BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Nadškofija Ljubljana - ECPv6.11.0.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Nadškofija Ljubljana
X-ORIGINAL-URL:https://nadskofija-ljubljana.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za Nadškofija Ljubljana
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20260329T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20261025T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260705
DTEND;VALUE=DATE:20260706
DTSTAMP:20260701T003407
CREATED:20260630T091010Z
LAST-MODIFIED:20260630T091010Z
UID:10003154-1783209600-1783295999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Ciril in Metod\, sozavetnika Evrope\, slovesni praznik
DESCRIPTION:V Katoliški Cerkvi 5. julija obhajamo slovesni praznik sv. bratov Cirila in Metoda\, slovanskih apostolov in sozavetnikov Evrope. Imenujemo ju tudi apostola Slovanov zaradi pomembnega misijonskega dela med slovanskimi ljudstvi. \nCiril in Metod sta bila misijonarja grškega rodu\, ki sta pri oznanjevanju in širjenju krščanske vere uporabljala glagolico. Ciril se je rodil okrog l. 826 ali 827\, Metod pa okrog l. 812 ali 815 v Solunu. Pri krstu so ju poimenovali Konstantin in Mihael\, vendar sta ob vstopu v samostan imeni spremenila. Najprej sta delovala kot knjižničar in učitelj filozofije. Mladost sta preživela v okolici Soluna\, cesar pa ju je okrog l. 860 poslal misijonarit na polotok Krim. \nMoravski knez Rastislav ju je okrog l. 860 povabil med slovanske narode\, kjer sta delovala na tedanjem velikomoravskem ozemlju\, ki je zajemalo današnjo vzhodno Slovenijo\, vzhodno Hrvaško\, Madžarsko\, Češko\, Slovaško\, južno Poljsko\, jugovzhodno Nemčijo in zahodno Ukrajino ter širila krščansko oznanilo v slovanskem jeziku. Po treh letih na Moravskem sta odšla v Panonijo in od tam preko Benetk v Rim. Pri papežu Hadrijanu II. (867–872) sta dobila dovoljenje za opravljanje bogoslužja v slovanskem jeziku. \nCiril je v Rimu zbolel in umrl\, papež Hadrijan II. pa je Metoda poslal h knezu Koclju v Panonijo. Na tem ozemlju je prišel v spor z nemškimi duhovniki in bil obtožen krivoverstva. Po izpustitvi mu je papež Janez VIII. (872–882) ponovno dovolil uporabo slovanskega jezika za bogoslužno rabo. \nNjun godovni dan v Katoliški Cerkvi obhajamo 5. julija\, v neslovanskih deželah pa 14. februarja. Pravoslavna Cerkev njun god obhaja 11. maja\, 24. maja pa godujeta po julijanskem koledarju. Sveti papež Janez Pavel II. (1978–2005) ju je leta 1980 imenoval za sozavetnika Evrope. V ljubljanski nadškofiji sta glavna zavetnika\, v mariborski nadškofiji pa druga zavetnika nadškofije. V murskosoboški škofij je sv. Metod glavni zavetnik škofije\, njun god pa v Katoliški cerkvi v Sloveniji obhajamo kot slovesni praznik. \nPraznik apostolov Slovanov je priložnost za ovrednotenje in zavedanje njunega pomena na področju evropske kulturne\, zgodovinske in jezikovne dediščine\, ki je povezana tudi z našo deželo. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/ciril-in-metod-sozavetnika-evrope-slovesni-praznik-6/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/ciril-in-metod4-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260705
DTEND;VALUE=DATE:20260712
DTSTAMP:20260701T003407
CREATED:20260630T115008Z
LAST-MODIFIED:20260630T115039Z
UID:10003166-1783209600-1783814399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Duhovne vaje za duhovnike v Ignacijevem domu v Ljubljani
DESCRIPTION:V Ignacijevem domu duhovnosti v Ljubljani bodo od 5. do 11. julija 2026 potekale ignacijanske duhovne vaje za duhovnike na temo Vem\, komu sem veroval. \nIgnacijanske duhovne vaje za duhovnike bodo potekale v Ignacijevem domu duhovnosti v Ljubljani od 5. do 11. julija 2026\, in sicer od nedelje zvečer do sobote zjutraj. Njihov naslov bo Vem\, komu sem veroval (2 Tim 1\,12). \nOb duhovnih vajah organizatorji poudarjajo\, da Jezus ne pošilja le delovati in oznanjati\, ampak tudi v tišino in počitek\, da se ustavimo pri njem in z njim ter tako potrdimo\, poglobimo in utrdimo vero vanj. \nVoditelj in kontaktna oseba je p. Milan Bizant DJ. Prijave sprejemajo prek spletne strani ignacijevdom.si/events/ignacijanske-duhovne-vaje-za-duhovnike-vem/\, po elektronski pošti na naslov info@ignacijevdom.si ali po telefonu 051 613 374. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/duhovne-vaje-za-duhovnike-v-ignacijevem-domu-v-ljubljani/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Ignacijev-dom-duhovnosti1-1-scaled.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260708
DTEND;VALUE=DATE:20260709
DTSTAMP:20260701T003407
CREATED:20260630T115208Z
LAST-MODIFIED:20260630T115747Z
UID:10003167-1783468800-1783555199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Obletnica posvetitve bazilike v Stični
DESCRIPTION:Cistercijanski samostan v Stični 8. julija praznuje obletnico posvetitve cerkve Žalostne Matere Božje (posvečena leta 1156) in je bila leta 1936 razglašena za baziliko. \nBazilika danes služi tudi kot župnijska cerkev\, kot Marijin romarski kraj pa je bila 1936 razglašena za baziliko. Je ena izmed največjih cerkva v Sloveniji\, po nekaterih virih pa naj bi bila tudi najdaljša. \nCerkev je 8. julija 1156 posvetil oglejski patriarh Pelegrin I. Kot vse cistercijanske cerkve je tudi ta dobila posvetitev Materi Božji. Raziskave so pokazale\, da je bila že takratnja cerkev sezidana kot troladijska slopna bazilika s prečno ladjo in dvema dolgima stranskima kapelama. \nCistercijanski samostan ali opatija Stična je najstarejši samostan na slovenskem ozemlju. Cistercijani smo pripadniki reformiranega benediktinskega življenja. Reformo so v Franciji začeli in izpeljali sv. Robert\, sv. Alberik in sv. Štefan Harding\, ki veljajo za ustanovitelje reda. Ime izahaja po prvi in matični opatiji v kraju Citeaux (beri : sito\, latinsko: Cistercium) v Burgundiji v Franciji. \nCistercijanska Opatija Stična  je najstarejši samostan na današnjem slovenskem ozemlju in edina opatija\, ki še deluje. V sklopu samostana se nahaja Bazilika Žalostne Matere Božje\, ki služi tudi kot župnijska cerkev. \nZačetki samostana segajo v leto 1132. Samostan je kmalu po ustanovitvi postal pomembno versko\, kulturno in gospodarsko središče Kranjske. Bogata samostanska knjižnica je do jožefinskih reform varovala dragocene iluminirane rokopise v latinščini iz 12. in 13. stoletja\, ki so nastali v stiškem skriptoriju. V samostanu je leta 1428 nastal za slovensko slovstvo pomemben Stiški rokopis\, eden prvih pisnih spomenikov v slovenščini. \nŽe v 12. stoletju se v Stični omenja samostanska šola\, ki pa je verjetno sčasoma sprejemala za izobraževanje tudi dečke od zunaj. Tako se omenja\, da je verjetno skladatelj Jakob Gallus iz Ribnice\, svojo prvo izobrazbo dobil v Stični. Od 14. stoletja naprej je stiški samostan pošiljal svoje nadarjene menihe za univerzitetni študij verjetno v cistercijanski kolegij pri Dunaju. Od 14. stoletja naprej je namreč cistercijanski red svojim članom dovoljeval stik z gosti in ljudmi iz okolice\, kar so redovni statuti sprva prepovedovali. Zaradi tega in tudi zaradi začenjajoče nove miselnosti renesanse je nastal v 15. stoletju Stiški rokopis\, ki obsega razen glavnega besedila v latinščini tudi najstarejše zapisano slovensko besedilo: molitev pred pridigo\, molitev “Pozdravljena Kraljica”\, dva obrazca splošne spovedi in začetek stare velikonočne pesmi. \nPatriarh Peregrin je Stični že ob njenem nastanku podelil toliko posesti in dohodkov\, da je mogla živeti. Ker so menihi zlasti v prvih stoletjih imeli veliko izdatkov za gradnje in dograjevanje stavb in njihove opreme\, posebej še za njeno najimenitnejšo stavbo\, veličastno romansko cerkev\, jim je ustanovitelj moral povečati dohodke. \nČeprav je bilo življenje in arhitektura Stične zastavljena skromneje kot po mnogih drugih cistercijanskih samostanih po Evropi\, se je vendar sčasoma Stična toliko opomogla\, da je mogla v neki meri slediti ostalim. Vseskozi so skušali skrbeti\, da so bili samostanski prostori \, kjer se je odvijalo skupno življenje menihov\, lepo urejeni\, in še posebej rezidenca opata – prelatura\, ki je bila namenjena sprejemanju in stanovanju gostov in nekako predstavljala skupnost pred javnostjo. Križni hodnik v Stični je sčasoma dobil zidano zgodnjegotsko obliko s skromno poslikavo zaradi samostanskih pravil in zaradi skromnejših razmer v naših krajih. Iz istih razlogov tudi ni dobil izrazitejših figuralnih okrasitev. \nSkozi stoletja je samostan spreminjal svojo arhitekturno podobo\, tako da danes najdemo sledove romanike\, gotike in baroka. Vse do danes pa se je ohranilo najstarejše jedro samostana\, ki ga tvorita znameniti križni hodnik in redovna cerkev. V času reform Jožefa II. leta 1784 je bil samostan razpuščen. Ponovno so ga obudili cistercijani šele leta 1898. Od takrat dalje samostan ponovno nemoteno deluje. \nSamostan ter cerkev sta danes zavarovana kot nepremična spomenika državnega pomena\, sam samostan pa predstavlja pomembno versko in kulturno središče. \nVeč na: www.sticna.eu \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/obletnica-posvetitve-bazilike-v-sticni-4/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Sticna1-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260710T183000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260710T193000
DTSTAMP:20260701T003407
CREATED:20260630T105316Z
LAST-MODIFIED:20260630T105316Z
UID:10003165-1783708200-1783711800@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Molitev in sveta maša za bolnike z rakom
DESCRIPTION:Vsak drugi petek v mesecu se pri Mariji Pomagaj zbiramo pri molitvi rožnega venca in sveti maši za bolnike z rakom. Tako tudi v petek\, 10. julija 2026\, molitev rožnega venca in sveta maša ob 19. uri. Lepo vabljeni. \nVir: Marija.si
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/molitev-in-sveta-masa-za-bolnike-z-rakom-30/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Marija-Pomagaj.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260711
DTEND;VALUE=DATE:20260712
DTSTAMP:20260701T003407
CREATED:20260630T091318Z
LAST-MODIFIED:20260630T091318Z
UID:10003155-1783728000-1783814399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Benedikt\, zavetnik Evrope\, praznik
DESCRIPTION:Svetega Benedikta\, začetnika zahodnega meništva\, je papež Pavel VI. 24. oktobra 1964 razglasil za prvega zavetnika Evrope\, ker je “s križem\, knjigo in plugom prinesel krščanski napredek narodom\, razkropljenim od Sredozemskega morja do Skandinavije\, od Irske do prostranih nižin Poljske”. \nPoljak Janez Pavel II.\, prvi slovanski papež\, je leta 1980\, ob 1500 letnici rojstva sv. Benedikta\, dejal\, da je bila Evropa na novo rojena ob propadu velikega rimskega imperija. »Ko se je porajala na njegovih kulturnih temeljih\, je po zaslugi benediktinskega duha iz tistega izročila povzela in v dediščino evropske in vesoljne kulture utelesila vse tisto\, kar bi se sicer izgubilo.« Redovna pravila\, ki jih je sestavil sveti Benedikt in jih imenujejo “evangelij\, presajen v resnično življenje”\, je mogoče povzeti v treh besedah: ‘Ora et labora!’ (Moli in delaj). Skladno povezovanje dela in molitve je ideal krščanskega prizadevanja za popolnost ali izpolnjevanje božje volje. \nPapež Gregor Veliki\, ki je sestavil življenjepis sv. Benedikta v obliki pogovora z namišljenim diakonom Petrom\, pove\, da se je Benedikt rodil v plemeniti družini v Nursiji to je današnje mestece Norcia v Umbriji in sicer okoli leta 480. O njegovi družini vemo le to\, da je imel sestro dvojčico Sholastiko\, ki je vse življenje hodila po bratovih stopinjah in ga posnemala tudi v svetništvu (njen god obhajamo 10. februarja). Starši so Benedikta poslali v Rim\, da bi se izpopolnil v pravnih vedah\, toda prav kmalu je bil sit Rima in njegove pokvarjenosti. Najprej se je umaknil v bližino mesta Tivoli\, kjer si je poiskal družbo enako mislečih. Kmalu je spoznal\, da ta družba ni zanj\, zato se je skril v samotno sotesko reke Aniene nedaleč od mesta Subiaco\, ker je želel biti popolnoma ločen od sveta\, da bi ob branju in premišljevanju Svetega pisma in v molitvi našel stik z Bogom ter prodrl v globine svoje duše. Pa ni bil dolgo sam. Nekega dne so se pred njegovo votlino prikazali puščavniki iz Vicovara in ga prosili\, naj namesto umrlega predstojnika prevzame vodstvo njihove skupnosti. Benedikt je njihovo gorečo prošnjo uslišal. Puščavniki pa so bili svojeglavi\, zato jih je zapustil. Po dolgem premisleku je sprejel vodstvo nove redovne skupnosti\, ki se je bila voljna ravnati po njegovih pravilih. Tem svojim redovnikom je Benedikt hotel biti ‘oče’\, to namreč pomeni beseda ‘abbas’ ali po slovensko ‘opat’. \nČez nekaj časa je izbral najboljše menihe iz dvanajstih samostanov\, ki jim je bil ‘oče’\, in se napotil proti jugu. Ustavil se je pri mestu Cassino pri Neaplju\, zgrajenim pod visokim gričem. Na vrhu tega griča je zrastel znameniti samostan Montecassino\, ki velja za matično hišo benediktinskega reda in v nekem smislu vseh samostanov na krščanskem Zahodu. Stari viri postavljajo začetek Montecassina v leto 529: ta letnica ima tudi simboličen pomen tega leta je namreč bizantinski cesar Justinijan dal zapreti zadnjo pogansko šolo v Atenah\, Montecassino pa je zasvetil kot novo žarišče krščanske kulture. Skupnost na Montecassinu je opat Benedikt vodil vse do svoje smrti\, najbrž leta 547. \n  \nBesedilo je s spletne strani revije Ognjišče. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-benedikt-zavetnik-evrope-praznik-5/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260719
DTEND;VALUE=DATE:20260727
DTSTAMP:20260701T003407
CREATED:20260630T104920Z
LAST-MODIFIED:20260630T104920Z
UID:10003164-1784419200-1785110399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Poletni tedni v Taizéju
DESCRIPTION:Z odhodom v Taizé smo povabljeni\, da iščemo občestvo z Bogom preko skupne molitve\, petja\, tišine\, osebnega premišljevanja in deljenja z drugimi udeleženci. \nVsak lahko v tej vasici najde tisto kar išče: prijateljstvo\, mir\, zabavo\, Boga\, odgovore\, nov način molitve\, lepo naravo in še mnogo drugega. \nZA KOGA: Romanje je namenjeno mladim med 16. in 35. letom.\n\n\n\nPRIJAVE:\n\n\n\n\nPRVI TERMIN:\n\n\n\n\n19. do 26. julij\n\n\n\n\nVir: Katoliška mladina
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/poletni-tedni-v-taizeju-6/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Logo-Katoliska-mladina-1.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260722
DTEND;VALUE=DATE:20260723
DTSTAMP:20260701T003407
CREATED:20260630T091514Z
LAST-MODIFIED:20260630T091514Z
UID:10003156-1784678400-1784764799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Marija Magdalena\, praznik
DESCRIPTION:22. julija v Katoliški Cerkvi obhajamo praznik sv. Marije Magdalene\, prve priče\, ki je videla Vstalega\, in prve glasnice\, ki je apostolom oznanila vstajenje Gospoda. \nDolgo časa so v pobožnosti in v umetnosti Marijo Magdaleno istili z Marijo iz Betanije\, sestro Lazarja in Marte\, ter z neimenovano ‘veliko grešnico’\, ki je Jezusu v farizejevi hiši med obedom mazilila noge\, potem ko jih je oprala s svojimi solzami ter obrisala s svojimi lasmi. Zdaj je dokazano\, da gre za tri različne osebe. \n\nGod svete Marije Magdalene praznik za vso Cerkev\nVloga ženske v Katoliški Cerkvi v Sloveniji\n\nSvetnici je ime Marija\, Magdalena je njen priimek\, ki pove\, da je bila doma iz Magdale\, ribiškega mesteca na zahodnem bregu Genezareškega jezera. Iz dveh pripomb v Lukovem in Markovem evangeliju vemo\, da je Jezus iz Marije iz Magdale izgnal sedem hudih duhov. Število sedem v Svetem pismu pomeni veliko število\, množico. Ta omemba hoče povedati\, da je bila Marija popolnoma v oblasti hudih duhov. V skupini žena\, ki so stregle zboru apostolov in njihovemu Učitelju\, se Marija Magdalena vedno imenuje na prvem mestu. \nMarija Magdalena je ostala Jezusu zvesta vse do konca do smrti na Kalvariji in še do groba. Pod križem je vztrajala z Jezusovo materjo Marijo in z edinim učencem Janezom\, ki ni strahopetno pobegnil. Ko je minil praznični dan velike noči\, so Marija Magdalena\, Marija\, mati Jakobova\, in Marija Saloma kupile dišav\, da bi Jezusovo telo v grobu mazilile. Evangelist Janez pa nam je ohranil čudoviti prizor srečanja Marije Magdalene z vstalim Jezusom. Ko je stoječ ob grobu jokala\, [o je Jezus sočutno vprašal: »Žena\, kaj jokaš? Koga iščeš?« Magdalena je mislila\, da govori z vrtnarjem\, zato je prosila\, naj ji pokaže\, kam je del Jezusovo telo. Ko jo je Jezus poklical po imenu: »Marija!«\, pa ga je prepoznala. Trdno je bila prepričana\, da je Gospod vstal od mrtvih in to veselo novico je nemudoma sporočila njegovim učencem. \nSkozi vsa stoletja cerkvene zgodovine razmišlja pisec slovenskega življenjepisa svete Marije Magdalene\, srečujemo žene\, ki učencem naznanjajo Jezusovo sporočilo. In tudi v današnjih dneh je na svetu nešteto žena\, ki so pripravljene služiti Jezusu in njegovemu vstajenjskemu oznanilu. Marija Magdalena je kakor nalašč njihova svetnica. Grki so jo že zgodaj častili kot “nosilko miru in enakovredno apostolom”. \nUmetniki jo upodabljajo s posodico z mazilnim oljem\, stoječo pod križem\, ali kot spokornico z razpuščenimi lasmi (po zgrešenem enačenju z evangeljsko grešnico) s knjigo\, s Križanim\, s spokornim bičem v rokah in z mrtvaško glavo pred seboj. (Povzeto po reviji Ognjišče) \nPapež Frančišek je v okviru jubileja Usmiljenja določil\, da se god sv. Marije Magdalene povzdigne v praznik\, da bi izpostavil »pomembnost te ženske\, ki je pokazala veliko ljubezen do Kristusa in ki jo je Kristus zelo ljubil«. Kot je zapisano v dekretu\, ki ima naslov Apostolorum Apostola in ima datum 3. junij 2016\, »se odločitev umešča v sedanji cerkveni kontekst\, ki zahteva bolj poglobljen premislek o dostojanstvu ženske\, novi evangelizaciji in veliki skrivnosti božjega usmiljenja«. Sveti Janez Pavel II. je veliko pozornosti namenil ne le pomembni vlogi ženske pri Kristusovem poslanstvu in poslanstvu Cerkve\, ampak tudi posebni vlogi Marije Magdalene kot »prvi priči\, ki je videla Vstalega\, in prvi glasnici\, ki je apostolom oznanila vstajenje Gospoda«. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-marija-magdalena-praznik-6/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/magdalena-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260723
DTEND;VALUE=DATE:20260724
DTSTAMP:20260701T003407
CREATED:20260630T091717Z
LAST-MODIFIED:20260630T091717Z
UID:10003157-1784764800-1784851199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Brigita\, sozavetnica Evrope\, praznik
DESCRIPTION:Papež Janez Pavel II. je sv. Brigito 1. oktobra 1999\, na začetku druge sinode za Evropo\, razglasil za sozavetnico Evrope. \nBrigita je bila visokega rodu. Rodila se je najverjetneje leta 1302 v kraju Finstad pri Upsali\, kjer je zdaj sedež slavne univerze. Njen oče je imel odgovorno upravno službo. Družina je bila v sorodu s kraljevskimi rodbinami\, ki so se menjavale na švedskem prestolu. Po smrti svoje matere je Brigita živela pri teti in v tem času je imela videnje: podobo Križanega\, ki se ji je neizbrisno vtisnila v spomin za vse življenje. \nPri šestnajstih letih se je poročila. Od osmih otrok\, ki jih je rodila\, je po njeni poti šla hči Katarina\, ki je na Švedskem znana kot Karin. Ona je tudi uresničila njeno zamisel o ustanovitvi samostana v Vadsteni. Čeprav bogata gospa\, se je Brigita lotila vsakega dela\, tudi takšnega\, ki so ga opravljale le dekle. Odlikovala se je po dobrodelnosti. Poklicali so jo na dvor za upravnico. Mlademu kralju Magnusu II. Eriksonu\, svojemu bratrancu\, je brez slepomišenja povedala\, da mora svoje razuzdano življenje korenito spremeniti\, če hoče uiti božji kazni. Ni je poslušal in Brigitine napovedi so se uresničile. Ko je videla\, da kralj živi po svoje\, je dvor zapustila ter z možem odšla na božjo pot v špansko Kompostelo. Med romanjem je mož umrl v cistercijanskem samostanu Alvastra na Španskem. \nLeta 1346 je Brigita v zamaknjenju dobila naročilo\, naj ustanovi nov red s prvim samostanom v Vadsteni. Ko je bilo vse skoraj uresničeno\, jo je Bog poslal v Rim\, kjer se je lotila živahne politične dejavnosti\, s katero je posegla v celotno dogajanje tedanje Zahodne Evrope. Šlo ji je predvsem za mir in edinost\, kajti krvaveče rane njenega časa so bile razprtije\, spori\, razkol. V tej službi je ostala zadnjih štiriindvajset let svojega življenja. Umrla je 23. julija 1373 v Rimu in sicer med mašo. \nNjeno truplo so v zmagoslavnem sprevodu prepeljali iz Rima v Vadsteno\, kjer so jo položili k zadnjemu počitku v samostanski cerkvi. Prva prednica Brigitinega reda je bila njena hči Katarina (Cerkev jo časti kot svetnico in se je spominja 24. marca). Njen grob je kmalu postal priljubljena božja pot kraljev in kraljic pa tudi številnih kristjanov iz raznih dežel. Vadstena se je razvila v pomembno kulturno središče na evropskem severu. Tam je bila tudi najpomembnejša srednjeveška knjižnica na Švedskem in prva švedska tiskarna. To izredno ženo so tudi protestanti sprejeli za svojo in jo častijo kot narodno svetnico. \nPapež Janez Pavel II. jo je razglasil za sozavetnico Evrope ob sv. Katarini Sienski in sv. Tereziji Benedikti od Križa/Edith Stein. \nVir: revija.ognjišče.si in Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-brigita-sozavetnica-evrope-praznik-4/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/brigita.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260725
DTEND;VALUE=DATE:20260726
DTSTAMP:20260701T003407
CREATED:20260630T091940Z
LAST-MODIFIED:20260630T091940Z
UID:10003158-1784937600-1785023999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Jakob starejši\, apostol\, praznik
DESCRIPTION:25. julija v Katoliški Cerkvi obhajamo god apostola Jakoba starejšega. \nV zboru dvanajsterih apostolov\, ki jih je Jezus poklical\, sta bila dva Jakoba\, med prvim je bil za apostola poklican ravno današnji godovnjak\, zato je ob njegovem imenu še vzdevek starejši. \nJakob je bil doma iz enega od mest ob Genezareškem jezeru\, njegov oče Zebedej je bil ribič\, mati Saloma pa je bila sestra Jezusove matere Marije. Skupaj z bratom Janezom in apostolom Petrom je bil Jakob priča Jezusovega spremenjenja na gori in obuditve Jairove hčere. V dneh Jezusovega trpljenja se je Jakob\, kot večina apostolov\, potuhnil\, po Jezusovem vstajenju od mrtvih pa je bil z drugimi apostoli v Jeruzalemu. Malo vemo o njegovem delovanju po Jezusovem vnebohodu in prihodu Svetega Duha. Pisec Apostolskih del poroča\, da je Herod »dal z mečem usmrtiti Jakoba\, Janezovega brata«. To naj bi se zgodilo okrog velike noči leta 44. \nApostol Jakob je zelo priljubljen tudi v Sloveniji\, kar dokazuje 68 cerkva njemu posvečenih. Njegove posmrtne ostanke so v 7. stoletju prenesli v Compostelo v današnji Španiji\, kjer stoji njemu posvečena katedrala. \n\nBesedilo je povzeto iz knjige Svetnik za vsak dan Silvestra Čuka. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-jakob-starejsi-apostol-praznik-6/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/jakob-starejši.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260726
DTEND;VALUE=DATE:20260727
DTSTAMP:20260701T003407
CREATED:20260630T101223Z
LAST-MODIFIED:20260630T114149Z
UID:10003162-1785024000-1785110399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Krištofova nedelja 2026
DESCRIPTION:V nedeljo\, 26. julija 2026\, bomo obhajali Krištofovo nedeljo\, dan blagoslova vozil in molitve za srečno vožnjo\, hkrati pa tudi priložnost za solidarnost z misijonarji po svetu. \nKrištofova nedelja je v Cerkvi na Slovenskem tradicionalno povezana z akcijo MIVA\, misijonsko vozniško akcijo\, s katero zbiramo darove za prevozna sredstva v misijonskih deželah. Ob blagoslovu avtomobilov\, motorjev\, koles\, traktorjev in drugih vozil se vozniki zahvaljujemo za srečno prevožene poti ter prosimo za varnost na vseh naših poteh. Hkrati darujemo za vozila\, ki jih misijonarji potrebujejo pri svojem vsakdanjem delu. \nV številnih misijonskih krajih so vozila nujna za prevoz bolnikov\, otrok v šolo\, hrane\, zdravil\, gradbenega materiala in pastoralnih sodelavcev. Zato dar za MIVO ni le znamenje hvaležnosti\, ampak tudi konkretna pomoč ljudem\, ki v oddaljenih in težkih razmerah potrebujejo bližino\, oskrbo in upanje. \nVerniki in vsi ljudje dobre volje so vabljeni\, da se ob letošnji Krištofovi nedelji pridružijo blagoslovu vozil in po svojih močeh podprejo akcijo MIVA. Vsak dar je lahko pomoč pri nakupu vozila\, ki v misijonih omogoča oznanjevanje evangelija\, dostop do zdravljenja\, šolanja in osnovne človeške pomoči. \nSrečno na vseh poteh in hvala za vsak dar. \nVeč o akciji MIVA je predstavljeno na spletni strani Misijonskega središča Slovenije. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/kristofova-nedelja-2026/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/9612198d741f4489f05a4ff9ed83b3deb00f7f4e.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260726
DTEND;VALUE=DATE:20260727
DTSTAMP:20260701T003407
CREATED:20260630T101347Z
LAST-MODIFIED:20260630T114426Z
UID:10003163-1785024000-1785110399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Svetovni dan starih staršev in ostarelih
DESCRIPTION:V nedeljo\, 26. julija 2026\, bomo obhajali šesti svetovni dan starih staršev in ostarelih. Letošnje geslo se glasi: »Nikoli te ne bom pozabil« (Iz 49\,15). \nSveti oče je določil\, da se svetovni dan starih staršev in starejših še naprej obhaja vsako leto na četrto nedeljo v juliju\, blizu liturgičnega spomina sv. Joahima in sv. Ane\, Jezusovih starih staršev. Obenem je škofovskim konferencam podelil pooblastilo\, da lahko obhajanje premaknejo na drug datum\, če to zahtevajo krajevne pastoralne potrebe in posebne okoliščine njihovih skupnosti. \nV vsaki škofiji naj krajevni škof v stolni cerkvi poskrbi za obhajanje tega dne. Dikasterij za laike\, družino in življenje ob tem znova poudarja pomen stalne pastoralne skrbi za stare starše in starejše skozi vse leto ter prosi\, da ga je treba uradno obvestiti o vseh spremembah uradnega datuma obhajanja. \nLetošnjo molitev za svetovni dan starih staršev in starejših zaznamuje zaupanje v Božjo bližino in nežnost: \nSveti oče\,\nTi bediš nad vsakim človekom\,\npazi tudi name\, ker sem star.\nRazodel si mi svoje ime v Kristusu\,\nin moja slabotnost Ti ni vzela poguma.\nNežno me držiš v svojem naročju\,\nin božaš moje gube. \nNikoli me ne boš pozabil! (prim. Iz 49\,15).\nDaj\, da se ne bom bal svoje slabosti;\npomagaj mi\, da se jo bom naučil ljubiti\,\ntako kot jo ljubiš Ti.\nPomagaj mi\, da se jo bom naučil poslušati\,\ntako kot jo poslušaš Ti.\nPomagaj mi\, da jo bom objel\,\ntako kot si se odločil Ti –\nki si se\, čeprav vsemogočen\, oblekel v ponižnost.\nNaj staranje odlušči vso ošabnost\nin vse delitve\,\nda bomo ta leta lahko živeli\nzdruženi s Teboj.\nTi nas ne boš nikoli pozabil! (prim. Iz 49\,15). \nAmen. \nDikasterij za laike\, družino in življenje ob tem dnevu predlaga\, da se obhajanje v župnijah in skupnostih osredini predvsem na dve temeljni dejanji: na evharistično bogoslužje\, posvečeno starejšim\, in na obisk starejših ljudi v skupnosti\, zlasti tistih\, ki živijo sami. \nObiski starejših naj bodo znamenje bližine\, tolažbe in konkretne skrbi občestva. Pomembno je\, da ne spregledamo nikogar\, posebej osamljenih\, bolnih in tistih\, ki bivajo v domovih za starejše. Ob obiskih je primerno prinesti tudi manjšo pozornost\, skupaj prebrati papeževo sporočilo in molitev ter starejšim nakloniti čas za pogovor in poslušanje. \nPoseben poudarek je namenjen tudi pripravi dneva s starejšimi. Ti naj bodo postavljeni v središče obhajanja. Spodbujati je treba njihovo osebno udeležbo pri nedeljski sveti maši\, povezovati družine\, pripravljati srečanja ob premišljevanju papeževega sporočila ter spodbujati starejše k posredniški molitvi za mlade in za mir. \nPomemben del priprave je tudi vključevanje mladih. Že nekaj tednov pred tem dnem naj se mlade povabi k sodelovanju pri obiskih starejših\, organizaciji srečanj ter poslušanju pričevanj in življenjskih zgodb starejše generacije. Tako lahko ta dan postane priložnost za resnično srečanje med generacijami. \nLiturgične smernice posebej priporočajo\, da je ena od svetih maš v nedeljo\, 26. julija\, namenjena obhajanju svetovnega dneva starih staršev in starejših skupaj s starejšimi člani župnije ali skupnosti. Kjer je mogoče\, naj se organizira tudi prevoz za starejše\, vključijo mladi pri bogoslužju\, pripravijo obhajanja v bolnišnicah in domovih za starejše ter spodbudi prejem zakramentov\, posebej svete spovedi. \nZa skupno molitev vernikov se ob tej priložnosti predlagajo tudi prošnje:\n– za papeža Leona\, da bi Gospod blagoslavljal in varoval njegovo služenje;\n– za vse starejše ljudi\, da bi svojo krhkost sprejeli kot poklicanost k molitvi in spravi;\n– za mlade\, da bi postajali znamenje Božje nežnosti osamljenim in pozabljenim;\n– za vse stare starše\, da bi bili vir modrosti in vere za svoje družine;\n– za konec vseh vojn\, da bi Gospod podaril svetu resnični in trajni mir. \nZa sklep bogoslužja je predlagan tudi blagoslov dolgega življenja: \nBog usmiljenja\,\nki si tem svojim otrokom naklonil dar dolgega življenja\,\nizlij nanje svoj blagoslov.\nNaj čutijo milino in moč tvoje navzočnosti.\nKo se ozirajo na preteklost\,\nnaj se veselijo tvojega usmiljenja;\nin ko gledajo v prihodnost\,\nnaj vztrajajo v upanju\, ki nikoli ne umre.\nTebi bodi hvala in slava na veke vekov. Amen. \nDodatna gradiva o pastorali starejših\, mednarodnih srečanjih in pastoralnih usmeritvah so dostopna na spletni strani Dikasterija za laike\, družino in življenje. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/svetovni-dan-starih-starsev-in-ostarelih-2/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260730
DTEND;VALUE=DATE:20260808
DTSTAMP:20260701T003407
CREATED:20260630T115545Z
LAST-MODIFIED:20260630T115545Z
UID:10003168-1785369600-1786147199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Mladifest v Medžugorju
DESCRIPTION:Mladifest je mednarodni festival mladih\, ki se letos že 37. odvija v Medžugorju v Bosni in Hercegovini. \nVsako leto se 50.000 mladih in 700 duhovnikov s celega sveta zbere na dnevih molitve\, slavljenja\, katehez\, pričevanj\, druženja\, glasbe in raznih pobožnosti\, kot je procesija z lučkami. \nKDAJ: 30. 7. – 6. 8. 2026 \nKJE: Medžugorje\, Bosna in Hercegovina \nZA KOGA: za mlade nad 18. in 30. letom (mladoletne lahko prijavi le polnoletni spremljevalec) \n\n\nKako poteka Mladifest?\n\n\n\n\nGlavni program poteka na prizorišču na prostem ob cerkvi. Znotraj skupin (ali individualno) lahko poromate na bližnja hriba Križevac in Podbrdo. Ves čas festivala je na voljo tudi sveta spoved in pogovor z duhovnikom. \nOdprtje festivala: festival otvorijo predstavniki iz vsake države\, ki se udeleži festivala\, s procesijo z zastavami vseh držav. \nDopoldanski program: uvodna molitev\, kateheza\, pričevanje\, molitev Angel Gospodov. \nPopoldanski program: pričevanja\, rožni venec\, sveta maša\, večerne pobožnosti (adoracija\, procesija z Marijinim kipom\, procesija z lučkami\, molitev pred križem\, muzikal skupnosti Cenacolo). \nZaključek festivala: s sveto mašo na hribu Križevac. \n\n\nCENA ROMANJA: 100 € (do 21. 6. 2026) od 21. 6. dalje pa 120 €.\nCena vključuje le strošek prevoza\, strošek bivanja in prehrane v hotelu (polpenzion – zajtrk in kosilo) v višini 200 € pa udeleženci poravnate v Medžugorju. \nOdhod avtobusov: 30. 7. ob 23.00 iz Ljubljane in Murske Sobote. \nV primeru odpovedi plačila prispevka ne vračamo. Lahko sklenete zavarovanje\, ki vam v primeru bolezni in drugih okoliščinah opredeljenih v splošnih pogojih\, vrne vplačilo. \nPrijave sprejemamo do zapolnitve mest. \n\n\n\n\nPrijava\n\n\n\n\n\nVir: Katoliška mladina
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/mladifest-v-medzugorju/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Logo-Katoliska-mladina-1.png
END:VEVENT
END:VCALENDAR