena. Ljubka in živahna deklica je že z dvanajstimi leti prišla v spor z domačimi\, zlasti z materjo\, ki je hotela\, da si poišče moža in se ni mogla sprijazniti s Katarinino namero\, da se posveti Bogu. Temu prigovarjanju je Katarina napravila konec tako\, da si je ostrigla lase in s tem pokazala svojo trdno odločitev\, da se za vedno daruje Bogu. Oče je bil njen zaveznik in tako je s šestnajstimi leti mogla vstopiti v tretji red sv. Dominika. Dominikanske tretjerednice niso bile redovnice\, ki bi živele v samostanu\, temveč pobožne žene\, ki so se ravnale po določenih pravilih in so živele med svetom. Posvečale so se molitvi in dobrodelnosti. Nosile so tudi posebno obleko\, da so se razločevale od drugih žena. \nNekaj časa je bila Katarina usmerjena zgolj na molitev in premišljevanje. Ko ji je bilo kakih dvajset let\, se ji je v videnju prikazal Jezus\, se z njo skrivnostno zaročil in ji napovedal\, da ji bo v Cerkvi zaupana posebna naloga. Od takrat naprej se je odlikovala tudi v dejavni ljubezni. Njena skrb za druge je pritegnila pozornost Siencev. Nekaj se jih je povezalo v nekakšno skupino učencev\, v kateri so bili pripadniki različnih družbenih slojev: sodniki\, poslanci\, slikarji\, pesniki\, rokodelci\, redovniki in redovnice. Tako je Katarina dejavno sodelovala v dogajanjih svojega mesta in Cerkve svojega časa. Tista njena posebna naloga\, o kateri ji je bil govoril Jezus\, je bila\, da je pomagala prepričati papeža Gregorja XI.\, naj se vrne iz francoskega Avignona v Rim. Leta 1376 je to res storil: ko se je papež vračal v Petrovo mesto\, se je Katarina ponižno umaknila v rodno Sieno\, potem ko je svojo nalogo izpolnila. \n\nVloga ženske v Katoliški cerkvi v Sloveniji\n\nPozneje si je še veliko prizadevala\, da bi prinesla mir v Cerkev in v srca ljudi. Njena številna pisma (ohranilo se jih je 380) pričajo o njeni dejavnosti za Cerkev in o njeni veliki ljubezni do Jezusa; dragocena so tudi zato\, ker nam omogočajo vpogled v tisto mučno obdobje zgodovine Cerkve\, ko je ta žena povzdignila svoj glas. Lik Katarine Sienske je eden tistih svetlih vzorov žena\, ki jih je Cerkvi in svetu poklonilo 14. stoletje. Izčrpana od naporov svojega kratkega\, a napetega življenja\, použita od tistega\, kar je sama imenovala ‘sladke telesne muke’\, je Katarina komaj triintridesetletna umrla v Rimu 29. aprila 1380. \nZa svetnico jo je razglasil papež Pij II. leta 1461\, papež Pij XII. jo je leta 1939 postavil za zavetnico Italije\, papež Pavel VI. pa ji je leta 1970 podelil naslov cerkvene učiteljice in sicer zaradi njenega znamenitega in obsežnega spisa Knjiga božjega nauka. Papež Janez Pavel II. jo je leta 1999 razglasil za sozavetnico Evrope skupaj s sv. Edith Stein/Terezijo Benedikta od Križa in sv. Brigito Švedsko. \nVir: Revija Ognjišče \n  \n\nPapež Benedikt XVI.\nSveta Katarina Sienska: Duhovno materinstvo\nDragi bratje in sestre\, \nDanes bi vam rad spregovoril o ženi\, ki je imela odlično vlogo v cerkveni zgodovini. To je sveta Katarina Sienska. Štirinajsto stoletje\, v katerem je živela\, je bilo težko obdobje za življenje Cerkve in celotnega družbenega tkiva v Italiji in Evropi. Vendar tudi v trenutkih največjih težav Gospod ne neha blagoslavljati svoje ljudstvo s tem\, da razvname svetnike in svetnice\, ki zdramijo duha in srce ter zbujajo spreobrnjenje in prenovo. Katarina je ena od teh. Še danes nam govori in nas spodbuja\, da pogumno hodimo svetosti naproti\, da bi bili vedno bolj popolni Gospodovi učenci. \nRojena v Sieni leta 1347 v zelo številni družini\, je umrla v Rimu leta 1380. Pri 16 letih jo je videnje svetega Dominika nagnilo\, da je stopila v tretji dominikanski red\, v žensko vejo\, imenovano Mantellate. Ostala je v družini\, zasebno je napravila obljubo devištva\, ko je bila šele doraščajoča. Posvetila se je molitvi\, pokori\, dobrodelnosti\, zlasti v korist bolnih. \nKo se je razširil glas o njeni svetosti\, je začela vneto dejavnost duhovnega svetovanja vsem skupinam oseb: plemičem in politikom\, umetnikom in preprostim ljudem\, posvečenim osebam\, klerikom\, vključno s papežem Gregorijem XI.\, ki je v tistem času bival v Avignonu in ga je Katarina energično spodbujala\, naj se vrne v Rim. Veliko je potovala\, da bi pospeševala notranjo prenovo Cerkve in podpirala mir med stanovi. Tudi zaradi tega jo je sveti Janez Pavel II. hotel razglasiti za sozavetnico Evrope. Stara celina naj nikoli ne pozabi krščanskih korenin\, ki so v temelju njene poti\, in naj še naprej iz evangelija zajema temeljne vrednote\, ki zagotavljajo pravičnost in slogo. \nKatarina je veliko trpela\, kakor mnogi svetniki. Nekateri so celo mislili\, da ji ne smejo zaupati. Leta 1374\, šest let pred njeno smrtjo\, so celo sklicali generalni posvet dominikancev v Firencah in jo zasliševali. Dodelili so ji učenega in ponižnega redovnika\, Raimonda da Capua\, prihodnjega generalnega ministra dominikanskega reda. Ta je postal njen spovednik in tudi njen »duhovni sin«. Napisal je prvi popoln življenjepis svetnice. Bila je razglašena za sveto 1461. \nNauk Katarine\, ki se je z muko naučila brati in se naučila pisati šele\, ko je bila odrasla\, je vsebovan v Pogovoru o Božji previdnosti ali Knjigi Božjega nauka\, ki je mojstrovina duhovnega slovstva\, v njenem Epistolariju (pismih) in v zbirki Molitev. Njeno učenje je tako bogato\, da jo je bl. Pavel VI. leta 1970 razglasil za cerkveno učiteljico. Ta naziv se je pridružil naslovu sozavetnice mesta Rima\, po volji bl. Pija IX\, in naslovu Zavetnice Italije\, po odločitvi častitljivega Pija XII. \nV nekem videnju\, ki se nikoli več  ni izbrisalo iz Katarininega srca in duha\, jo je Marija prestavila Jezusu\, ki ji je dal sijajen prstan\, rekoč: »Jaz\, tvoj Stvarnik in Odrešenik\, se zaročim s teboj v veri\, ki jo boš vedno ohranila čisto\, dokler ne boš z menoj obhajala svoje večne svatbe v nebesih.«[1] Ta prstan je ostal viden samo njej. V tem izrednem dogodku najdemo živo središče Katarinine vernosti in vsake pristne duhovnosti: to je kristocentričnost. Kristus je zanjo kakor ženin\, s katerim ima zaupen odnos občestva in zvestobe. Kristus je dobrina\, ki jo ljubi nad vse. \nTa globoka zedinjenost z Gospodom je osvetljena z drugim dogodkom v življenju te znamenite mistikinje: izmenjava srca. Po Raimondu iz Capue\, ki je zapisal\, kar mu je Katarina zaupala\, se ji je Gospod Jezus prikazal tako\, da je imel v roki rdeče žareče človeško srce\, odprl ji je prsi in vanje položil srce\, rekoč: »Predraga hči\, kakor sem zadnjič sprejel tvoje srce\, ki si mi ga darovala\, tako ti zdaj dajem svoje srce\, ki bo odslej na mestu\, kjer je bilo tvoje«.[2] Katarina je zares živela besede svetega Pavla: »Ne živim jaz\, ampak Kristus živi v meni« (Gal 2\,20). \nKakor sienska svetnica\, tako vsak vernik čuti potrebo\, da se oblikuje ob čutenju Kristusovega srca\, da bi ljubil Bog in bližnjega\, kakor ga ljubi Kristus sam. Mi vsi si lahko pustimo preoblikovati srce in se naučimo ljubiti kakor Kristus\, v tisti domačnosti z njim\, ki jo hrani molitev\, premišljevanje Božje besede in zakramenti\, zlasti pogosto in pobožno prejemanje svetega obhajila. Tudi Katarina spada k tisti trumi evharističnih svetnikov\, s katero sem sklenil svojo apostolsko spodbudo Sacramentum Caritatis.[3] Dragi bratje in sestre\, evharistija je izreden dar Božje ljubezni\, ki nas nenehno prenavlja\, da bi hranil našo pot vere\, okrepil naše upanje\, razplamtel našo ljubezen\, da bi nas napravil vedno bolj podobne Bogu. \nOkrog te tako močne in pristne osebnosti se je oblikovala resnična in lastna duhovna družina. To so bile osebe\, ki jih je očarala moralna avtoriteta te mlade žene na najvišji stopnji življenja\, in včasih tudi vznemirljive zaradi mističnih pojavov\, katerim so bile priče\, kakor pogosta zamaknjenja. Mnogi so ji stregli in so si šteli v čast\, da jih je Katarina duhovno vodila. Rekli so ji »mama«\, ker so kot duhovni otroci pri njej zajemali hrano za duha. \nTudi danes Cerkev prejema velik blagoslov od duhovnega materinstva\, ki ga gojijo mnoge žene\, posvečene ali laikinje\, ki v dušah hranijo misel na Boga\, krepijo vero pri ljudeh in usmerjajo krščansko življenje k vedno višjim vrhovom. »Sin vam rečem in vas imenujem – piše Katarina\, ko se obrača na enega svojih duhovnih sinov\, na kartuzijana Giovannija Sabatinija –\, kolikor vas rojevam z nenehnimi molitvami in željo pred Bogom\, tako kakor mati rodi sina«.[4]Na dominikanskega brata Bartolomeja de Dominici pa se je navadno obračala s temi besedami: »Preljubi in predragi brat in sin v milem Jezusu Kristusu.« \nDruga značilnost Katarinine duhovnosti je vezana na dar solza. Solze izražajo izredno in globoko občutljivost\, zmožno ganjenosti in nežnosti. Ne redki svetniki so imeli dar solza\, podoživljali so vznemirjenost Jezusa samega\, ki ni zadrževal in skrival svojega joka pred grobom svojega prijatelja Lazarja in pred Marijino in Martino bolečino\, ob pogledu na Jeruzalem in v svojih zadnjih zemeljskih dneh. Po Katarininih besedah se solze svetnikov mešajo s Kristusovo krvjo\, o kateri je govorila s tresočimi toni zelo močnimi simboličnimi podobami: »Spominjajte se križanega Kristusa\, Boga in človeka … Zazrite se v križanega Kristusa\, skrijte se v ranah križanega Kristusa\, potopite se v Kristusovi krvi.«[5] \nTu lahko razumemo\, zakaj je Katarina vedno imela največje spoštovanje do duhovnikov\, čeprav se je zavedal njihovih človeških pomanjkljivosti. Duhovniki prek zakramentov in besede razdeljujejo zveličavno moč Kristusove krvi. Sinajska svetnica je vedno vabila svete služabnike\, tudi papeža\, ki ga je imenovala »sladki Kristus na zemlji«\, naj bodo zvesti svojim dolžnostim. Vedno je bila ganjena edino zaradi svoje globoke in stanovitne ljubezni do Cerkve. Pred smrtjo je rekla: »Ko se ločujem od telesa\, v resnici\, použila in darovala sem svoje življenje v Cerkvi in za sveto Cerkev\, kar je zame izredna milost«.[6] \nOd svete Katarine se torej naučimo najbolj vzvišene učenosti\, da poznamo in ljubimo Jezusa Kristusa in njegovo Cerkev. V Pogovoru o Božji previdnosti z edinstveno podobo opisuje Kristusa kot most\, razpet med nebom in zemljo. Ta most oblikujejo tri stopnišča\, ki jih sestavljajo Jezusove noge\, njegova stran in usta. Ko se duša povzpne na ta stopnišča\, prehodi tri stopnje vsakega posvečenega življenja: ločitev od greha\, vaja v krepostih in prijetno in ljubeče zedinjenje z Bogom. \nDragi bratje in sestre\, naučimo se od svete Katarine pogumno\, goreče in iskreno  ljubiti Kristusa in Cerkev. Sprejmimo besede svete Katarine\, ki jih beremo v Pogovoru o Božji previdnosti\, ob sklepu poglavja\, ki govori o Kristusu kot mostu: »Iz usmiljenja si nas umil v Krvi\, iz usmiljenja si se hotel pogovarjati z ustvarjenimi bitji. O nespametnež ljubezni! Ali ti ni bilo dovolj\, da si postal človek\, ampak da si hotel tudi še umreti! … O usmiljenje!  Srce mi vzplameneva ob misli nate. Naj se obrnem kamorkoli\, ničesar drugega ne najdem kakor usmiljenje«.[7] \nHvala. \n  \nBenedikt XVI.\, Insegnamenti di Benedetto XVI\, VI 2\,2010\, Libreria Editrice Vaticana\, Città del Vaticano 2011\, 904-908. – Kateheza dne 24. novembra 2010. – Prevedel Anton Štrukelj. \n\n\n\n[1] Raimondo da Capua\, S. Caterina da Siena\, Legenda maior\, št. 115\, Siena 1998.\n[2] Raimondo da Capua\, S. Caterina da Siena\, Legenda maior\, št. 115\, Siena 1998.\n[3] Benedikt XVI.\, posinodalna apostolska spodbuda Evharistija – Zakrament ljubezni\, Ljubljana 2007.\n[4] Epistolario\, Pismo št. 141: A don Giovanni de’ Sabatini.\n[5] Epistolario\, Pismo št. 16: Nekomu\, čigar ime zamolčim.\n[6] Raimondo da Capupa\, S. Caterina da Siena\, Legenda maior\, št. 363\, Siena 1998\n[7] Katarina Sienska\, Pogovor o božji previdnosti\, Marijina kongregacija\, Ljubljana 1994\, pogl. 30. str. 73. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-katarina-sienska-sozavetnica-evrope/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Katarina-Sienska-revija-Ognjisce.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220425
DTEND;VALUE=DATE:20220426
DTSTAMP:20260624T084050
CREATED:20220401T112044Z
LAST-MODIFIED:20220401T112044Z
UID:10001681-1650844800-1650931199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Marko\, apostol in evangelist
DESCRIPTION:Sv. Marko\, apostol in pisec drugega evangelija goduje 25. aprila. \nPo izročilu naj bi bil učenec apostola Petra\, najverjetneje tudi njegov prevajalec. Rodil naj bi se v Palestini l. 20 po Kr.\, umrl pa naj bi v drugi polovici I. stoletja. \nMarko je bil doma iz ugledne jeruzalemske družine\, njegova mati naj bi bila lastnica hiše\, v kateri se je po Gospodovem vnebohodu zbirala prva krščanska občina. Iz tega se da sklepati\, da je bila v Markovi hiši obednica\, kjer je Jezus na veliki četrtek obhajal zadnjo večerjo. Po svojem bratrancu Barnabu (prim. Kol 4\,10) se je Marko leta 44 po Kr. seznanil z apostolom Pavlom. \nPo mučeniški smrti apostola Pavla je Marko postal samostojen. Z govorjeno in pisano besedo je oznanjal\, kar je slišal. Umrl je mučeniške smrti\, po pričevanju Evzebija iz Cezareje najverjetneje v Aleksandriji\, od koder so njegove relikvije kasneje prenesli v Benetke in njemu v čast v 11. stoletju tam zgradili veličastno baziliko. Legenda trdi\, da naj bi apostol Marko med delovanjem v Ogleju\, tedanji metropoli severnega Jadrana\, imenoval prvega škofa sv. Mohorja. Iz Benetk in Ogleja se je njegovo češčenje razširilo tudi v naše kraje. \nVsak od štirih evangelistov ima svoj simbol\, s katerim ga upodabljajo. Markov simbol je lev\, motiv pa se navezuje na zapis iz knjige Razodetja (prim. Raz 4\,7)\, ki govori o štirih živih bitjih\, ki Bogu dan in noč pojejo slavo. Leva (zver) povezujejo z Markom\, ker se njegova pripoved začne z delovanjem Janeza Krstnika v puščavi (prim. Mr 1\,13). \nMarkov evangelij \nMarko velja za utemeljitelja knjižne vrste\, imenovane evangelij. Zapisovanje pripovedi o Jezusu Kristusu zavestno vključi v katehetsko izročilo\, saj želi bralca pripeljati do kontemplacije križanega Boga\, ki je ljubezen. To je evangelij\, kar pomeni dobra novica\, ki odstrani vse podobe Boga\, ki si jih človek od nekdaj izmišlja ali se jim odreka. \nStruktura evangelija \nMarkov evangelij je sestavljen sorazmerno preprosto. Razlagalci se strinjajo\, da v njem lahko ločimo uvod (Mr 1\,2–13)\, ki nas seznanja z evangeljskim sporočilom; prvim delom\, ki obsega Jezusovo delovanje v Galileji in se konča s Petrovo izpovedjo (Mr 1\,14–8\,32); drugim delom (Mr 8\,33–10\,52)\, ki sega do Jezusovega vhoda v Jeruzalem. Tretji del (Mr 11\,1–16\,20) pa vsebuje Jezusovo delovanje v Jeruzalemu ter njegovo trpljenje\, smrt in vstajenje. Prehodne vrstice niso ostre ločnice\, ampak označujejo položen prehod\, ki vsebuje več vrstic. \nBesedilo je delno povzeto iz naslednjih virov: Svetnik za vsak dan Silvestra Čuka\, Evangelij po Marku Jožeta Plevnika ter Zapomni si in pripoveduj evangelij Silvana Faustija. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-marko-apostol-in-evangelist/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220424
DTEND;VALUE=DATE:20220425
DTSTAMP:20260624T084050
CREATED:20220401T114319Z
LAST-MODIFIED:20220401T114319Z
UID:10001685-1650758400-1650844799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Bela nedelja – nedelja Božjega usmiljenja
DESCRIPTION:V Katoliški cerkvi 24. aprila 2022 praznujemo 2. velikonočno nedeljo\, imenovano tudi belo nedeljo ali nedeljo Božjega usmiljenja. \nIme bela nedelja (lat. Dominica in albis) izvira iz starokrščanskih časov\, ko so novokrščenci\, ki so prejeli zakrament sv. krsta med velikonočno vigilijo\, ves teden po veliki noči prihajali k bogoslužju v belih oblačilih. Uporaba belih oblačil\, ki so znamenje čistosti\, je izpričana od 4. stoletja\, poseben pomen pa so dobila v 17. stoletju\, ko so jezuiti na nedeljo po veliki noči uvedli skupinsko prvo obhajilo. Bela barva ima v bogoslužju močen simboličen pomen; je seštevek vseh barv mavrice\, polnost nerazlmoljene svetlobe\, izraža začetek in konec\, polnost in praznino.[1] \nNedelja Božjega usmiljenja \nSveti papež Janez Pavel II. (1978–2005) je 30. aprila leta 2000 na nedeljo po veliki noči\, razglasil poljsko redovnico Favstino Kowalsko za svetnico ter ob tej priložnosti določil\, da se bo prva nedelja po veliki noči »odslej v vsej Cerkvi imenovala nedelja Božjega usmiljenja.«
 Papež se je pri tem oprl na javno razodetje\, posebej na Božjo besedo te nedelje\, ki nazorno govori o Božjem usmiljenju\, povod pa je bilo Jezusovo razodetje sestri Favstini: »Hči moja\, govori vsemu svetu o mojem neizmernem usmiljenju. Hočem\, da je praznik Božjega usmiljenja zatočišče vseh duš\, pribežališče vseh grešnikov. Ta dan bom razodel polnost svojega usmiljenja.
Kdor bo ta dan opravil sveto spoved in prejel sveto obhajilo\, bo dobil popolno odpuščanje grehov in kazni za grehe. Naj se nihče ne boji priti k meni\, čeprav so njegovi grehi še tako veliki. Hočem\, da praznik mojega usmiljenja slovesno obhajate prvo nedeljo po veliki noči. Povej ranjenim ljudem\, da se morajo zateči k mojemu usmiljenemu Srcu in dal jim bom svoj mir.
Preden pridem kot pravičen sodnik\, pridem kot kralj usmiljenja. Kdor zavrne moje usmiljenje\, se sam obsodi.« \nPovezanost praznika Božjega usmiljenja in 2. velikonočne nedelje kaže na simbol zveze med zakramentom svetega krsta\, velikonočno skrivnostjo odrešenja in Božjim usmiljenjem. S prejemom zakramenta krsta so pri novokrščenemu odpuščeni in očiščeni vsi grehi\, kar predstavlja razsežnost sprave med Bogom in človekom. \n\n\n\n[1]Prim. E. Kapellari\, Sveta znamenja v bogoslužju in vsakdanjosti\, Celjska Mohorjeva družba\, 2013\, 30.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/bela-nedelja-nedelja-bozjega-usmiljenja-4/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220417
DTEND;VALUE=DATE:20220418
DTSTAMP:20260624T084050
CREATED:20220401T111357Z
LAST-MODIFIED:20220401T111357Z
UID:10001679-1650153600-1650239999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Velika noč Gospodovega vstajenja
DESCRIPTION:Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik\, ker ta dan praznujemo največji čudež in temelj naše vere\, ki je vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih. Letos bomo veliko noč obhajali 17. aprila. \nSkrivnost Kristusovega vstajenja je stvaren dogodek\, ki je imel zgodovinsko ugotovljene pojavnosti\, kakor priča Nova zaveza. (KKC 639) Marija Magdalena in svete žene\, ki so prišle dokončno mazilit Jezusovo telo (Prim. Mr 16\,1; Lk 24\,1)\, ki je bilo pokopano v naglici zaradi nastopa sobote na veliki petek zvečer\, so se prve srečale z Vstalim. Tako so bile žene prve znanilke Kristusovega vstajenja za same apostole. (KKC 641) \nNa začetku je bilo velikonočno izkustvo izkustvo srečanja: razkropljenim in prestrašenim učencem velikega petka se prikaže Jezus kot živ (prim. Apd 1\,3). Grob\, kraj smrti\, z vstajenjem postane kraj upanja; ni več prostor\, okrog katerega bi se zbirali\, ampak kraj\, na katerem se vse šele začenja.[2] Jezus Kristus nas je s svojim trpljenjem in smrtjo odrešil\, kar pomeni\, da greh in smrt nimata zadnje in dokončne besede v našem življenju\, ampak nam je Jezus odprl pot v večno življenje. Odrešenje odpira možnost za uresničitev posameznikove osebne svobode\, s pomočjo katere lahko človek v polnosti živi prejete talente ter dokazuje\, da je življenje z Bogom močnejše od smrti. \nJezus je v svojem zemeljskem življenju večkrat napovedal svojo smrt in vstajenje od mrtvih\,[3] ki bo pomenila osvoboditev od brezupnega položaja človeka v končnem zemeljskem življenju. Jezusova obuditev od mrtvih opredeli zgodovino sveta kot poslednjo zgodovino\, ki skriva v sebi pričakovanje novega stvarstva. Kristus vstane in zavzame dejaven odnos do svoje zgodovine in zgodovine tistih\, za katere se je daroval v smrt. Velikonočni dogodek je zmagoslavje svobode\, milosti in ljubezni.[4] \nKristjani verujemo v Jezusovo vstajenje zaradi pričevanj oseb\, ki se jim je Jezus prikazal po vstajenju in jim z očitnimi znamenji dokazal svojo istovetnost.[5] Dva učenca na poti v Emavs sta ga prepoznala po lomljenju kruha (prim. Lk 24\,13–35). \nSkrivnost vstajenja lahko razumemo samo v moči vere\, ki je presežni Božji dar. Čeprav k razumevanju verske resnice pripomorejo številni materialni dokazi\, je vera v Kristusovo vstajenje sad vzgoje in osebne duhovne poti. Po starodavni slovenski navadi po župnijah potekajo vstajenjske procesije z Najsvetejšim v različnih oblikah v jutranjih urah. \nAleluja\nVelika noč je praznik veselja in upanja. Veselje kristjani izražamo z vzklikom aleluja\, ki izhaja iz hebrejskih besed hallelu in Yah\, kar pomeni: slavite Jahveja\, to je Boga. Alelujo pojemo pred evangelijem\, ki je veselo oznanilo. Aleluja je star bogoslužni vzklik v čast in hvalo Jahveju\, ki se pogosto nahaja na začetku in na koncu psalmov. \nVeselje ob veliki noči je težko izraziti z eno samo besedo\, zato se beseda aleluja večkrat ponavlja kot refren. Pred največjim Jezusovim čudežem\, vstajenjem od mrtvih\, človeške besede ne zadoščajo. Petje aleluje je podobno vriskanju planinca v gorah\, ki se na tak način veseli čudovitega sončnega vzhoda. Občutij srca ne izpove z besedami\, ampak jih izrazi z vriskanjem. Podobno se zgodi kristjanu: ob pogledu na Sonce – Jezusa Kristusa\, ki je vzšlo nad temo velikega petka\, ne najde pravih besed. Ostane mu samo jecljajoča\, začudena\, vesela aleluja. \nStaro ime za veliko noč je pasha\, ki pomeni prehod v Božje mesto\, na čigar ulicah se poje aleluja (prim. Tob 13\,18). Pride ura\, ko bo tudi v temine našega življenja posijalo neminljivo sonce in bomo peli večno alelujo. \n  \nVelikonočni ponedeljek\nNa velikonočni ponedeljek želimo kristjani utrditi našo vero v vstalega Jezusa tako\, da veselo novico o vstajenju delimo s prijatelji in se skupaj z njimi veselimo. Kakor sta učenca na poti v mesto Emavs razpravljala o Kristusovem vstajenju in ga prepoznala po lomljenju kruha\, tako smo kristjani povabljeni\, da živimo veliko noč v vsakdanjem življenju s spominjanjem na zmago življenja. Tradicionalno so obiski in voščila na ta dan dobra priložnost za oseben stik in sporočilo upanja. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/velika-noc-gospodovega-vstajenja/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220415
DTEND;VALUE=DATE:20220416
DTSTAMP:20260624T084050
CREATED:20220401T113624Z
LAST-MODIFIED:20220401T113624Z
UID:10001684-1649980800-1650067199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Veliki petek
DESCRIPTION:Veliki petek je dan Jezusovega trpljenja in smrti na križu. Simbolika velikega petka predstavlja namero in razpoloženje\, da se v odpovedi odpremo in postanemo bolj razpoložljivi za Božjo milost in spreobrnjenje srca. \nVeliki petek je edini dan v cerkvenem letu\, ko ni svete maše. Ob 15. uri\, ko obhajamo spomin na Jezusovo smrt na križu\, molimo križev pot.[7] Opravilo velikega petka ima tri dele. V prvem je opravilo Božje besede\, med katerim beremo pasijon ali poročilo o Jezusovem trpljenju iz Janezovega evangelija (prim. Jn 18\,1–19\,42) ter med drugim prosimo za sodobno družbo in njene voditelje\, za drugače verujoče in neverujoče\, za cerkvene potrebe kot tudi za odnose z judovsko skupnostjo. V drugem delu častimo križ v znamenje hvaležnosti in spoštovanja\, v tretjem pa je obhajilni obred. \nČeprav ima veliki petek noto žalovanja\, ne smemo spregledati\, da imata svoj smisel tudi veselje in upanje. Tudi na ta dan\, tako kot na cvetno nedeljo\, naj bi prevladovala misel na Kristusovo zmago. Na to nakazuje tudi rdeča mučeniška barva\, ki jo uporabljamo pri bogoslužju in spominja na zmago\, zaradi katere ima mučeništvo svoj pomen. V Katoliški cerkvi na veliki petek velja strogi post. \nKaj je strogi post in za koga ne velja?\nStrogi post (odpoved mesu ob petkih v postnem času in da se le enkrat v dnevu do sitega najemo na pepelnično sredo in veliki petek) ne velja za vse\, ki so mlajši od 18 let ali starejši od 60 let\, ter za nosečnice in bolnike. \n\n\n[7] Ljudsko pobožnost križevega pota\, ki je razdeljena na štirinajst postaj\, molimo in premišljujemo posebej v postnem času. Po večini katoliških cerkva ali kapel so upodobitve postaj križevega pota sestavni del bogoslužnega prostora. Postaje križevega pota so prešle v notranji bogoslužni prostor iz prvotnih postavitev v naravnem okolju\, kjer so stale kot kapelice križevega pota. Molimo ga ob petkih na dan Jezusove smrti na križu\, pri nas pa je navada\, da ga verniki v velikem številu molijo tudi ob nedeljah. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/veliki-petek-3/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220414
DTEND;VALUE=DATE:20220415
DTSTAMP:20260624T084050
CREATED:20220401T113405Z
LAST-MODIFIED:20220401T113405Z
UID:10001683-1649894400-1649980799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Veliki četrtek
DESCRIPTION:Veliki četrtek je dan evharistije in postavitve duhovniške službe. Na ta dan praznujemo obhajanje Jezusove zadnje večerje z apostoli\,[3] ki je ustanovitev zakramenta evharistije in tudi zapovedi ljubezni ter služenja drug drugemu. \n\n\n\n\n\n\n\n\nJezusova zadnja večerje z učenci\nNa veliki četrtek zvečer praznujemo postavitev dveh zakramentov: evharistije in mašniškega posvečenja. Jezus je pri zadnji večerji\, ko je s svojimi učenci obhajal velikonočno (pashalno) večerjo\, blagoslovil kruh in vino ter ju dal jesti in piti učencem. Katoličani in drugi kristjani\, verujemo\, da je Jezus kruh spremenil v svoje telo in vino v svojo kri. Omejeni prvini pomenita Jezusovo realno navzočnost med nami in ju častimo z vsem spoštovanjem.[4] Veliki četrtek zato velja za ustanovitveni dan evharistije\, ko je Jezus daroval prvo evharistično daritev ali mašo.[5] Evharistija je zakrament Božje ljubezni do ljudi in zakrament edinosti Cerkve\, z njo pa se uresničuje tudi edinost Božjega ljudstva. Pri evharistiji se spominjamo smrti in vstajenja Kristusa. Kristus je na veliki četrtek postavil zapoved medsebojne ljubezni\, kar je simbolično udejanjil z umivanjem nog učencem (prim. Jn 13\,1–20). \n\n\n\n\nNa veliki četrtek se v Cerkvi zahvaljujemo za zakrament mašniškega posvečenja. \n\nKruh in vino\nPri vsaki maši obhajamo Jezusovo zadnjo večerjo z učenci\, pri kateri je Jezus kruh posvetil v svoje telo in vino v svojo kri ter učencem naročil\, naj tudi sami obnavljajo dejanje posvetitve v njegov spomin. Dejanje posvetitve ali lomljenja kruha je postalo razpoznavno znamenje po Jezusovem vstajenju\, po čemer sta ga učenca na poti v Emavs tudi prepoznala (prim. Lk 24\,13–35). \nSimbola kruha in vina sta nerazdružljiva. Hrana in pijača sta človeški potrebi\, zato kruh predstavlja osnovno hrano\, ki je nujna za preživetje. Jezus je kruh in vino zaradi njune sporočilnosti pri zadnji večerji izbral za znamenji njegovega telesa in krvi. \nKruh in vino poleg posebnega pomena v okviru posvetitve pri maši simbolizirata tudi cerkveno skupnost in njeno edinost. Kruh je pripravljen iz moke\, ki se pridobiva iz številnih zmletih žitnih zrn\, vino pa iz mnogih grozdnih jagod. Prve krščanske skupnosti so v teh prvinah videle znamenje edinosti Cerkve\, saj je tudi Cerkev sestavljena iz številnih posameznikov\, ki sobivajo v istem duhu. \nKakšen kruh so uporabljali prvi kristjani pri evharistiji? Najprej običajen kruh\, ki so ga spekli doma v obliki nizke plošče\, ki je imela na sredini vrezan križ. Po 9. stoletju je bil predpisan opresen oz. nekvašen kruh. Tak kruh so Judje uporabljali pri obredni velikonočni večerji\, uporabljal pa ga je tudi Jezus pri zadnji večerji. Nekvašen kruh je bil prav tako okrogle oblike in so ga imenovali hostija\, kar v latinščini pomeni žrtev. Hostije pri maši uporabljamo še danes. \nPoimenovanje evharistije – maše\nZa poimenovanje in označevanje zakramenta evharistije\, ki ga je Jezus postavil pri zadnji večerji\, so prvi kristjani uporabljali izraz lomljenje kruha\, prav po značilnem dejanju\, ko so pri evharistiji lomili kruh. Pozneje se je uveljavil izraz evharistija\, ki v grškem jeziku pomeni (za)hvala\, glagol eucharistein pa pomeni zahvaljevati se. Nekateri tudi danes upravičeno govorijo o zahvalni daritvi. Šele v poznejši dobi se je uveljavil izraz maša. Izhaja iz latinske besede mittere (poslati\, odposlati)\, saj so verniki pri maši poslani\, da jo uresničujejo v svojem življenju. V starokrščanskih časih so v Rimu po evharistični molitvi razlomili posvečeni kruh in ga po diakonih poslali drugim cerkvam v mestu. Tam so jih dali v kelih\, da bi tako pokazali\, kako so ena sama Cerkev\, ker obhajajo eno evharistijo. Posvečeni kruh so poslali tudi bolnikom\, ki se niso mogli udeležiti evharistije\, in mučencem\, ki so bili zaprti v ječah. \nEvharistija je ponavzočitev daritvene Jezusove smrti na križu\, saj se v zakramentalnih znamenjih kruha in vina ta daritev ponovi. To je tudi daritev Cerkve\, ki ji je Kristus pri zadnji večerji zaupal »spomin svoje smrti in svojega vstajenja: zakrament dobrotljivosti\, znamenje edinosti\, vez ljubezni\, velikonočno gostijo\, v kateri se prejema Kristus\, duša napolnjuje z milostjo in nam daje poroštvo prihodnje slave« (Konstitucija o svetem bogoslužju 47). \n\n\n\n\n  \n\n[3] Zapisi o pashalni večerji z učenci in postavitvi Gospodove večerje: Mt 26\,17–30; Mr 14\,12–26; Lk 22\,7–23 in Jn13\,21–30.\n[4] Evharistija je primarni zakrament predvsem zato\, ker je pri drugih zakramentih prisotno deleženje pri neki Kristusovi kreposti\, pri evharistiji pa je vsebovan Kristus sam na substancialen način\, učlovečena Beseda\, glavni avtor zakramentov.\n[5] Zadnja večerja – postavitev evharistije – je opisana v treh sinoptičnih evangelijih (Matej\, Marko in Luka). Tu navajamo zapis po Markovem evangeliju: »Medtem ko so jedli\, je vzel kruh\, blagoslovil\, ga razlomil\, jim ga dal in rekel: »Vzemite\, to je moje telo.« Nato je vzel kelih\, se zahvalil\, jim ga dal in vsi so pili iz njega. In rekel jim je: »To je moja kri zaveze\, ki se preliva za mnoge« (Mr 14\,22–24). Drugi evangelisti imajo opis postavitve evharistije na teh mestih: Mt 26\,26–30; Lk22\,15–20. Postavitev evharistije opiše tudi sveti Pavel v pismu Korinčanom: 1 Kor 11\,23–25.\n[6] Monštranca je umetniško izdelana posoda s podstavkom in stekleno odprtino\, v katero je postavljena hostija z namenom javnega češčenja. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/veliki-cetrtek-4/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220411T183000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220411T183000
DTSTAMP:20260624T084050
CREATED:20220401T102406Z
LAST-MODIFIED:20220401T102406Z
UID:10001675-1649701800-1649701800@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Maša ob 2. obletnici smrti nadškofa Alojza Urana
DESCRIPTION:Na veliko soboto pred dvemi leti se je od nas poslovil upokojeni ljubljanski nadškof Alojz Uran. Na obletnico njegove smrti bo v stolnici\, kjer je tudi pokopan\, sv. maša\, 11. aprila\, ob 18.30 uri.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/masa-ob-2-obletnici-smrti-nadskofa-alojza-urana/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/DSC_5047-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220410
DTEND;VALUE=DATE:20220411
DTSTAMP:20260624T084050
CREATED:20220401T112444Z
LAST-MODIFIED:20220401T132257Z
UID:10001682-1649548800-1649635199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Cvetna nedelja
DESCRIPTION:V Katoliški cerkvi bomo 10. aprila 2021 obhajali 6. nedeljo v postnem času ali cvetno nedeljo. S cvetno nedeljo se začne neposredna priprava na veliko noč\, ki je največji krščanski praznik. \nCvetna (oljčna) nedelja ali nedelja Gospodovega trpljenja je prvi dan velikega tedna\, ko bogoslužno dogajanje predstavlja Jezusov slovesni vhod v Jeruzalem. Obredi cvetne nedelje\, zlasti procesija z zelenjem in branje evangeljskega poročila o Jezusovem trpljenju (pasijon)\, izvirajo iz bogoslužnih navad jeruzalemske Cerkve\, ki so poznane in opisane že v 4. stoletju. Tradicija blagoslavljanja zelenja se je začela pojavljati v 7. stoletju. Po vzorcu jeruzalemskega bogoslužja so urejeni tudi sedanji obredi\, ki so bili prenovljeni med t. i. liturgičnim gibanjem v letih 1951–1955\, dokončno obliko pa so dobili po drugem vatikanskem cerkvenem zboru (1962–1965). \nCvetna nedelja je vsebinsko povezana z velikim petkom\, ko se spominjamo Gospodovega trpljenja in smrti na križu\, na oba dneva pa pri bogoslužju prebiramo odlomke o Jezusovem trpljenju in smrti. \nPosebnost maše na cvetno nedeljo je začetek obreda z blagoslovom zelenja pred cerkvijo\, ki ga v procesiji med petjem slavilnih pesmi odnesejo v cerkev. Zelenje (oljčne vejice in različne vrste butar) verniki zbirajo in povezujejo po posebnih krajevnih navadah ter blagoslovljenega odnesejo domov. V ospredju bogoslužja cvetne nedelje ni blagoslov zelenja\, temveč procesija v čast Kristusu Kralju. \nMed mašo poteka slovesno branje ali petje pasijona iz enega od prvih treh evangelijev\, ki poročajo o zaroti proti Jezusu\, zadnji večerji z učenci\, Jezusovem trpljenju v vrtu Getsemani\, sodnem procesu\, obsodbi na smrt\, smrti na križu ter o pokopu v grob.[1] Duhovnik in drugi bogoslužni sodelavci oblečejo rdeča bogoslužna oblačila\, ki simbolizirajo trpljenje in pasijon. \n\nSimbolika cvetne nedelje \nBogoslužje\, ki poteka od cvetne do velikonočne nedelje\, zaznamuje bogata simbolika\, ki pomaga h globljemu razumevanju jedra krščanskega verovanja. \nNa cvetno nedeljo izstopajo trije simboli: pot\, zelenje in vzklik hozana. Nomadsko ljudstvo Izrael je svojo zgodovino razumelo kot popotovanje\, ki se je začelo s praočetom Abrahamom\, ki se je po Božjem klicu odpravil na pot v obljubljeno deželo. Simbol poti nastopa tudi v Jezusovem življenju (prim. Mt 7\,13 in sl.; 19\,29; 22\,16) in doseže vrhunec v izreku: »Jaz sem pot\, resnica in življenje« (prim. Jn 14\,6a). Jezusovo javno delovanje je v Novi zavezi opisano kot stalno popotovanje v Galileji in Judeji\, dokler osamljen ne umre na križu. Kot Vstali spremlja dva učenca na poti v Emavs (prim. Lk 24\,13–35). To je simbol\, da spremlja tudi Cerkev na njeni poti skozi zgodovino\, jo podpira z močjo Svetega Duha. Verniki v spomin na Jezusov slovesni prihod v Jeruzalem[2] oblikujejo procesijo\, ki se začenja na prostem in se konča v bogoslužnem prostoru. \nJezusa so ob vhodu v Jeruzalem pozdravljali z zelenjem\, ki je v naših krajih povezano s tradicijo izdelovanja butar oziroma s pripravo oljčnih vejic. Oljka je odporno sredozemsko zimzeleno drevo\, ki je simbol miru in sprave (prim. 1 Mz 8\,11)\, zelenje pa predstavlja rodovitnost in življenje. Palmove veje\, ki jih v zapisu izrecno omenja le evangelist Janez\, so simbol zmagoslavja in kraljevanja\, zato so Jezusa pozdravljali kot kralja\, ki prihaja v Jeruzalem.[3] \nOb vhodu v Jeruzalem so ljudje Jezusa\, ki je jezdil na oslu\, pozdravljali z vzkliki hozana\,[4] s čimer so izražali vero v Kristusa kot v kralja in Odrešenika. Beseda hozana je sicer v vsakodnevni bogoslužni rabi pri maši\, saj kristjani s to molitvijo pred povzdigovanjem izpovedujejo vero v Odrešenika v posvečenem kruhu in vinu. \nEvangeljsko poročilo o pasijonu in obredi cvetne nedelje uvedejo vernike v dogodke velikega tridnevja ter ponudijo panoramski pregled nad celotnim dogajanjem. Bogoslužje cvetne nedelje strne v sebi najpomembnejše dogodke Kristusove zadnje večerje\, trpljenja in smrti\, ki jih Cerkev na veliki četrtek\, veliki petek in veliko soboto obhaja posamično in bolj poglobljeno. \n\n\n\n[1] O Jezusovem trpljenju in smrti pišejo prvi trije evangelisti (sinoptiki): Mt 26\,14–27\,66; Mr 14\,10–15\,47; Lk 22\,1–23\,56. Odlomek o Jezusovem trpljenju iz četrtega\, Janezovega evangelija pri bogoslužju beremo pri obredih velikega petka (prim. Jn 18\,1–19\,42).\n[2] Prim. Mt 21\,1–11; Mr 11\,1–11; Lk 19\,28–38 in Jn 12\,12–19.\n[3] Prim. Jn 12\,13: Vzeli so palmove veje\, mu šli naproti in vzklikali: »Hozána! Blagoslovljen\, ki prihaja v Gospodovem imenu! In Izraelov kralj!« Za razliko od evangelista Janeza\, ki izrecno omenja palmove veje\, evangelista Matej in Marko omenjata lomljenje vej z dreves.\n[4] Vzklik v prevodu pomeni reši nas. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/cvetna-nedelja-4/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220409T083000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220409T133000
DTSTAMP:20260624T084050
CREATED:20220401T121515Z
LAST-MODIFIED:20220401T121515Z
UID:10001689-1649493000-1649511000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Postno romanje po Rožnovenski poti
DESCRIPTION:Skupina prijatelji Rožnovenske poti tudi letos organizira štiri redna skupinska romanja po Rožnovenski poti. Prvo romanje\, postno\, bo v soboto\, 9. aprila. \nRožnovenska romarska pot je največji rožni venec v naravi. Od bazilike Marije Pomagaj na Brezjah romarje v čudoviti naravi vodi skozi kraje v občinah Radovljica in Tržič ter jih pripelje nazaj do Marijinega narodnega svetišča.\nPot za Kristusom nas tudi na romanjih po Rožnovenski poti utrjuje\, da bomo kos izzivom letošnjega leta.\nLetošnje prvo skupinsko romanje po Rožnovenski poti bo v soboto\, 9. aprila 2022.\nPričetek ob 8.30\, z udeležbo svete maše v baziliki Marije Pomagaj. Na pot bomo romali v vsakem vremenu. Poskrbite za primerno obutev. \nVljudno vabljeni.\nVeč informacij na spletni strani Rožnovenska pot:\nwww.roznovenskapot.si \nVir: Marija.si
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/postno-romanje-po-roznovenski-poti-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Brezje-Ivan-Rampre.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220408
DTEND;VALUE=DATE:20220411
DTSTAMP:20260624T084050
CREATED:20220401T121013Z
LAST-MODIFIED:20220401T121013Z
UID:10001688-1649376000-1649635199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:BREZČASEN: postne duhovne vaje za srednješolce
DESCRIPTION:Na postnih duhovnih vajah se bomo poglabljali v skrivnost neminljive Božje ljubezni in kako se nam Bog vsak dan znova razodeva\, da bi spoznavali\, kdo je On in kdo smo mi.. \nZA KOGA: srednješolce \nDATUM: 8.-10. april 2022 \nKRAJ: Mohor nad Moravčami \n\n\n\n\n\nVeč informacij in prijava\n\n\nVir: Katoliška mladina
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/brezcasen-postne-duhovne-vaje-za-srednjesolce/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Logo-Katoliska-mladina.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220407T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220407T190000
DTSTAMP:20260624T084050
CREATED:20220401T111133Z
LAST-MODIFIED:20220401T111133Z
UID:10001678-1649358000-1649358000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Skavtska okrogla miza o demokraciji\, volitvah in aktivnem državljanstvu
DESCRIPTION:Letošnje leto v veliki meri zaznamujejo volitve (parlamentarne\, predsedniške in lokalne)\, ki vsem polnoletnim državljanom omogočajo soodoločnje in sooblikovanje naše države. \nO pomenu aktivnega državljanstva in udeležbe na volitvah bi radi spregovorili tudi v Združenju slovenskih katoliških skavtinj in skavtov. V ta namen bodo 7. aprila ob 19. uri organizirali okroglo mizo\, kjer se bodo z gosti pogovarjali o demokraciji\, volitvah in aktivnem državljanstvu. \nNa okrogli mizi\, ki jo bo povezoval bivši skavtski voditelj Matej Cepin\, bodo med drugim gostili dr. Ivana Štuheca\, doktorja moralne filozofije ter dr. Suzano Žilič Fišer\, predstojnico Inštituta za medijske komunikacije na Univerzi v Mariboru (FERI).\nVeč na: https://skavti.si/sl \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/skavtska-okrogla-miza-o-demokraciji-volitvah-in-aktivnem-drzavljanstvu/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/zveza-slovenskih-katoliških-skavotv-in-skavtinj.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220406T183000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220406T183000
DTSTAMP:20260624T084050
CREATED:20220401T101526Z
LAST-MODIFIED:20220401T101526Z
UID:10001674-1649269800-1649269800@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sveta maša za žrtve epidemije COVID-19 in za mir v Ukrajini
DESCRIPTION:V postnem času\, od 2. marca do 14. aprila 2022\, bodo predstavniki evropskih škofovskih konferenc vsak dan darovali svete maše za žrtve epidemije COVID-19 v Evropi ter za mir v Ukrajini. V Sloveniji bo sveto mašo daroval ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore v sredo\, 6. aprila 2022\, ob 18.30 v ljubljanski stolnici. \nPobudo organizira Svet evropskih škofovskih konferenc (CCEE) iz Švice\, ki je predlagal\, da bi se v 40-dnevnem obdobju posta 39 članic CCEE skupaj s Tajništvom Sveta združilo v bratski molitvi in evharističnem spominu na žrtve epidemije ter za mir v Ukrajini. \nPo podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni / European Centre for Disease Prevention and Control (ECDC) je za boleznijo COVID-19 v Evropi do 9. februarja 2022 umrlo 969.768 oseb. \n\nCerkev moli za mir v Ukrajini in žrtve covida\nVsak narod naj v postnem času obhaja sveto mašo – Uradna izjava CCEE \nCerkev v Evropi se zbira ob evharistični mizi. Predsedniki škofovskih konferenc naše celine bodo na pepelnično sredo in celoten postni čas obhajali svete maše za mir in molili za žrtve vojne in covida. \nEvropski škofje se pridružujejo pozivu papeža Frančiška\, ki je dejal: »Vse vabim\, naj pepelnično sredo\, 2. marca\, namenijo dnevu posta za mir. Vernike na poseben način spodbujam\, naj se na ta dan intenzivno posvetijo molitvi in postu.« \nNjegova ekscelenca msgr. Gintaras Grušas\, nadškof v Vilni in predsednik CCEE je izjavil\, da želijo svoj glas združiti s papeževim pozivom k prekinitvi vojskovanja\, takojšnjemu koncu vojne v Ukrajini in prizadevanjem za mir: »Razlogi za mir so močnejši od vsakršnega preračunavanja posebnih interesov in kakršnega koli zatekanja k uporabi orožja.« \nPostni čas je tudi priložnost za ponovna zagotovila\, da je Cerkev blizu tistim\, ki so in še trpijo zaradi koronavirusa\, da pozovemo k prenehanju pandemije in se med sveto mašo spomnimo mnogih žrtev covida. \nPobuda vključuje vse evropske škofovske konference v skladu s priloženim koledarjem\, po katerem bo tako kot lani vsaka posamezna škofovska konferenca sodelovala pri pripravi vsaj ene maše. To bo znamenje občestva in upanja za celotno celino; čas za post in molitev\, »da bi občutili\, da smo bratje in sestre in prosili Boga\, naj konča vojno«. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sveta-masa-za-zrtve-epidemije-covid-19-in-za-mir-v-ukrajini/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/ljubljanska_20stolnica_mavric_20pivk.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220406T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220406T180000
DTSTAMP:20260624T084050
CREATED:20220401T105930Z
LAST-MODIFIED:20220401T105930Z
UID:10001677-1649268000-1649268000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Predstavitev biografske monografije Janeza Juhanta "Lambert Ehrlich – prerok slovenskega naroda"
DESCRIPTION:V sredo\, 6. aprila 2022\, ob 18. uri bo v Cankarjevem domu\, Kosovelova dvorana\, v Ljubljani predstavitev biografske monografije Janeza Juhanta Lambert Ehrlich – prerok slovenskega naroda. \nKnjigo bodo predstavili prof. dr. Janez Juhant\, doc. dr. Tamara Griesser Pečar\, prof. dr. Stane Granda. V glasbenem okviru bodo nastopili Bernarda Fink Inzko\, Marko Fink ter\nTomaž Plahutnik na citrah. \nPrijave: zalozba@mohorjeva.at; tel.: 0043/463/56515-26 \n\nKatoliški duhovnik in profesor Lambert Ehrlich (rojen 18. 9. 1878 v Žabnicah v Kanalski dolini [Italija]\, umorjen 26. 5. 1942 v Ljubljani) po svojem pomenu\, vlogi in dejavnosti prekaša večino slovenskih rojakov\, čeprav je njegov lik\, žal\, še danes skoraj neznan. Govorimo o eni najbolj prepričljivih strateških državniških osebnosti med Slovenci. \nPo osnovni šoli v Žabnicah je obiskoval gimnazijo v Celovcu in tam maturiral\, zaključil študij teologije z doktoratom v Innsbrucku in se izpopolnjeval še v Rimu\, Pa- rizu in Oxfordu. Leta 1902 je postal duhovnik krške škofije na avstrijskem Koroškem\, deloval kot kaplan in tajnik škofa Kahna in od leta 1910 predaval filozofijo in osnovno teologijo v tamkajšnjem semenišču. Kot duša katoliškega duhovnega gibanja je usmer- jal večino dušnopastirskih\, kulturnih in socialno-političnih pobud med Slovenci in celo nemško govorečimi Avstrijci na Koroškem. \nBil je član Milesove komisije za razmejitev Koroške\, na pariški mirovni konferenci pa je bil izvedenec za Koroško in deloval kot usmerjevalec jugoslovanske delegacije v prizadevanjih za uveljavljanje pravic Slovencev in Hrvatov. \n1. maja 1922 je postal redni profesor za primerjalno veroslovje na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in bil trikrat njen dekan. Po strokovnih ocenah specialistov je bil vrhunski znanstvenik\, predavatelj\, strokovnjak za verstva\, etnologijo\, misiologijo. 23. 3. 1931 ga je škof Rožman uradno imenoval za študentskega duhovnika. Zavzeto\, nese- bično in predvsem premišljeno je spodbujal študente (tedaj akademsko mladino) k dejavnemu krščanskemu družbenemu življenju. \nMoč sta mu dajali živa vera\, preverjena v molitvi in dosledni askezi\, in globoka lju- bezen do vsakega človeka. Klical je k redu\, družbeni pravičnosti in spoštovanju dosto- janstva vsakega človeka. \nSvoje odločno nasprotovanje italijanskemu in komunističnemu zatiranju v svoji Spomenici Italijanom je plačal z življenjem\, ko so ga s študentom Viktorjem Rojicem pred njegovim Cirilovim domom po ukazu Edvarda Kardelja in Borisa Kidriča ustrelili atentatorji\, organizirani kot tajna varnostno-obveščevalna služba komunistov (VOS). \nVABILO \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/predstavitev-biografske-monografije-janeza-juhanta-lambert-ehrlich-prerok-slovenskega-naroda/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/DSCN8741.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220403T150000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220403T170000
DTSTAMP:20260624T084050
CREATED:20220328T141422Z
LAST-MODIFIED:20220328T141422Z
UID:10001673-1648998000-1649005200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Okrogla miza slovenskih pritrkovalcev
DESCRIPTION:V nedeljo\, 3. aprila 2022\, bo v prostorih Zavoda svetega Stanislava potekala okrogla miza slovenskih pritrkovalcev. Ob 15. uri bomo začeli srečanje z molitvijo litanij ter nadaljevali s predavanjem. Nato sledi predstavitev nove organizacije pritrkovalcev ter razpored škofijskih srečanj pritrkovalcev v letošnjem letu. \nSrečanje bomo zaključili z druženjem. \nVabljeni\, da obvestite pritrkovalce v domači župniji. \nSlovenski pritrkovalci
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/okrogla-miza-slovenskih-pritrkovalcev/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Zavod-sv.-Szanislava-11.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220403
DTEND;VALUE=DATE:20220410
DTSTAMP:20260624T084050
CREATED:20220308T071129Z
LAST-MODIFIED:20220328T070131Z
UID:10001662-1648944000-1649548799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:17. radijski misijon na Radiu Ognjišče - Hodimo skupaj
DESCRIPTION:Radijski misijon bo od 3. do 9. aprila 2022. S svojimi razmišljanji v osrednjih dnevnih govorih (ob 17.00) bodo sodelovali: nadškof Alojzij Cvikl\, s. Rebeka Kenda\, škof Andrej Saje\, br. Miran Špelič\, Tomaž Kete\, Slavko Rebec in škof Maksimilijan Matjaž. V kratkih govorih\, svetovalnici in pogovorih bodo sodelovali še drugi duhovniki\, redovniki\, redovnice in laiki. \nVsak dan bosta misijonska govora ob 10.15 in 17.00. Ponovitev bo vsak večer med 22. in 24. uro. Posnetki bodo na voljo tudi v radijskem arhivu na spletni strani Radia Ognjišče. V času misijona bo od ponedeljka do sobote sveta maša ob 19.00. Vsak večer ob 20.00 bo pogovorni večer\, v katerem bodo lahko sodelovali poslušalci. V času radijskega misijona je petek\, 8. aprila\, načrtovan kot SPOVEDNI DAN. Zato se na vse duhovnike obračamo s prošnjo po sodelovanju in organizaciji spovedovanja po dekanijah oz. župnijah. Prosimo\, če je le mogoče\, da se v vsaki dekaniji dogovorite za eno cerkev\, kjer bo priložnost za spoved od jutra do večera (brez opoldanskega odmora). Prosimo\, da na naslov glavni.urednik@ognjisce.si ali po telefonu\, 01/512 11 26\, sporočite do 1. aprila\, kje bo priložnost za prejem svete spovedi od jutra do večera\, da bomo lahko pravočasno objavili seznam na svoji spletni strani in v samem programu. \nMsgr. Franci Trstenjak\,\ndirektor Radia Ognjišče
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/17-radijski-misijon-na-radiu-ognjisce-hodimo-skupaj/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Radio-Ognjišče-logo.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220402T090000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220402T123000
DTSTAMP:20260624T084050
CREATED:20220401T111944Z
LAST-MODIFIED:20220401T133829Z
UID:10001680-1648890000-1648902600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Občni zbor Škofijske karitas Ljubljana 2022
DESCRIPTION:Občni zbor Škofijske karitas Ljubljana bo v soboto\, 2. aprila 2022 v stolni cerkvi sv. Nikolaja in v veliki avli Teološke fakultete\, Poljanska cesta 4\,  Ljubljani. \nProgram občnega zbora: \n  \nI. del               Sveta maša \n9.00              Somaševanje v stolnici\, glavni mašnik ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore \nII. del             Sprejem \n10.00              Sprejem gostov in pogostitev pred dvorano na Teološki fakulteti \nIII. del            Občni zbor \n10.30             Pozdravi \n10.40              Kulturni nastop – Klapa Lumin \n11.00              Predavanje z naslovom: \nEmpatija\, ključ do sočloveka in narave\, \ndr. Iva Nežič Glavica; Teološka fakulteta \n11.45               Poročilo o delovanju Župnijskih in Škofijske karitas \n12.30              Zaključek \n  \nŠkofijska karitas Ljubljana \nJože Kern\, \ngeneralni tajnik
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/obcni-zbor-skofijske-karitas-ljubljana-2022/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/logo-karitas-LJ.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220401T063000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220401T170000
DTSTAMP:20260624T084050
CREATED:20220401T103734Z
LAST-MODIFIED:20220401T103734Z
UID:10001676-1648794600-1648832400@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Prvi petki za mlade na čast Srcu Jezusovemu
DESCRIPTION:Katoliška mladina vse študente lepo vabi\, da se v petek\, 1. aprila 2022\, ob 6.30 udeležijo jutranje svete maše\, ki bo potekala v cerkvi Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani. \nKatoliška mladina       \n1. Kako se je začela pobožnost prvega petka? Nekateri svetniki so sicer o Presvetem Jezusovem Srcu pisali že stoletja prej\, leta 1673 pa je imela francoska redovnica sv. Marjeta Marija Alacoque videnje Jezusa\, v katerem je Cerkev prosil\, naj počasti njegovo Presveto Srce in se mu posveti. Jezus je vernike prav posebej prosil\, naj »devet mesecev zapored na prve petke prejemajo sveto obhajilo«. Prošnja je bila povezana s posebno obljubo za vse\, ki se bodo posvetili Presvetemu Jezusovem Srcu in spodbujali njegovo češčenje. Po smrti Marjete Marije se je pobožnost prvih petkov hitro razširila po vsej Cerkvi\, njena priljubljenost pa se je močno povečala leta 1920\, ko je papež Benedikt XV. Marjeto Marijo razglsil za svetnico. \n2. Zakaj devet zaporednih mesecev? Številka devet je tradicionalno povezana z devetdnevnicami\, korenine pa ima v devetih dneh\, ki so jih apostoli pred binkoštmi preživeli v molitvi. Devetdnevnica zagotavlja dovolj časa za pripravo na praznik in notranjo obnovo. \n3. Kaj naj bi počeli na prve petke? Udeležili naj bi se svete maše in prejeli sveto obhajilo z namenom\, da počastimo Presveto Jezusovo Srce. Če niste v stanju milosti in ne morete prejeti obhajila\, boste morali najprej opraviti sveto spoved. \n4. Kakšne »obljube« so povezane s to pobožnostjo? Jezus je rekel sv. Marjeti Mariji: »Tistim\, ki bodo zaporedoma devet prvih petkov prejeli sveto obhajilo\, obljubljam milost končnega spreobrnjenja. Ne bodo umrli v moji nemilosti in brez svojih zakramentov. Moje Božje Srce jim bo v zadnjem trenutku varno pribežališče.« To pomeni\, da če vernik devet zaporednih mesecev na prve petke pobožno prejema sveto obhajilo\, mu bo Jezus zagotovil posebne milosti v uri njihove smrti in mu omogočil\, da se bo pokesal svojih grehov ter prejel poslednje zakramente (če bo to potrebno).   To je zadnja izmed dvanajstih obljub\, povezanih s pobožnostjo Presvetega Jezusovega Srca:   1. Dal jim bom vse milosti\, ki jih potrebujejo v svojem stanu.   2. Naklonil bom mir njihovim družinam.   3. Tolažil jih bom v trpljenju.   4. Varno zavetje jim bom v življenju\, posebno ob smrtni uri. Tisti\, ki mi bodo vdani in meni posvečeni\, se ne bodo pogubili.   5. Dal jim bom obilen blagoslov pri vsem delovanju.   6. Grešniki bodo našli v mojem Srcu vir in neizmerno morje usmiljenja.   7. Mlačni bodo postali goreči.   8. Goreči bodo hitro dospeli do velike popolnosti\, če se mi bodo popolnoma posvetili\, me častili in ljubili.   9. Bogato bom blagoslovil kraje in skupnosti\, kjer bodo imeli na častnem mestu podobo mojega presvetega Srca in ga ljubili in častili ter se mu izročali v posebno varstvo. Na ta način bom ponovno zedinil sprte družine in pomagal družinam v kakršnikoli stiski\, če se bodo z zaupanjem obračale name.   10. Tistim\, ki delajo za rešitev duš\, bom dal\, da bodo spreobrnili tudi najbolj trdovratne grešnike\, če bodo prisrčno častili moje Srce in to čaščenje širili med ljudmi.   11. Imena tistih\, ki bodo širili čaščenje\, bodo neizbrisno zapisana v mojem Srcu.   12. Tistim\, ki bodo zaporedoma devet prvih petkov prejeli sveto obhajilo\, obljubljam milost končnega spreobrnjenja. Ne bodo umrli v moji nemilosti in brez svojih zakramentov. Moje Božje Srce jim bo v zadnjem trenutku varno pribežališče. \n5. Ali so prvi petki »vstopnica za nebesa«? Seveda ni tako preprosto: ni dovolj\, da gremo devet zaporednih prvih petkov k sveti maši\, nato pa vse skupaj »izklopimo«\, nikoli več ne zaidemo v cerkev in živimo v grehu! Pomen te pobožnosti je\, da vernika približa Jezusovemu srcu. Če posameznik te obveznosti izpolnjuje z iskreno vero\, je povsem naravno\, da bo bliže Bogu in bolje pripravljen na smrt. Ko pa ta pobožnost postane praznoverna\, ko ne čutimo potrebe\, da bi živeli krepostno\, vse Jezusove obljube ostanejo brez sadov.   Jezus si želi\, da počijemo v Njegovem Srcu\, kot sv. Janez\, in pobožnost prvih petkov je priložnost\, da se z Njim srečamo večkrat\, ne le ob nedeljah\, ter da poglobimo svojo ljubezen do Njega.   Spoznanje in zaupanje\, da lahko počijemo v Njegovem Srcu in vanj položimo vse svoje skrbi\, pa je bistvo prvih petkov. \nVir: Družina
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/prvi-petki-za-mlade-na-cast-srcu-jezusovemu-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/294566_10150361924478805_76387193804_7995507_24040279_n.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220401
DTEND;VALUE=DATE:20220404
DTSTAMP:20260624T084050
CREATED:20220308T071624Z
LAST-MODIFIED:20220308T071624Z
UID:10001664-1648771200-1649030399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Postne duhovne vaje za srednješolce
DESCRIPTION:Med 1. in 3. aprilom pripravljamo duhovne vaje za srednješolce\, ki bodo potekale v Vrbju pri Žalcu. Bog je del naše preteklosti\, sedanjosti in prihodnosti. Na postnih duhovnih vajah se bomo poglabljali v skrivnost neminljive Božje ljubezni in kako se nam Bog vsak dan znova razodeva\, da bi spoznavali\, kdo je On in kdo smo mi. Vabimo vas\, da mlade iz župnije spodbudite k udeležbi in s tem h globlji pripravi na veliko noč. Več informacij je na voljo na spletni strani Katoliške mladine. \nMatevž Mehle\,\nKatoliška mladina
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/postne-duhovne-vaje-za-srednjesolce/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Logo-Katoliska-mladina.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220325T160000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220325T180000
DTSTAMP:20260624T084050
CREATED:20220322T184723Z
LAST-MODIFIED:20220322T184723Z
UID:10001671-1648224000-1648231200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Molitev za mir ter posvetitev in izročitev Rusije in Ukrajine Marijinemu Brezmadežnemu Srcu
DESCRIPTION:Spoštovani! \nOd začetka vojne v Ukrajini nas papež Frančišek neprestano vabi k molitvi in delu za mir. Za praznik Gospodovega oznanjenja\, 25. marca 2022\, je povabil škofe vsega sveta in njihove duhovnike\, da se mu pridružijo pri molitvi za mir ter pri posvetitvi in izročitvi Rusije in Ukrajine Marijinemu Brezmadežnemu Srcu. \nPapež bo molitev zmolil v petek popoldne ob 17.00 v Baziliki sv. Petra. \nV ljubljanski nadškofiji se mu bomo pridružili na Brezjah\, kjer bomo ob 16.00 imeli sveto mašo za mir v Ukrajini\, ob 17.00 pa bomo skupaj s papežem Frančiškom Rusijo\, Ukrajino in tudi sami sebe posvetili Marijinemu Brezmadežnemu Srcu. \nDuhovnike\, redovnike\, redovnice in vse vernike vabim na Brezje\, da bomo v povezanosti s papežem opravili to posvetitev. \nmsgr. Stanislav Zore OFM\nljubljanski nadškof metropolit
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/molitev-za-mir-ter-posvetitev-in-izrocitev-rusije-in-ukrajine-marijinemu-brezmadeznemu-srcu/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Brezmadezna-Sora-B.-Prevc-rotated.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220325
DTEND;VALUE=DATE:20220326
DTSTAMP:20260624T084050
CREATED:20220308T074103Z
LAST-MODIFIED:20220308T074103Z
UID:10001670-1648166400-1648252799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Gospodovo oznanjenje in materinski dan
DESCRIPTION:Na praznik Gospodovega oznanjenja\, ki ga v Katoliški cerkvi obhajamo 25. marca\, praznujemo obisk nadangela Gabrijela pri Devici Mariji v Nazaretu. \nMesto Nazaret je po vsem svetu že dva tisoč let znano po dogodku\, o katerem poroča evangelist Luka in ki se ga spominjamo trikrat na dan zjutraj\, opoldne in zvečer\, ko se oglasijo zvonovi in molimo: »Angel Gospodov je oznanil Mariji …« Skrivnost Gospodovega oznanjenja in učlovečenja se je dogodila v skromnem prostoru\, ki je danes pod novo nazareško baziliko Oznanjenja. Tu je preprosta nazareška deklica Mirjam-Marija pristala na povabilo božjega poslanca nadangela Gabrijela\, da postane mati učlovečenega božjega Sina. Tu je izrekla za zgodovino človeštva najpomembnejši ‘da’ in s tem se je začel uresničevati božji načrt odrešenja. \nMarija je s tem načrtom odrešenja tako tesno povezana\, da je vsak Gospodov praznik tudi Marijin. Posebej velja to za današnji praznik. Stari cerkveni koledarji ga imenujejo »oznanjenje učlovečenja preblaženi Devici Mariji«\, drugod najdemo ime ‘začetek odrešenja’ ali ‘spočetje Kristusa’. Prvotno je bil 25. marec Gospodov praznik\, že v 7. stoletju so v Španiji iz njega napravili praznik Marijinega deviškega božjega materinstva\, najbrž spričo tega\, ker je bila na koncilu v Efezu leta 431 slovesno razglašena verska resnica o Marijinem božjem materinstvu. Pokoncilska preureditev cerkvenega koledarja je spet poudarila\, da je to Gospodov praznik. \nZakaj je ta praznik nastavljen ravno na 25. marec? Razdalja devetih mesecev od Jezusovega spočetja do njegovega rojstva\, ki se ga z lepim praznikom spominjamo 25. decembra\, je gotovo hotena. Toda vprašanje je\, kateri datum je izhodišče za drugega. Sodobni raziskovalci menijo\, da je izhodišče bilo oznanjenje in ne božič. 25. marec\, ki je pomladansko enakonočje\, je v starih časih veljal za dan stvarjenja sveta in ravno zato tudi za dan Jezusovega spočetja\, s katerim je bil položen temelj za novo stvarjenje. Postni čas pa je bil malo primeren za slovesnosti in po nekaterih pokrajinah so jih prepovedali. V Španiji so sredi 7. stoletja obhajali praznik Marijinega oznanjenja 18. decembra\, osem dni pred Gospodovim rojstvom\, drugod pa je ostal 25. marca. \nV ljudski pobožnosti se je ta praznik hitro uveljavil\, predvsem z vsakdanjo trikratno molitvijo angelovega češčenja. Nekdaj je skoro vsak katoliški kristjan ob zvonjenju trikrat na dan dejansko za trenutek odložil svoje delo in zmolil tri zdravamarije s pristavkom\, ki kratko označuje vsebino skrivnosti\, ko se je druga božja oseba naselila v Marijinem deviškem telesu in s tem v naročju človeške zgodovine. Krščanska umetnost je rada upodabljala prizor angelovega oznanjenja Mariji. \nPo Marijinem materinstvu je posvečeno materinstvo vseh mater sveta\, zato na današnji praznik obhajamo krščanski materinski dan. O vzvišenem poklicu matere govori tudi poslanica\, ki so jo škofje naslovili na žene ob koncu drugega vatikanskega koncila: »Žene\, vaša poklicanost je\, da varujete domače ognjišče\, da ljubite vire življenja\, da imate srce za novi rod! Priče ste skrivnosti začetkov življenja. Roteče vas prosimo\, da predvsem skrbite\, da se ohrani človeški rod.« \nNa ta praznik obhajajo god številne žene in dekleta\, ki so jim pri krstu dali ime po Mariji. Oblike tega imena so neštete. \nVir: Ognjišče
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/gospodovo-oznanjenje-in-materinski-dan/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220319
DTEND;VALUE=DATE:20220326
DTSTAMP:20260624T084050
CREATED:20220304T155736Z
LAST-MODIFIED:20220304T155736Z
UID:10001661-1647648000-1648252799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Teden družine 2022
DESCRIPTION:Med 19. in 25. marcem tradicionalno obhajamo teden družine. Lani smo z 19. marcem\, na praznik sv. Jožefa\, vstopili v leto družine\, ki se bo zaključilo letos junija z 10. svetovnim srečanjem družin v Rimu.\n\nZaradi tega smo na UD SŠK sklenili\, da bo teden družine uglašen s temo svetovnega srečanja družin\, katerega geslo je »Družinska ljubezen: poklicanost in pot k svetosti«. V tem kontekstu bomo zato uporabljali logo\, simbole in himno 10. SSD. \nOd 19. do 25. marca bomo lahko vsak dan od 20. ure do 20.20 prek spleta prisluhnili družinam iz vseh slovenskih škofij in večjih družinskih organizacij\, ki delujejo v Cerkvi v Sloveniji. Družine same bodo nagovarjale druge družine s svojimi pričevanji\, pesmijo\, nagovori ter molitvijo rožnega venca. Vsak dan bo desetko rožnega venca molil naprej škof posamezne škofije\, družine pa bodo to molitev še pospremile s konkretnimi prošnjami. Molitev zaključi škof s podelitvijo blagoslova. Na ta način želimo družinam dati prostor\, da niso le objekt\, temveč tudi dejavni subjekt družinske pastorale. Naj družine same spregovorijo o tem\, kako dajejo prostor Bogu v svojem vsakdanjem življenju. Obenem želimo v družinah obuditi molitev rožnega venca. \nPrenos bo mogoče spremljati prek Zooma\, YouTube kanala in Facebook strani. Povezave bodo dostopne na spletnih portalih Katoliška Cerkev ter Pridi in poglej. \nVir: Družina
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/teden-druzine-2022/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/cq5dam.thumbnail.cropped.750.422.jpeg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220319
DTEND;VALUE=DATE:20220320
DTSTAMP:20260624T084050
CREATED:20220308T073709Z
LAST-MODIFIED:20220308T073709Z
UID:10001669-1647648000-1647734399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Praznik sv. Jožefa\, moža Device Marije
DESCRIPTION:God in praznik sv. Jožefa\, moža Device Marije in Jezusovega skrbnika obhajamo 19. marca. \nKolikor je zanesljivo znanega o sv. Jožefu\, je zapisano v evangelijih po Mateju in Luku (prim. Mt 1\,1–2\,23; Lk 1\,5–2\,52). Genealogija obeh evangelijev ga uvršča med potomstvo kralja Davida (prim. Mt 1\,16; Lk 1\,27). Čeprav je bil kraljevskega rodu\, Jožef ni bil bogat. Po vsej verjetnosti je bil reven\, kar je razvidno iz daru samo »dveh grlic ali dveh golobov« (Lk 2\,24) ob Jezusovem darovanju v templju (bogatejše družine so bile po judovski postavi dolžne darovati več\, prim. 3 Mz 12\,8). Jožefova družina je izvirala iz Betlehema v Judeji\, vendar se je on preselil v Nazaret v Galileji\, kjer je opravljal tesarsko obrt. Jožef se v evangelijih zadnjič omenja ob Jezusovem obisku templja v starosti približno 12 let (prim. Lk 2\,41–52). Predvidevamo\, da je Jožef umrl že pred začetkom Jezusovega javnega delovanja. Ostale zgodbe v zvezi z njegovo osebnostjo (npr. njegova domnevna visoka starost in ovdovelost v času poroke z Marijo)\, nimajo realne zgodovinske osnove in so bile ustvarjene z namenom zadovoljiti ljudsko radovednost o podrobnostih iz njegovega življenja. \n\n\n\nLeto svetega Jožefa\nApostolsko pismo Patris corde svetega očeta Frančiška ob 150-letnici razglasitve sv. Jožefa za zavetnika vesoljne Cerkve\nPismo predsednikom škofovskih konferenc o novih vzklikih v litanijah svetega Jožefa\n\n\nEvangeliji nam kljub skopim podatkom rišejo sorazmerno jasno podobo o Jožefovi osebnosti. Bil je zvest in potrpežljiv mož\, pokoren Božji volji glede njegovega življenjskega načrta\, ob čemer je sprejel tudi vse spremljajoče težave. Evangelist Matej ga imenuje »pravičen« (Mt 1\,19)\, saj je dojel načrt\, ki ga je imel Bog z Marijo\, in se zavestno vključil vanj tako\, da je sprejel\, zaščitil in poskrbel za svojo družino. \nJožef je zavetnik umirajočih\, saj je ob predpostavki\, da je umrl pred začetkom Jezusovega javnega delovanja\, umrl v družbi Jezusa in Marije\, kar za kristjane predstavlja idealen način\, kako zapustiti zemeljsko življenje. Jožef je zavetnik očetov\, obrtnikov\, delavcev in krščanskih družin. \nLeta 1870 je papež Pij IX. (1846–1878) sv. Jožefa uradno razglasil za zavetnika vesoljne Cerkve\, s čimer je izpostavil njegovo vlogo podpornika\, zaščitnika in vodnika svete družine\, ki se je razširila na celotno Cerkev. Ob tej priložnosti je 19. marec določil za njegov godovni dan. Papež Pij XII. (1939–1958) je dodal še praznik Jožefa delavca\, ki ga praznujemo 1. maja in sovpada s civilnim praznikom dela. \nPapež Janez Pavel II. (1978–2005) je leta 1989 objavil apostolsko spodbudo z naslovom Odrešenikov varuh (1989)\, v kateri je razmišljal o življenju in pričevanju sv. Jožefa. God sv. Jožefa je v Cerkvi na Slovenskem slovesni praznik\, saj je sv. Jožef zavetnik slovenskih dežel in zavetnik novomeške škofije. \nKongregacija za bogoslužje in disciplino zakramentov je 19. junija 2013 razglasila odlok o omembi sv. Jožefa\, ženina Device Marije\, v II.\, III. in IV. evharistični molitvi. \nKongregacija za bogoslužje in disciplino zakramentov je 1. maja 2021\, na praznik sv. Jožefa delavca\, poslala predsednikom škofovskih konferenc pismo o novih vzklikih v litanijah svetega Jožefa. To so naslednji: »Custos Redemptoris« (prim. sv. Janez Pavel II.\, apostolska spodbuda Redemptoris custos); »Serve Christi« (prim. sv. Pavel VI.\, homilija 19. 3. 1966\, navedeno v Redempotoris custos št. 8 in Patris corde\, št. 1); »Minister salutis« (sv. Janez Krizostom\, navedeno v Redemptoris custos\, št. 8); »Fulcimen in difficultatibus« (prim. Frančišek\, Apostolsko pismo Patris corde\, uvod); »Patrone exsulum\, afflictorum\, pauperum« (Patris corde\, št. 5). \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/praznik-sv-jozefa-moza-device-marije-3/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/sv.-Jožef.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220318
DTEND;VALUE=DATE:20220320
DTSTAMP:20260624T084050
CREATED:20220308T073419Z
LAST-MODIFIED:20220308T073419Z
UID:10001668-1647561600-1647734399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:SEEK22: Iščite in boste našli
DESCRIPTION:Kaj iščeš? Čutiš lakoto na dnu svoje duše? To je želja\, ki je zapisana v tebi in te žene naprej. To je hrepenenje po nečem večjem\, po nečem globljem\, po nečem več. \nVsako človeško srce išče isto stvar – vendar je ne boš našel v redni službi\, internetni slavi\, divji vožnji ali v Nobelovi nagradi. Samo ena stvar v življenju bo zadovoljila hrepenenje v tebi. Da bi jo našel\, moraš iskati Njega. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nSEEK22 je večdnevni dogodek\, ki se osredotoča na bistveno sporočilo evangelija. Organizira ga FOCUS – Fellowship of Catholic University Students. Letos bo izkušnja konference prišla tudi v Slovenijo. Z ogledom vznemirljivih predavanj nekaterih izmed najboljših katoliških govornikov današnjega časa\, časom za molitev in zakramente\, poglobljenimi pogovori o pomembnih vprašanjih vere in druženjem v skupnosti ti bo SEEK22 omogočil izkušnjo\, ki jo potrebuješ za poglobitev poslanstva v svoji lokalni župnijski skupnosti.\n \nKDAJ: 18. in 19. marec (prijave do 13. marca) \nKJE: KANA (Jurčičev trg 2\, Ljubljana) \nCENA: brezplačno \nVir: Katoliška mladina
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/seek22-iscite-in-boste-nasli/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Logo-Katoliska-mladina.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220317T080000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220320T170000
DTSTAMP:20260624T084050
CREATED:20220308T072644Z
LAST-MODIFIED:20220308T072644Z
UID:10001666-1647504000-1647795600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Tretji Evropski katoliški socialni dnevi od 17. do 20. marca 2022 v Bratislavi
DESCRIPTION:Od četrtka 17. do nedelje 20. marca 2022 bodo v Bratislavi tretji Evropski katoliški socialni dnevi. Slovenijo bodo zastopali: pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar\, generalni tajnik Slovenske Karitas g. Peter Tomažič in g. Tilen Čebulj. \nDogodek bo potekal v organizaciji Komisije škofovskih konferenc Evropske unije (COMECE)\, Sveta evropskih konferenc (CCEE)\, Dikasterija v službi celostnega človeškega razvoja in Slovaške škofovske konference. Namen tokratnega srečanja bo pospeševanje dialoga glede socialne pravičnosti v Cerkvi in med prebivalci Evrope. Med udeleženci bodo predstavniki Cerkve\, evropski poslanci in nekateri politiki posameznih držav\, akademiki\, mladi ter člani katoliških socialnih organizacij in gibanj. Predvideni so trije ključni sklopi razprav: demografska tranzicija in družinsko življenje\, tehnološka in digitalna tranzicija ter ekološka tranzicija. \nVeč informacij o programu ter glavni referati\, povzetki in ostala gradiva so na voljo na spletni strani: www.catholicsocialdays.eu
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/tretji-evropski-katoliski-socialni-dnevi-od-17-do-20-marca-2022-v-bratislavi/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/13cf8c004dbe9fabcc62708f0aeb637fafdf6a43.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220316T090000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220316T130000
DTSTAMP:20260624T084050
CREATED:20220207T201755Z
LAST-MODIFIED:20220207T201755Z
UID:10001647-1647421200-1647435600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Teološki simpozij 2022: Sinodalnost Cerkve
DESCRIPTION:Z letošnjim teološkim simpozijem z naslovom Sinodalnost Cerkve želi Teološka fakulteta UL prispevati svoj delež k škofovski sinodi z naslovom Za sinodalno Cerkev: občestvo\, sodelovanje\, poslanstvo\, ki poteka v vsaki škofiji v Sloveniji in po vseh škofijah po svetu. Simpozij bo v: \n− Zavodu A. M. Slomška na Vrbanski v Mariboru 9. marca 2022 (za metropolijo Maribor)\, \n− Stični (v župnijski dvorani) 16. marca 2022 (za metropolijo Ljubljana). \nDnevni red:\n9.00 Uvodna molitev\n9.10 Uvodni pozdrav nadškofa\n9.20 Svetopisemsko-teološki temelji sinodalnosti Cerkve (škof izr. prof. dr. Maksimilijan Matjaž)\n10.05 Pogovor po predavanju\n10.30 Odmor\n11.00 Sinodalnost v odnosih (prof. dr. Barbara Simonič)\n11.45 Pogovor po predavanju z obema predavateljema\n12.30 Sklepni pozdrav in molitev\n13.00 Možnost kosila \n“Povzetki predavanj:” \nSvetopisemsko-teološki temelji sinodalnosti Cerkve (škof izr. prof. dr. Maksimilijan Matjaž): Z organskim branjem ključnih besedil Nove zaveze\, ki govorijo o občestvenosti\, želimo poudariti nekaj temeljnih potez sinodalnosti\, ki je osnovna oblika življenja Cerkve. Občestvo vernikov je po krstu v Kristusu »organsko« povezano med seboj kot njegovo telo (prim. 1 Kor 12\,12). \nSveto pismo ima prav zaradi svojega izvora v navdihu Svetega Duha bistveno občestveni značaj\, zato se ne more nihče zgolj kot posameznik dokopati do njenega resničnega pomena\, ampak mu je ta razodet v dialogu\, v sprejemanju in vključevanju drugega (prim. Lk 24). Jezus svojih učencev nikoli ni učil na individualni način v sinagogah in učilnicah\, ampak v konkretnem življenju\, na poti (prim Lk 9\,57-62). Transformacijski proces od posameznika prek sinodalnosti v občestvo se dogaja na velikonočni način – po rojstvu iz Duha\, ki vključuje v občestvo in poziva k prenovi mišljenja\, k spreobrnjenju\, sprejemanju in preseganju (prim. Apd 10; 15). \nSinodalnost v odnosih (prof. dr. Barbara Simonič): Sinoda o sinodalnosti je sinoda\, ki se uresničuje skozi izkustvo odnosov. Cilj sinode\, ki je hkrati tudi njena metoda\, bo dosežen samo skozi konkretno izkustvo odnosov\, kjer bo varen prostor za to\, da bo vsakdo lahko spregovoril o svoji religiozni izkušnji in izkušnji skupne hoje\, obenem pa tudi izkusil skupno hojo\, sicer bo sinodalnost samo dobro načrtovana in izvedena metoda brez pravega učinka. V odnosih pa velikokrat pride do kratkih stikov\, ki mnogokrat izvirajo iz osebnih drž\, strahov\, prepričanj in predsodkov. Na sinodalni poti se bo treba neizogibno in iskreno srečati z različnostjo izkušenj\, dobrih in slabih\, všečnih in nevšečnih\, pomembnih in nepomembnih\, ter jim prisluhniti in jih sprejeti\, če želimo\, da bo sinodalnost pristna izkušnja za vse. \nKaj so ovire za medsebojno poslušanje in sodelovanje? Kje se (lahko) zaplete? Kako najti poti\, da bo mogoče skozi izkustvo odnosov (za)živeti proces sodelovanja\, vključevanja\, poslušanja in spoznavanja darov in karizem? To bodo izhodišča za razmišljanje o vidikih pristne sinodalnosti v odnosih\, ki bodo omogočili temelje za resnično prenovo. \nLepo dobrodošli vsi duhovniki\, redovniki\, redovnice in vsi drugi pastoralni delavci! \nV primeru epidemioloških razmer bo simpozij potekal po spletu 16. marca 2022 (aplikacija Zoom) za celotno Cerkev v Sloveniji. \nVeč informacij bo na spletni strani Teološke fakultete (https://www.teof.uni-lj.si/) in Katoliške cerkve v Sloveniji (https://katoliska-cerkev.si/). \nDr. Ivan Platovnjak DJ\,\nkoordinator
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/teoloski-simpozij-2022-sinodalnost-cerkve/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/sticccna.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220311
DTEND;VALUE=DATE:20220314
DTSTAMP:20260624T084050
CREATED:20220308T072411Z
LAST-MODIFIED:20220308T072411Z
UID:10001665-1646956800-1647215999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Duhovni vikend za zakonce: Obljubim\, da te bom ljubil/a in spoštoval/a vse dni svojega življenja
DESCRIPTION:Ignacijev dom duhovnosti v Ljubljani vabi na duhovni vikend za zakonce\, ki bo potekal od 11. do 13. marca. Vodi p. Ivan Platovnjak DJ. \nObljubim\, da te bom ljubil/a in spoštoval/a vse dni svojega življenja\nDraga zakonca\, to sta obljubila drug drugemu na poročni dan. To je bil vajin najlepši dan. Na duhovnem vikendu bosta imela možnost\, da še bolj ozavestita dar te vajine obljube drug drugemu in skupaj pred Bogom vidita\, kako sta lahko še bolj iznajdljiva v njenem udejanjanju.\nBog je poln presenečenj. Pustita se mu presenetiti. \nVeč informacij in prijava na tej povezavi. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/duhovni-vikend-za-zakonce-obljubim-da-te-bom-ljubil-a-in-spostoval-a-vse-dni-svojega-zivljenja/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Ignacijev-dom-duhovnosti1.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR