BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Nadškofija Ljubljana - ECPv6.11.0.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-ORIGINAL-URL:https://nadskofija-ljubljana.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za Nadškofija Ljubljana
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20260329T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20261025T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260623T183000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260623T193000
DTSTAMP:20260630T111714
CREATED:20260610T111341Z
LAST-MODIFIED:20260610T111341Z
UID:10003146-1782239400-1782243000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sveta maša za domovino pred državnim praznikom dneva državnosti 2026
DESCRIPTION:V torek\, 23. junija 2026\, ob 18.30 bodo v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani slovenski škofje ob predsedniku Slovenske škofovske konference msgr. dr. Andreju Sajetu darovali sveto mašo za domovino ob državnem prazniku dneva državnosti. \nK zahvalni sveti maši za domovino ob dnevu državnosti so povabljeni predstavniki družbeno-političnega življenja in diplomatskega zbora. Pri bogoslužju bodo sodelovali člani Vojaškega vikariata pri SV\, Policijskega vikariata ter predstavniki Enote za protokol s kvintetom pihal orkestra Slovenske vojske. \nKje so začetki svete maše za domovino?\nPrvo sveto mašo za domovino je daroval tedanji ljubljanski nadškof metropolit msgr. dr. Alojzij Šuštar 26. junija 1991. Preden je nadškof Šuštar v imenu Slovenske pokrajinske škofovske konference (SPŠK) odšel na praznovanje slovesne razglasitve samostojne Slovenije\, torej 26. junija 1991\, je v ljubljanski stolnici ob somaševanju mnogih duhovnikov daroval sveto mašo za domovino. Zelo pomenljive so njegove besede v homiliji\, ki jo je začel z besedami iz Psalma: »Če Gospod ne zida hiše\, se zaman trudijo njeni zidarji; če Gospod ne varuje mesta\, zaman bedijo stražarji« (Ps 127). \nKatera glasbena dela se izvajajo pri sveti maši za domovino?\nPri sveti maši za domovino izbrani pevski zbor izvaja sakralna glasbena dela slovenskih skladateljev. S tem se predstavi bogata glasbena kultura našega naroda in delo številnih slovenskih duhovnikov na področju domoljubja. \nČlanek: »Maša za domovino«: (zgolj) verski obred ali versko\, diplomatsko in državotvorno dejanje? (Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 80 (2020) 1\, 145—159) \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sveta-masa-za-domovino-pred-drzavnim-praznikom-dneva-drzavnosti-2026/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/SSK-logo-final_cmyk_color_01.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260624
DTEND;VALUE=DATE:20260625
DTSTAMP:20260630T111714
CREATED:20260610T102601Z
LAST-MODIFIED:20260610T104009Z
UID:10003137-1782259200-1782345599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Rojstvo Janeza Krstnika\, slovesni praznik
DESCRIPTION:V Katoliški Cerkvi 24. junija praznujemo slovesni praznik rojstva Janeza Krstnika. \nV koledarju cerkvenega leta se slovesno spominjamo rojstva dveh oseb\, ki sta najpomembnejši v zgodovini odrešenja: učlovečenega Božjega Sina Jezusa Kristusa (na božič\, 25. decembra) in njegove deviške matere Marije (8. septembra). Edini svetnik\, čigar rojstvo Cerkev proslavlja s posebnim praznikom\, je Janez Krstnik\, Jezusov predhodnik. Njegova vloga je posebej pomembna ob prehodu iz Stare v Novo zavezo\, saj Janez Krstnik velja za angela glasnika pred Mesijo. \nEvangelist Luka (prim. Lk 1\,5–25) poroča\, kako je Bog po angelu očetu Zahariju naznanil Janezovo rojstvo\, podobno kot kasneje Mariji iz Nazareta učlovečenje Jezusa\, Božjega Sina. V obeh primerih je Božji poslanec določil tudi ime otroka\, s katerim je naznačeno njegovo rojstvo. Ime Janez se po hebrejsko glasi Johanan in pomeni Bog je milostljiv. Janezu pravimo Krstnik zato\, ker je oznanjal krst spokornosti in je tiste\, ki so se s pokoro hoteli pripraviti na Odrešenikov prihod\, krščeval v reki Jordan; predvsem pa je dobil vzdevek Krstnik zato\, ker je krstil Jezusa (prim. Mt 3\,13–17; Mr 1\,9–11 in Lk 3\,21–22) ter ga pri tem razglasil za obljubljenega Mesija. \n  \nBesedilo je povzeto po knjigi Svetnik za vsak dan msgr. Silvestra Čuka. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/rojstvo-janeza-krstnika-slovesni-praznik-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/955_rojstvo_janeza_krstnika_masa_zvecer_pred_praznikom-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260625
DTEND;VALUE=DATE:20260704
DTSTAMP:20260630T111714
CREATED:20260610T112723Z
LAST-MODIFIED:20260610T112723Z
UID:10003147-1782345600-1783123199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Duhovne vaje za redovnike in redovnice v Ignacijevem domu v Ljubljani
DESCRIPTION:V Ignacijevem domu duhovnosti v Ljubljani bodo od 25. junija do 3. julija 2026 potekale ignacijanske duhovne vaje za redovnike in redovnice. \nIgnacijanske duhovne vaje za redovnike in redovnice bodo potekale v Ignacijevem domu duhovnosti v Ljubljani od 25. junija do 3. julija 2026. Začetek bo zvečer\, sklep pa s kosilom. \nNaslov duhovnih vaj je Iščite Gospoda. Udeleženci bodo premišljevali\, kako varovati srce sredi skrbi in nalog\, ki jih morajo opraviti\, v vsakodnevnih naporih in napetostih\, ki nastajajo v skupnem življenju\, tudi zaradi kopičenja odgovornosti in pešanja moči. \nVoditelj in kontaktna oseba je p. Janez Poljanšek DJ. Prijave sprejemajo prek spletne strani ignacijevdom.si/events/medredovniske/\, po elektronski pošti na naslov info@ignacijevdom.si ali po telefonu 051 613 374.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/duhovne-vaje-za-redovnike-in-redovnice-v-ignacijevem-domu-v-ljubljani/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Ignacijev-dom-duhovnosti1-1-scaled.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260625T092000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260625T163000
DTSTAMP:20260630T111714
CREATED:20260610T113947Z
LAST-MODIFIED:20260610T113947Z
UID:10003150-1782379200-1782405000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Frančiškov odmev – praznovanje frančiškovih bratov in sester
DESCRIPTION:četrtek\, 25. junija 2026\, bo pri Mariji Pomagaj Brezjah praznovanje Frančiškovih bratov in sester ob 800-letnici smrti svetega Frančiška Asiškega\, pod naslovom Frančiškov odmev. \nProgram srečanja: \nob 9.20: Serafinski rožni venec \nob 10. uri: sveta maša\, somaševanje vodi ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore \nob 11.30: dramska igra \nob 13.15: festival \nob 15.30: litanije\, molitev za domovino\, blagoslov. \nLepo vabljeni! \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/franciskov-odmev-praznovanje-franciskovih-bratov-in-sester/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Brezje1-250x375-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260625T170000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260625T183000
DTSTAMP:20260630T111714
CREATED:20251007T111455Z
LAST-MODIFIED:20251007T112226Z
UID:10003003-1782406800-1782412200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Biblična šola Evangelii gaudium 2025/2026
DESCRIPTION:Papež Frančišek v apostolski spodbudi Evangelii gaudium – Veselje evangelija predstavi Sveto pismo kot temeljni vir prenove osebnega življenja vernika in življenja vse Cerkve ter spodbuja k njenemu vsakodnevnemu branju. Biblična šola Evangelii gaudium želi biti odgovor na spodbude papeža Frančiška\, da bi ponovno odkrili Sveto pismo kot knjigo življenja\, kot živo Besedo\, ki je namenjena nam in lahko spreminja naše življenje. \nNovo študijsko leto (2025/2026) bomo posvetili modrostnim besedilom. \nV Biblični šoli bomo enkrat mesečno predstavili izbrane odlomke modrostnih besedil\, med katere sodijo knjige iz Stare zaveze: Job\, Pregovori\, Pridigar (Kohelet)\, Sirahova knjiga\, Knjiga modrosti\, Psalmi in Visoka pesem. \nVsako srečanje bo obsegalo predstavitev izbranega modrostnega odlomka\, zgodovinski in literarni okvir\, razlago ter poglobljeno razpravo. \nUvodno besedo bo imel celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž\, predavala pa bosta dr. s. Snežna Večko in dr. Samo Skralovnik ter drugi gostujoči predavatelji. \nPredavanja bodo potekala po ZOOM vsak 4. četrtek (zaradi praznikov kdaj 3. četrtek) v mesecu od 17:00 do 18:30. \nV letu 2025 bodo predavanja potekala ob naslednjih terminih: \n\n23. oktobra\,\n27. novembra in\n18. decembra.\n\nV letu 2026 bodo predavanja: \n\n22. januarja\,\n26. februarja\,\n26. marca\,\n23. aprila\,\n28. maja ter\n25. junija (živo).\n\nPrijave na: info@biblicnogibanje.si \nV spletno predavalnico lahko vstopite preko spletne povezave. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/biblicna-sola-evangelii-gaudium-2025-2026/2026-06-25/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/0269cf67e9d63db786c3271a624f1a6094b37760.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260629
DTEND;VALUE=DATE:20260630
DTSTAMP:20260630T111714
CREATED:20260614T165546Z
LAST-MODIFIED:20260614T165546Z
UID:10003152-1782691200-1782777599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Peter in Pavel\, slovesni praznik
DESCRIPTION:V Katoliški Cerkvi 29. junija praznujemo slovesni praznik apostolov sv. Petra in Pavla. \nPeter je bil ribič iz Betsajde ob Genezareškem jezeru. Jezus ga je poklical\, da bi bil ribič ljudi in da bi kasneje kot pastir tudi vodil Cerkev kot Božje ljudstvo. Po svetopisemskem izročilu mu je Jezus po tem\, ko ga je poklical za učenca\, spremenil ime v Peter: »Ti si Peter in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev in vrata podzemlja je ne bodo premagala. Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva; in kar koli boš zavezal na zemlji\, bo zavezano v nebesih; in kar koli boš razvezal na zemlji\, bo razvezano v nebesih« (Mt 16\,18–20). Zelo pomembna izkušnja v Petrovem življenju je bila ta\, da je Jezusa\, po tem\, ko je bil le-ta prijet\, kljub temu\, da se je ob njem vzgajal in učil približno tri leta\, trikrat zatajil. Po Jezusovem vnebohodu Peter nastopa kot voditelj apostolov in mlade Cerkve. Nekaj časa je bil škof v Antiohiji\, okoli leta 42 pa je odšel v Rim. Od tam je vernikom v Mali Aziji poslal dve pismi (1 Pt in 2 Pt)\, življenjsko pot pa je sklenil z mučeništvom. \nPo zgodovinskih virih naj bi apostol Peter vladal do leta 67 po Kr. Več zgodnjekrščanskih spisov potrjuje\, da je Peter umrl nasilne smrti v Rimu v času vladanja cesarja Nerona. Na kraju njegovega mučeništva je dal cesar Konstantin leta 350 postaviti veliko baziliko. Sedanja bazilika sv. Petra v Vatikanu je bila postavljena v letih med 1506 in 1526. Pod njenim glavnim oltarjem je gob apostola Petra\, čigar nasledniki so papeži oz. rimski škofje. \nApostol Pavel se je rodil okrog leta 10 po Kr. v Tarzu\, v glavnem mestu takratne rimske province Kilikije. Po rodu je bil Jud\, po očetu pa je podedoval rimsko državljanstvo. Bil je farizej in poznavalec judovstva\, ki je do spreobrnjenja na poti v Damask preganjal kristjane. Apostol Pavel je ob rojstvu dobil ime Savel\, po spreobrnjenju pa se je dal krstiti in ime spremenil v Pavel. \nO delovanju apostola Pavla poroča evangelist Luka v Apostolski delih. Obhodil je velik del takratne rimske države in ustanavljal cerkvene občine ter jih spodbujal s pismi. Danes poznamo štirinajst ohranjenih Pavlovih pisem\, ki so po vsebini in obsegu za štirimi evangeliji najpomembnejši del Svetega pisma Nove zaveze. Podobno kot apostol Peter je tudi on umrl mučeniške smrti za časa cesarja Nerona okrog leta 67. \nPraznika obeh apostolov je Cerkev obhajala že v 4. stoletju. Najstarejši rimski koledar Furija Dionizija Filokala iz leta 354 navaja 29. junij kot praznik apostolov Petra in Pavla. Na predvečer ali na praznik apostolov Petra in Pavla slovenski škofje diakone posvečujejo v duhovnike. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-peter-in-pavel-slovesni-praznik-3/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Greco_El_-_Sts_Peter_and_Paul.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260703
DTEND;VALUE=DATE:20260704
DTSTAMP:20260630T111714
CREATED:20260630T090803Z
LAST-MODIFIED:20260630T090803Z
UID:10003153-1783036800-1783123199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Tomaž\, apostol\, praznik
DESCRIPTION:V Katoliški Cerkvi 3. julija praznujemo god sv. Tomaža\, apostola in mučenca. \nČloveku\, ki noče verjeti na besedo\, ampak se hoče o vsem prepričati na lastne oči\, pravimo ‘neverni Tomaž’. Obnaša se namreč kot apostol Tomaž po Jezusovem vstajenju. Evangelist Janez pripoveduje\, da se je Gospod po svojem vstajenju prvi večer prikazal svojim učencem\, zbranim za zaprtimi vrati hiše\, kjer so le nekaj dni poprej skupaj z Jezusom obhajali spominsko večerjo ob judovskem velikonočnem prazniku\, ki je bila obenem zadnja večerja Jezusa kot človeka. Tomaža\, pravi\, ni bilo med njimi. Ko so mu drugi pripovedovali\, da je Jezus vstal in se jim prikazal\, jim je odvrnil: »Če ne vidim na njegovih rokah znamenja žebljev in ne vtaknem svojega prsta v rane od žebljev\, že ne bom veroval.« Čez osem dni je vstali Gospod spet obiskal svoje učence. Tomažu je rekel: »Daj svojo roko in jo položi v mojo stran in ne bodi neveren\, temveč veren.« Tedaj je Tomaž izpovedal vero z vklikom: »Moj Gospod in moj Bog!« \nZaradi tega dogodka je Tomaž postal ‘slaven’\, vendar pa o njem bolj malo vemo. Preden ga je Jezus poklical v svojo službo\, je opravljal ribiški poklic ob Genezareškem jezeru. Prvi trije evangelisti (Matej\, Marko in Luka) omenjajo Tomaža le v seznamih dvanajsterih apostolov\, več pozornosti pa mu posveti evangelist Janez\, ki ga v svoje poročilo o Jezusovem življenju in delovanju vplete štirikrat. Prvič tedaj\, ko Tomaž izrazi svojo pripravljenost iti z Jezusom v smrtno nevarnost\, ko gre v Betanijo k Lazarju; drugič med Jezusovim poslovilnim govorom pri zadnji večerji\, ko Tomaž poslavljajočemu se Jezusu vpade v besedo in pravi\, da oni ne vedo\, kam gre; najdaljši je tretji odlomek o Tomažu\, omenjen na začetku; četrtič in zadnjič pa Janez omenja Tomaža kot enega izmed sedmerih apostolov\, ki se jim je vstali Gospod prikazal\, ko so na Genezareškem jezeru lovili ribe. Janez trikrat navaja Tomažev vzdevek Dvojček\, kar je dejansko le prevod njegovega imena\, kajti ime Tomaž izhaja iz aramejske besede ‘toma’ s pomenom ‘dvojček’. \nPrakrščansko poročilo ve povedati\, da je apostol Tomaž po Jezusovem vnebohodu in prihodu Svetega Duha deloval na bližnjem Vzhodu in prišel celo do Indije. Umrl naj bi mučeniške smrti v kraju Mailapur pri Madrasu: prebodli so ga s sulico ali z mečem. Indijska Cerkev se ponaša\, da je njen ustanovitelj sveti Tomaž\, zato indijske kristjane pogosto imenujejo ‘Tomaževi kristjani’. \nGod apostola Tomaža so od 6. stoletja dalje obhajali 21. decembra\, od leta 1969 pa je 3. julija\, kakor je bil že prej v vzhodni Cerkvi v spomin na prenos njegovih kosti iz Indije v mezopotamsko Edeso (leta 232). Svetega Tomaža navadno upodabljajo s sulico\, pogosto pa ima v rokah tudi kotno merilo stavbenikov in sicer zaradi neke legende\, ki pripoveduje\, da je izrisal načrt za prelepo palačo v Indiji. Zaradi te legende častijo svetega Tomaža kot svojega zavetnika arhitekti\, zemljemerci\, geometri\, zidarji\, kamnoseki in tesarji. \nV naši domovini je temu apostolu posvečenih 34 cerkva (8 župnijskih in 26 podružnic). \nVir: Revija Ognjišče in Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-tomaz-apostol-praznik-3/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/27d88569ff2324f7fd897428711b30e4d620caff-2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260705
DTEND;VALUE=DATE:20260706
DTSTAMP:20260630T111714
CREATED:20260630T091010Z
LAST-MODIFIED:20260630T091010Z
UID:10003154-1783209600-1783295999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Ciril in Metod\, sozavetnika Evrope\, slovesni praznik
DESCRIPTION:V Katoliški Cerkvi 5. julija obhajamo slovesni praznik sv. bratov Cirila in Metoda\, slovanskih apostolov in sozavetnikov Evrope. Imenujemo ju tudi apostola Slovanov zaradi pomembnega misijonskega dela med slovanskimi ljudstvi. \nCiril in Metod sta bila misijonarja grškega rodu\, ki sta pri oznanjevanju in širjenju krščanske vere uporabljala glagolico. Ciril se je rodil okrog l. 826 ali 827\, Metod pa okrog l. 812 ali 815 v Solunu. Pri krstu so ju poimenovali Konstantin in Mihael\, vendar sta ob vstopu v samostan imeni spremenila. Najprej sta delovala kot knjižničar in učitelj filozofije. Mladost sta preživela v okolici Soluna\, cesar pa ju je okrog l. 860 poslal misijonarit na polotok Krim. \nMoravski knez Rastislav ju je okrog l. 860 povabil med slovanske narode\, kjer sta delovala na tedanjem velikomoravskem ozemlju\, ki je zajemalo današnjo vzhodno Slovenijo\, vzhodno Hrvaško\, Madžarsko\, Češko\, Slovaško\, južno Poljsko\, jugovzhodno Nemčijo in zahodno Ukrajino ter širila krščansko oznanilo v slovanskem jeziku. Po treh letih na Moravskem sta odšla v Panonijo in od tam preko Benetk v Rim. Pri papežu Hadrijanu II. (867–872) sta dobila dovoljenje za opravljanje bogoslužja v slovanskem jeziku. \nCiril je v Rimu zbolel in umrl\, papež Hadrijan II. pa je Metoda poslal h knezu Koclju v Panonijo. Na tem ozemlju je prišel v spor z nemškimi duhovniki in bil obtožen krivoverstva. Po izpustitvi mu je papež Janez VIII. (872–882) ponovno dovolil uporabo slovanskega jezika za bogoslužno rabo. \nNjun godovni dan v Katoliški Cerkvi obhajamo 5. julija\, v neslovanskih deželah pa 14. februarja. Pravoslavna Cerkev njun god obhaja 11. maja\, 24. maja pa godujeta po julijanskem koledarju. Sveti papež Janez Pavel II. (1978–2005) ju je leta 1980 imenoval za sozavetnika Evrope. V ljubljanski nadškofiji sta glavna zavetnika\, v mariborski nadškofiji pa druga zavetnika nadškofije. V murskosoboški škofij je sv. Metod glavni zavetnik škofije\, njun god pa v Katoliški cerkvi v Sloveniji obhajamo kot slovesni praznik. \nPraznik apostolov Slovanov je priložnost za ovrednotenje in zavedanje njunega pomena na področju evropske kulturne\, zgodovinske in jezikovne dediščine\, ki je povezana tudi z našo deželo. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/ciril-in-metod-sozavetnika-evrope-slovesni-praznik-6/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/ciril-in-metod4-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260711
DTEND;VALUE=DATE:20260712
DTSTAMP:20260630T111714
CREATED:20260630T091318Z
LAST-MODIFIED:20260630T091318Z
UID:10003155-1783728000-1783814399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Benedikt\, zavetnik Evrope\, praznik
DESCRIPTION:Svetega Benedikta\, začetnika zahodnega meništva\, je papež Pavel VI. 24. oktobra 1964 razglasil za prvega zavetnika Evrope\, ker je “s križem\, knjigo in plugom prinesel krščanski napredek narodom\, razkropljenim od Sredozemskega morja do Skandinavije\, od Irske do prostranih nižin Poljske”. \nPoljak Janez Pavel II.\, prvi slovanski papež\, je leta 1980\, ob 1500 letnici rojstva sv. Benedikta\, dejal\, da je bila Evropa na novo rojena ob propadu velikega rimskega imperija. »Ko se je porajala na njegovih kulturnih temeljih\, je po zaslugi benediktinskega duha iz tistega izročila povzela in v dediščino evropske in vesoljne kulture utelesila vse tisto\, kar bi se sicer izgubilo.« Redovna pravila\, ki jih je sestavil sveti Benedikt in jih imenujejo “evangelij\, presajen v resnično življenje”\, je mogoče povzeti v treh besedah: ‘Ora et labora!’ (Moli in delaj). Skladno povezovanje dela in molitve je ideal krščanskega prizadevanja za popolnost ali izpolnjevanje božje volje. \nPapež Gregor Veliki\, ki je sestavil življenjepis sv. Benedikta v obliki pogovora z namišljenim diakonom Petrom\, pove\, da se je Benedikt rodil v plemeniti družini v Nursiji to je današnje mestece Norcia v Umbriji in sicer okoli leta 480. O njegovi družini vemo le to\, da je imel sestro dvojčico Sholastiko\, ki je vse življenje hodila po bratovih stopinjah in ga posnemala tudi v svetništvu (njen god obhajamo 10. februarja). Starši so Benedikta poslali v Rim\, da bi se izpopolnil v pravnih vedah\, toda prav kmalu je bil sit Rima in njegove pokvarjenosti. Najprej se je umaknil v bližino mesta Tivoli\, kjer si je poiskal družbo enako mislečih. Kmalu je spoznal\, da ta družba ni zanj\, zato se je skril v samotno sotesko reke Aniene nedaleč od mesta Subiaco\, ker je želel biti popolnoma ločen od sveta\, da bi ob branju in premišljevanju Svetega pisma in v molitvi našel stik z Bogom ter prodrl v globine svoje duše. Pa ni bil dolgo sam. Nekega dne so se pred njegovo votlino prikazali puščavniki iz Vicovara in ga prosili\, naj namesto umrlega predstojnika prevzame vodstvo njihove skupnosti. Benedikt je njihovo gorečo prošnjo uslišal. Puščavniki pa so bili svojeglavi\, zato jih je zapustil. Po dolgem premisleku je sprejel vodstvo nove redovne skupnosti\, ki se je bila voljna ravnati po njegovih pravilih. Tem svojim redovnikom je Benedikt hotel biti ‘oče’\, to namreč pomeni beseda ‘abbas’ ali po slovensko ‘opat’. \nČez nekaj časa je izbral najboljše menihe iz dvanajstih samostanov\, ki jim je bil ‘oče’\, in se napotil proti jugu. Ustavil se je pri mestu Cassino pri Neaplju\, zgrajenim pod visokim gričem. Na vrhu tega griča je zrastel znameniti samostan Montecassino\, ki velja za matično hišo benediktinskega reda in v nekem smislu vseh samostanov na krščanskem Zahodu. Stari viri postavljajo začetek Montecassina v leto 529: ta letnica ima tudi simboličen pomen tega leta je namreč bizantinski cesar Justinijan dal zapreti zadnjo pogansko šolo v Atenah\, Montecassino pa je zasvetil kot novo žarišče krščanske kulture. Skupnost na Montecassinu je opat Benedikt vodil vse do svoje smrti\, najbrž leta 547. \n  \nBesedilo je s spletne strani revije Ognjišče. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-benedikt-zavetnik-evrope-praznik-5/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260722
DTEND;VALUE=DATE:20260723
DTSTAMP:20260630T111714
CREATED:20260630T091514Z
LAST-MODIFIED:20260630T091514Z
UID:10003156-1784678400-1784764799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Marija Magdalena\, praznik
DESCRIPTION:22. julija v Katoliški Cerkvi obhajamo praznik sv. Marije Magdalene\, prve priče\, ki je videla Vstalega\, in prve glasnice\, ki je apostolom oznanila vstajenje Gospoda. \nDolgo časa so v pobožnosti in v umetnosti Marijo Magdaleno istili z Marijo iz Betanije\, sestro Lazarja in Marte\, ter z neimenovano ‘veliko grešnico’\, ki je Jezusu v farizejevi hiši med obedom mazilila noge\, potem ko jih je oprala s svojimi solzami ter obrisala s svojimi lasmi. Zdaj je dokazano\, da gre za tri različne osebe. \n\nGod svete Marije Magdalene praznik za vso Cerkev\nVloga ženske v Katoliški Cerkvi v Sloveniji\n\nSvetnici je ime Marija\, Magdalena je njen priimek\, ki pove\, da je bila doma iz Magdale\, ribiškega mesteca na zahodnem bregu Genezareškega jezera. Iz dveh pripomb v Lukovem in Markovem evangeliju vemo\, da je Jezus iz Marije iz Magdale izgnal sedem hudih duhov. Število sedem v Svetem pismu pomeni veliko število\, množico. Ta omemba hoče povedati\, da je bila Marija popolnoma v oblasti hudih duhov. V skupini žena\, ki so stregle zboru apostolov in njihovemu Učitelju\, se Marija Magdalena vedno imenuje na prvem mestu. \nMarija Magdalena je ostala Jezusu zvesta vse do konca do smrti na Kalvariji in še do groba. Pod križem je vztrajala z Jezusovo materjo Marijo in z edinim učencem Janezom\, ki ni strahopetno pobegnil. Ko je minil praznični dan velike noči\, so Marija Magdalena\, Marija\, mati Jakobova\, in Marija Saloma kupile dišav\, da bi Jezusovo telo v grobu mazilile. Evangelist Janez pa nam je ohranil čudoviti prizor srečanja Marije Magdalene z vstalim Jezusom. Ko je stoječ ob grobu jokala\, [o je Jezus sočutno vprašal: »Žena\, kaj jokaš? Koga iščeš?« Magdalena je mislila\, da govori z vrtnarjem\, zato je prosila\, naj ji pokaže\, kam je del Jezusovo telo. Ko jo je Jezus poklical po imenu: »Marija!«\, pa ga je prepoznala. Trdno je bila prepričana\, da je Gospod vstal od mrtvih in to veselo novico je nemudoma sporočila njegovim učencem. \nSkozi vsa stoletja cerkvene zgodovine razmišlja pisec slovenskega življenjepisa svete Marije Magdalene\, srečujemo žene\, ki učencem naznanjajo Jezusovo sporočilo. In tudi v današnjih dneh je na svetu nešteto žena\, ki so pripravljene služiti Jezusu in njegovemu vstajenjskemu oznanilu. Marija Magdalena je kakor nalašč njihova svetnica. Grki so jo že zgodaj častili kot “nosilko miru in enakovredno apostolom”. \nUmetniki jo upodabljajo s posodico z mazilnim oljem\, stoječo pod križem\, ali kot spokornico z razpuščenimi lasmi (po zgrešenem enačenju z evangeljsko grešnico) s knjigo\, s Križanim\, s spokornim bičem v rokah in z mrtvaško glavo pred seboj. (Povzeto po reviji Ognjišče) \nPapež Frančišek je v okviru jubileja Usmiljenja določil\, da se god sv. Marije Magdalene povzdigne v praznik\, da bi izpostavil »pomembnost te ženske\, ki je pokazala veliko ljubezen do Kristusa in ki jo je Kristus zelo ljubil«. Kot je zapisano v dekretu\, ki ima naslov Apostolorum Apostola in ima datum 3. junij 2016\, »se odločitev umešča v sedanji cerkveni kontekst\, ki zahteva bolj poglobljen premislek o dostojanstvu ženske\, novi evangelizaciji in veliki skrivnosti božjega usmiljenja«. Sveti Janez Pavel II. je veliko pozornosti namenil ne le pomembni vlogi ženske pri Kristusovem poslanstvu in poslanstvu Cerkve\, ampak tudi posebni vlogi Marije Magdalene kot »prvi priči\, ki je videla Vstalega\, in prvi glasnici\, ki je apostolom oznanila vstajenje Gospoda«. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-marija-magdalena-praznik-6/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/magdalena-1.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR