BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Nadškofija Ljubljana - ECPv6.11.0.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Nadškofija Ljubljana
X-ORIGINAL-URL:https://nadskofija-ljubljana.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za Nadškofija Ljubljana
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20220327T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20221030T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20221226
DTEND;VALUE=DATE:20221227
DTSTAMP:20260624T001552
CREATED:20221202T220127Z
LAST-MODIFIED:20221202T220127Z
UID:10001800-1672012800-1672099199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Štefan\, praznik
DESCRIPTION:Katoliška cerkev 26. decembra praznuje god sv. Štefana\, diakona in prvega mučenca. \nPri nas praznujemo državni praznik samostojnosti in enotnosti\, uradni državni praznik pa je ta dan tudi v Avstriji\, Bolgariji\, na Češkem\, v Črni gori\, na Danskem\, v Estoniji\, na Hrvaškem\, v Nemčiji\, na Nizozemskem\, Irskem\, v Italiji\, na Poljskem\, v Romuniji\, Srbiji in Španiji. \nDiakonsko posvečenje sv. Štefana  \nApostoli so zaradi obilice oznanjevalnega dela prišli do sklepa\, da potrebujejo pomočnike\, ki bodo skrbeli za gmotne potrebe vdov in revnih članov krščanske skupnosti.[1] Skupnost je izmed svojih članov izbrala sedem mož\, »polnih Duha in modrosti« (Apd 6\,3)\, na katere so apostoli potem položili roke. To je bilo prvo diakonsko posvečenje v zgodovini Cerkve. \nMučeništvo sv. Štefana \nŠtefan je bil učenec judovskega rabina Gamaliela\, ki ga Apostolska dela omenjajo kot tistega\, ki je judovski Sanhedrin (svet starešin) prepričeval\, naj apostola Petra in njegovih tovarišev ne obsodijo na smrt\, ko so ti kljub prepovedi nadaljevali z oznanjevanjem Jezusa Kristusa. Štefan je bil torej izobražen judovski razumnik\, kar je zlasti razvidno iz njegovega spretnega zagovora pred starešinami\, ki niso mogli ugovarjati modrosti in logičnosti njegovih argumentov (prim. Apd 7\,1–53). Zlasti pa je bil »poln milosti in moči in je delal velike čudeže in znamenja med ljudmi« (Apd 6\,8). Ker mu sovražno razpoloženi svet starešin ni mogel do živega s smiselno pravno obtožbo\, so ga obtožili ‘sovražnega govora‘ oz. bogokletnega govorjenja zoper Boga\, kot je bil ta prestopek\, zaradi katerega je bilo v zgodovini krivično obsojenih že nešteto ljudi\, poimenovan v njegovem času. Odpeljali so ga iz mesta Jeruzalem in ga kamenjali. Poročilo o tem je zapisano v 7. poglavju Apostolskih del. Umrl je z besedami: »Gospod Jezus\, sprejmi mojega duha!« in »Gospod\, ne prištevaj jim tega greha!« Med množico\, ki je kamenjala sv. Štefana\, je bil tudi Savel\, poznejši apostol Pavel\, ki je imel med njimi določeno avtoriteto in je odobraval ta umor\, kar dokazuje dejstvo\, da so priče svoja oblačila ‘odložila k njegovim nogam‘ (prim. Apd 7\,58; 8\,1). \nSv. Štefan kot zavetnik \nSv. Štefan je zavetnik kamnosekov\, priprošnjik pri glavobolih in zaščitnik konj. Na Štefanovo zato v mnogih župnijah blagoslavljajo konje. \n\n\n\n[1] Prim. Apd 6\,1–6: »Število učencev je naraščalo. Helenisti pa so v tistih dneh začeli godrnjati čez Hebrejce\, češ da so njihove vdove zapostavljene pri vsakodnevni oskrbi. Dvanajsteri so sklicali množico učencev in rekli: »Ni prav\, da mi zanemarjamo Božjo besedo\, ker strežemo pri mizi. Poiščite si\, bratje\, iz svojih vrst sedem mož\, ki uživajo ugled in so polni Duha in modrosti\, in določili jih bomo za to službo! Mi pa se bomo posvetili molitvi in oznanjevanju besede.« Množica je predlog soglasno sprejela. Izvolili so Štefana\, moža\, ki je bil poln vere in Svetega Duha\, Filipa\, Prohorja\, Nikánorja\, Timona\, Parmenája in Nikolaja\, spreobrnjenca in priseljenca iz Antiohije. Predstavili so jih apostolom in ti so med molitvijo položili nanje roke.« \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-stefan-praznik/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/sveti-štefan.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20221225
DTEND;VALUE=DATE:20221227
DTSTAMP:20260624T001552
CREATED:20221205T201311Z
LAST-MODIFIED:20221205T201311Z
UID:10001808-1671926400-1672099199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Slovesnosti ljubljanskih škofov ob božičnih praznikih
DESCRIPTION:Seznam slovesnosti bomo objavili v kratkem.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/slovesnosti-ljubljanskih-skofov-ob-bozicnih-praznikih/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Jezusovo-rojstvo-.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20221225
DTEND;VALUE=DATE:20221226
DTSTAMP:20260624T001552
CREATED:20221202T215855Z
LAST-MODIFIED:20221202T215855Z
UID:10001799-1671926400-1672012799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Božič – praznik Jezusovega rojstva
DESCRIPTION:Na božični dan\, 25. decembra\, v Katoliški cerkvi praznujemo rojstvo Jezusa Kristusa. Vsebina praznika je povezana s skrivnostjo Božjega učlovečenja. Z Jezusovim prihodom v zgodovino se je Bog dokončno in nepreklicno zavzel za svet in za človeka.[1] \nKako praznovati sveti večer\nNatančen datum Jezusovega rojstva ni znan\, čeprav je njegovo rojstvo zgodovinsko dejstvo. Po tem dogodku od 6. stoletja naprej štejemo tudi človeško zgodovino. Papež Julij I. (337–352) je za datum Jezusovega rojstva določil 25. december. Čas zimskega solsticija je bil že v predkrščanskih časih obdobje praznovanja in festivalov. Cerkev se je temu prilagodila in obdobju okoli solsticija\, ko se dnevi začenjajo daljšati\, dala novo vsebino. Ob prihodu nove luči v naravo kristjani praznujemo novo Luč\, ki ne bo nikoli ugasnila. Kakor koli natančen datum Jezusovega rojstva za krščanske veroizpovedi danes ni več bistvenega pomena\, pač pa je glavna njegova vsebina: Božji Sin se je učlovečil in prišel na svet\, da bi človeštvo odrešil njegovih grehov. \nV Cerkvi so za božič že zgodaj vpeljali navado trikratnega obhajanja maše (opolnoči\, ob zori in podnevi)\, kakršne nima noben drug praznik. Cerkev še danes ob božiču opravlja trikratno evharistično slavje – vsak duhovnik sme izjemoma opraviti tri maše. Pri polnočni maši je največji poudarek na Jezusovemu rojstvu v hlevu[2] in hvalnici angelov\, pri zorni ali pastirski maši se pripoved nadaljuje s pastirji\, ki so obiskali Jezusa\,[3] s čimer se pripoved o rojstvu konča. Dnevna maša je vsebinsko najgloblja\, saj je središčni odlomek iz Svetega pisma vzet iz začetka Janezovega evangelija.[4] \n»Ko Bog v polnosti časov pošlje svojega edinega Sina in Duha ljubezni\, razodene svojo najglobljo notranjo skrivnost. Bog sam je večno izmenjavanje ljubezni: Oče\, Sin in Sveti Duh; in namenil nam je deležnost pri tem večnem izmenjavanju« (Katekizem Katoliške Cerkve 221). V liku Jezusa Kristusa\, učlovečenega Božjega Sina\, najdemo razlago Boga Očeta\, ki nam je razumljiva šele po delovanju Svetega Duha\, ki je izlit v našo notranjost.[5] \nZ Jezusovim rojstvom Bog postane del zgodovine človeštva. Leto njegovega rojstva deli zgodovino na dvoje: pred in po Kristusu. S trenutkom\, ko se je Božji Sin učlovečil\, se je svet spremenil. Prišla je Luč\, da bi premagala moralno noč človeštva\, prišlo je Življenje\, da bi se zoperstavilo »kulturi smrti«\, prišla je Pot\, da bi pokazala\, ljudem\, ki tavajo v tej »dolini solz«\, smer\, ki pelje v Nebesa. \nPraznik Jezusovega rojstva je za vsakega kristjana priložnost\, da se odpre in dovoli\, da se Bog rodi v njegovem srcu ter tako utrdi in poglobi svojo vero. \nJaslice\nNe vemo natančno\, kdaj so začeli postavljati jaslice po cerkvah in hišah\, eno je gotovo\, da imajo izvor v božični skrivnosti in da so se nam zdaj tako priljubile\, da brez njih ni božiča. So živa predstavitev božične skrivnosti in naš izraz pojmovanja te skrivnosti. Nekateri trdijo\, da so jih poznali že v 4. stoletju\, vsaj v Betlehemu\, sv. Frančišek Asiški pa jih je leta 1223 postavil v gozdu pri kraju Greccio v Umbriji. \nPodobe Jezusa\, Marije in Jožefa nam brez besed pripovedujejo o Božji ljubezni do nas\, pa tudi o ljubezni\, ki vlada v sveti Družini. \nPesem Sveta noč\nPesem Sveta noč je nastala za božič leta 1818 v Oberndorfu pri Salzburgu. Župnikov pomočnik Josef Mohr je napisal besedilo\, učitelj Franc Ksaver Gruber\, cerkovnik in organist v Oberndorfu\, pa ga je uglasbil. Na sam sveti večer 1818 je Mohr prinesel Gruberju besedilo s prošnjo\, naj ga uglasbi za dva solo glasova in zbor ter pripiše še spremljavo za kitaro. Gruber je to takoj naredil in pesem so peli že pri tisti polnočnici. Sčasoma se je razširila po svetu in postala najbolj znana in najbolj priljubljena božična pesem\, brez katere si ne moremo predstavljati božiča. \nBožični čas\nBožični čas se začenja na predvečer praznika Gospodovega rojstva in traja do nedelje po prazniku Gospodovega razglašenja\, to je vključno do nedelje Jezusovega krsta. V središču božičnega časa je božič – praznik Gospodovega rojstva. Praznik nas vsako leto znova spominja\, da nas Bog tako ljubi\, da je dal svojega edinorojenega Sina\, da bi se nihče\, kdor vanj veruje\, ne pogubil\, ampak imel večno življenje (prim. Jn 3\,17). \nDruga božja oseba sprejme po Mariji našo človeško naravo in postane pravi človek. Nevidni Bog postane viden\, da ga moremo poslušati in posnemati. Bog postane človek zato\, da bi mi živeli Božje življenje. Praznik Gospodovega rojstva – božič\, je vedno sodoben\, saj je praznik vseh trenutkov našega življenja\, ker se more vsak čas izvršiti božja zamenjava. Vsak dan\, vsak trenutek nam Bog daje Kristusa\, mi pa se moramo po Kristusu darovati Bogu. Božični čas je kratek\, a zelo bogat. \nPraznik Gospodovega rojstva ima osmino\, ki se konča s praznikom Marije\, svete Božje Matere. Med osmino je nedelja svete Družine. Drugi zelo pomemben praznik božičnega časa je Gospodovo razglašenje (6. januar). Pri njem gre za razodetje Jezusovega božanstva. Najprej modrim\, za tem ob krstu v reki Jordan\, nato pa še na svatbi v Kani Galilejski. S praznikom Jezusovega krsta\, v nedeljo po Gospodovem razglašenju se konča praznovanje njegovega skritega življenja in začenja spomin javnega oznanjevanja in navzočnosti Božjega kraljestva. \n\n1] Prim. »Bog je namreč svet tako vzljubil\, da je dal svojega edinorojenega Sina\, da bi se nihče\, kdor vanj veruje\, ne pogubil\, ampak bi imel večno življenje« (Jn 3\,16).\n[2] »In rodila je sina\, prvorojenca\, ga povila in položila v jasli\, ker v prenočišču zanju ni bilo prostora« (Lk 2\,7).\n[3] »Ne bojte se! Glejte\, oznanjam vam veliko veselje\, ki bo za vse ljudstvo« (Lk 2\,10).\n[4] »V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Ta je bila v začetku pri Bogu. Vse je nastalo po njej in brez nje ni nastalo nič\, kar je nastalo. V njej je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi. In luč sveti v temi\, a tema je ni sprejela. Bil je človek\, ki ga je poslal Bog; ime mu je bilo Janez. Prišel je zavoljo pričevanja\, da bi pričeval o luči\, da bi po njem vsi sprejeli vero. Ni bil on luč\, ampak pričeval naj bi o luči. Resnična luč\, ki razsvetljuje vsakega človeka\, je prihajala na svet. Beseda je bila na svetu in svet je po njej nastal\, a svet je ni spoznal. V svojo lastnino je prišla\, toda njeni je niso sprejeli. Tistim pa\, ki so jo sprejeli\, je dala moč\, da postanejo Božji otroci\, vsem\, ki verujejo v njeno ime in se niso rodili iz krvi ne iz volje mesa ne iz volje moža\, ampak iz Boga. In Beseda je postala meso in se naselila med nami. Videli smo njeno veličastvo\, veličastvo\, ki ga ima od Očeta kot edinorojeni Sin\, polna milosti in resnice. Janez je pričeval o njej in klical: »To je bil tisti\, o katerem sem rekel: Kateri pride za menoj\, je pred menoj\, ker je bil prej kakor jaz.« Kajti iz njegove polnosti smo vsi prejeli milost za milostjo. Postava je bila namreč dana po Mojzesu\, milost in resnica pa je prišla po Jezusu Kristusu. Boga ni nikoli nihče videl; edinorojeni Bog\, ki biva v Očetovem naročju\, on je razložil« (Jn 1\,1–18).\n[5] Prim. C. Sorč\, Troedini Bog\, v: Priročnik dogmatične teologije\, Družina 2003.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/bozic-praznik-jezusovega-rojstva-3/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/bozic-Ivan-Rampre_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20221222T200000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20221222T200000
DTSTAMP:20260624T001552
CREATED:20221202T212804Z
LAST-MODIFIED:20221202T212804Z
UID:10001796-1671739200-1671739200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Taizejska molitev
DESCRIPTION:Taizéjske molitve\n\n\n\n\n\nPri taizéjskih molitvah se prepletajo Božja beseda\, taizéjski spevi in tišina. Udeležiš se jih lahko na različnih krajih po Sloveniji. \nSpodaj si lahko ogledaš termine in lokacije taizejskih molitev. \nČe tudi v vašem kraju pripravljate taizéjsko molitev\, lahko sporočite termin na spodnji naslov: \n\n\n\n\n\n   taize@katoliskamladina.si  \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nTaizéjske molitve\n\n\n\n\n\n\nTaizéjske molitve v Ljubljani:\n\n  \n\n22. december ob 20. uri na KANI
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/taizejska-molitev-4/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Logo-Katoliska-mladina.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20221222T183000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20221222T183000
DTSTAMP:20260624T001552
CREATED:20221202T212231Z
LAST-MODIFIED:20221202T212231Z
UID:10001795-1671733800-1671733800@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. maša za domovino
DESCRIPTION:Sveto mašo za domovino\, pred praznikom samostojnosti in enotnosti\, bo ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore OFM\, daroval v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja\, v četrtek\, 22. decembra\, ob 18.30 uri.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-masa-za-domovino-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/DSC_6316-635x37512.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20221216T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20221218T130000
DTSTAMP:20260624T001552
CREATED:20221205T193252Z
LAST-MODIFIED:20221205T193252Z
UID:10001805-1671213600-1671368400@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Duhovni program za mlade\, na poti iskanja ter za mladoporočence
DESCRIPTION:Bratstvo Evangelii gaudium vabi vse mlade\, ki so še na poti iskanja ter vse\, ki so že v paru ali pred kratkim poročeni\, na vikend Tobija in Sara\, ki bo od 16. do 18. decembra 2022 v Hiši Kruha pri Svetem Duhu. \nSkupaj bomo spoznavali svetopisemsko zgodbo teh dveh mladih\, ki nam razkriva pomembne korake za trden zakon. \nVeč informacij na: https://www.fraternitaevangeliigaudium.com/domov.html\nPrijave na: feg.slovenija@gmail.com \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/duhovni-program-za-mlade-na-poti-iskanja-ter-za-mladoporocence/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/e24ccfd2708bf7c2588fcb169e161717d30adfe4.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20221213T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20221213T190000
DTSTAMP:20260624T001552
CREATED:20221202T213101Z
LAST-MODIFIED:20221205T200157Z
UID:10001797-1670958000-1670958000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Večer Plus+
DESCRIPTION:Bog v središču. Slavljenje. Molitev v tišini. Spoved. Življenjske zgodbe. Priložnost za vsakega\, da se umiri\, okrepi\, prejme upanje\, najde svoje mesto v svetu. \nVečere pripravljata Katoliška mladina in skupina Svetnik. \nKDAJ: 13. december 2022 ob 19.00 \nKRAJ: Antonov dom na Viču \nZA KOGA: Večeri so odprti za vse starosti. \nVir: Katoliška mladina
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/vecer-plus-5/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/vecer_plus_INS_square_objava_sesti_vecer.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20221211T160000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20221211T170000
DTSTAMP:20260624T001552
CREATED:20221202T211922Z
LAST-MODIFIED:20221202T211922Z
UID:10001794-1670774400-1670778000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Srečanje nadškofa s katehumeni in podelitev Svetega pisma
DESCRIPTION:Ljubljanski nadškof Stanislav Zore OFM bo v nedeljo\, 11. 12. sprejel letošnje katehumene in jim ob tej priložnosti podelil Sveto pismo. Sveto mašo bo daroval v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja\, ob 16. uri.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/srecanje-nadskofa-s-katehumeni-in-podelitev-svetega-pisma-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Stolnica-zrak-2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20221210T083000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20221210T123000
DTSTAMP:20260624T001552
CREATED:20221205T194136Z
LAST-MODIFIED:20221205T194136Z
UID:10001807-1670661000-1670675400@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Romanje po Rožnovenski poti
DESCRIPTION:V soboto\, 10 decembra 2022\, društvo Sveta Neža za ohranjanje kulture in razvoj kraja vabi na adventno romanje po Rožnovenski poti.  \nPrijatelji Rožnovenske poti še zadnjič letos vabijo na tradicionalno adventno romanje po Rožnovenski poti.\nGeslo zadnjega skupinskega romanja v tem letu se glasi:\nPripravite Gospodovo pot\,\nzravnajte njegove steze! (Lk 3\,4) \nVabljeni\, da se tudi z romanjem po Rožnovenski poti pripravite na rojstvo našega zveličarja Kristusa.\nOb 8:30 uri se udeležimo svete maše v baziliki Marije Pomagaj na Brezjah\, nato pa se zberemo ob spomeniku papeža Janeza Pavla II pred baziliko. Na približno 12 kilometrov dolgo pot se odpravimo ob vsakem vremenu. Hoje je za štiri ure. Na pol poti\, na info točki\, je poskrbljeno tudi za okrepčilo. Poskrbite za primerno obutev in oblačila. \nVir: Marija.si
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/romanje-po-roznovenski-poti-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Križ-Sveta-družina-Brezje-Ivan-Rampre.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20221209T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20221211T130000
DTSTAMP:20260624T001552
CREATED:20221205T193001Z
LAST-MODIFIED:20221205T193018Z
UID:10001804-1670608800-1670763600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Adventna duhovna obnova: Vse stvarstvo trpi porodne bolečine (Rm 8\,22)
DESCRIPTION:Ignacijev dom duhovnosti vabi na adventno duhovno obnovo z naslovom Vse stvarstvo trpi porodne bolečine (Rm 8\,22)\, ki jo bo od 9. decembra 2022 vodil p. Janez Poljanšek DJ. \nVse stvarstvo\, s človeško zgodovino vred\, je polno bolečine\, nasprotij\, hrepenenja po odrešenju. Ali znamo prisluhniti tej bolečini? Se čutimo povabljene\, da pomagamo lajšati porodne bolečine stvarstva? Kako skrbimo za zemljo\, naš skupni dom? O teh vprašanjih bomo molili\, jih premišljevali ob Božji besedi in odlomkih iz literature\, v ozračju tišine in medsebojne podelitve. \nPRIJAVE \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/adventna-duhovna-obnova-vse-stvarstvo-trpi-porodne-bolecine-rm-822/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Ignacijev-dom-duhovnosti-logo.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20221208T194500
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20221208T194500
DTSTAMP:20260624T001552
CREATED:20221205T192757Z
LAST-MODIFIED:20221205T192757Z
UID:10001803-1670528700-1670528700@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Duhovno-umetniški večer z arhitektom Robertom Dolinarjem in dr. Jožefom Muhovičem
DESCRIPTION:Na praznik brezmadežnega spočetja Device Marije\, v četrtek\, 8. decembra 2022\, ob 19.45 vas vabimo na duhovno-umetniški večer z gostoma\, arhitektom Robertom Dolinarjem in dr. Jožefom Muhovičem\, rednim profesorjem na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Večer bo vodila profesorica umetnostne zgodovine mag. Bernarda Stenovec. \nDogodek bo potekal v Marijini kapela\, v cerkvi sv. Jožefa na Poljanah v Ljubljani. \nZ duhovno-umetniškim večerom se bomo na kraju samem spomnili 20-letnice spoštljivo prenovljene Marijine kapele pri Sv. Jožefu v Ljubljani\, enega prvih del arhitekta Roberta Dolinarja. \nRektor cerkve sv. Jožefa p. Tomaž Mikuš DJ \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/duhovno-umetniski-vecer-z-arhitektom-robertom-dolinarjem-in-dr-jozefom-muhovicem/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/d309129dcc9eba4665560a3e9939eefbc8f4a5ec.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20221208T100000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20221208T120000
DTSTAMP:20260624T001552
CREATED:20221205T193942Z
LAST-MODIFIED:20221205T193942Z
UID:10001806-1670493600-1670500800@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Predstavitev vitraja Marije Pomagaj za Sveto deželo
DESCRIPTION:Umetnik Lojze Čemažar je za baziliko Marijinega oznanjenja v Nazaretu ustvaril “slovensko okno” s podobo Marije Pomagaj. Vitraj je na poti v Sveto deželo\, na praznik Brezmadežnega spočetja Device Marije ga bomo predstavili pri sveti maši ob 10. uri. \nBarvno okno z likom brezjanske Marije Pomagaj je na pobudo rektorja brezjanske bazilike\, dr. p. Roberta Bahčiča\, izdelal akademski slikar Lojze Čemažar. Vitraj je na poti v Sveto deželo\, v načrtu je\, da bo blagoslov spomladi leta 2023. \n»Zgodba je stara dobri dve leti\, rodila se je v Izraelu\,« pripoveduje komisar za Sveto deželo p. Peter Lavrih\, ki je v 35 letih Izrael obiskal že 170-krat. Na romanju v letu 2019 je opazil\, da v obzidju nazareške bazilike pripravljajo še sedem »odprtin«\, kjer sicer že številni narodi predstavljajo svoje narodne podobe Matere Marije. Obrnil se je na sobrata\, rektorja Slovenskega Marijinega narodnega svetišča na Brezjah\, p. Roberta Bahčiča\, naj posreduje pri svojem nekdanjem rimskem sošolcu\, sedanjem kustosu za Sveto deželo\, fr. Francescu Pattonu\, kakšne so možnosti\, da bi bila v eni od odprtin podoba brezjanske Marije Pomagaj. V nekaj mesecih je dobil pritrdilen odgovor. Komisariat za Sveto deželo in Frančiškanski samostan na Brezjah sta razpisala natečaj in k projektu povabila več umetnikov; izbrali so načrt za barvno okno umetnika Lojzeta Čemažarja. »Izdelal je že več barvnih oken za slovenske cerkve in kapele\, poleg tega mu je brezjanska Marija Pomagaj blizu\, večkrat priroma na Brezje\,« je povedal p. Robert Bahčič. \nV sklopu cerkve Marijinega oznanjenja je več podob Božje Matere Marije z vsega sveta\, z značilno narodno ikonografijo in vsebino. Ob sliki brezjanske Marije Pomagaj je bil umetnik Čemažar\, kot je povedal\, postavljen pred nalogo in izziv\, kako izvesti podobo v tehniki vitraja. \n»Slikar Leopold Layer je originalno podobo naslikal v tehniki oljnega slikarstva\, moja naloga je\, da naredim podobo v povsem drugačni tehniki\, a prepoznavno in čimbolj povezano z originalom.« Da ne gre za kopijo originala\, pravi umetnik: »Gre za drugačne materiale\, drugačne postopke. Barvno steklo je vezano na učinek svetlobe\, saj se podoba z barvnih stekel postavlja v okensko odprtino\, skozi katerega zjutraj prodira drugačna svetloba kot zvečer\, drugačna svetloba ob deževnem ali ob sončnem vremenu …« Učinek svetlobe se spreminja\, vedno pa je ta učinek odločujoč\, saj po besedah umetnika Čemažarja »ob pomoči svetlobe\, katere žarki prodirajo skozi kompozicijo barvnih stekel\, more biti gledalec deležen posebnega estetskega občutja.« \nNastanek vitraja in pomen njegove umestitve v baziliko Marijinega oznanjenja v Nazaretu bomo predstavili na praznik Brezmadežnega spočetja Device Marije\, v četrtek\, 8. decembra\, ob 10. uri.\nSlovesno sveto mašo bo daroval ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik. \nVir: Marija.si
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/predstavitev-vitraja-marije-pomagaj-za-sveto-dezelo/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20221208
DTEND;VALUE=DATE:20221209
DTSTAMP:20260624T001552
CREATED:20221202T215157Z
LAST-MODIFIED:20221202T215157Z
UID:10001798-1670457600-1670543999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Brezmadežno spočetje Device Marije
DESCRIPTION:Katoliška cerkev 8. decembra praznuje slovesni praznik brezmadežnega spočetja device Marije. \nMarija je bila spočeta po naravni poti\, kakor vsak drug otrok. Zaradi posebne naloge v zgodovini odrešenja\, saj je bila izbrana\, da postane Božja Mati\, pa je bila po nauku Cerkve obvarovana madeža izvirnega greha in je bila vse od spočetja deležna posvečujoče milosti. To tudi izraža besedna zveza brezmadežno spočetje. \nPomen praznika\nNauk o Marijinem brezmadežnem spočetju namreč pravi\, da je bila Marija\, ki je bila pred vsemi veki določena za mati Božjega Sina Jezusa Kristusa\, ravno zaradi te svoje naloge vnaprej predvidena za svetost in čistost. Bog je zaradi Jezusovega rojstva vnaprej odel Marijo s svojo milostjo\, da je bila od samega začetka svojega bivanja čista in brez madeža. Vse to se je zgodilo že takrat\, ko sta jo spočela njena starša sv. Joahim in sv. Ana. Zato pravimo\, da je bila Marija brez madeža spočeta\, oziroma da je Brezmadežno Spočetje (Lurd). Marija je bila torej obvarovana vsakega greha in še prav posebej izvirnega greha\, s katerim smo ljudje ranjeni in zaradi njega nagnjeni k slabemu. \nBožja Mati\, spočeta brez madeža izvirnega greha\, je za človeštvo ideal in vzor\, hkrati pa tudi porok upanja in priprošnjica pri Bogu. Praznik spominja na Marijino edinstveno mesto v Cerkvi in vabi\, da bi se po njenem zgledu in priprošnji tudi kristjani trudili za svetost kot globinsko prijateljstvo z Bogom. Marija je bila že ob spočetju in vse življenje v stanju posvečujoče milosti\, se pravi brez greha. Kristjan ta dar prejme z zakramentom krsta\, ki mu izbriše izvirni greh\, mu da posvečujočo milost in ga vključi v občestvo Cerkve. Posvečujoča milost pa se mu obnovi pri vsaki iskreni spovedi\, ko mu Bog izbriše grehe\, tako da lahko na novo zaživi odrešeno življenje. \n\nDevica Marija in duhovništvo – Razmišljanje pokojnega škofa Jožefa Smeja\n\nZgodovina praznika\nV desetem stoletju so ga obhajali v zahodnih deželah\, v slovanskih krajih se prvič omenja v 14. stoletju\, v vzhodnih deželah pa so ga obhajali že od petega stoletja. Od leta 1708 je god Brezmadežne\, 8. decembra\, določen za vso Cerkev. Papež Pij IX. je to versko resnico 8. decembra 1854 razglasil za od Boga razodeto v veliko veselje vsega katoliškega sveta. To veselo sporočilo je naznanil z besedami: »Da je blažena Devica Marija bila v prvem trenutku svojega spočetja obvarovana vsakega madeža izvirnega greha\, in sicer po edinstveni milosti in predpravici\, ki jo je podelil vsemogočni Bog z ozirom na zasluženje Jezusa Kristusa\, odrešenika človeškega rodu – to je od Boga razodet nauk in ga morajo zato vsi verniki trdno in stanovitno verovati.« \nNa poseben način je to versko resnico potrdila Marija sama\, ko se je v Lurdu prikazala mladi Bernardki Soubirous in se predstavila z besedami: “Jaz sem Brezmadežno Spočetje.” \nUpodobitve\nBrezmadežno Devico Marijo upodabljamo po prizoru iz Knjige razodetja kot “ženo\, ogrnjeno s soncem\, in luno pod njenimi nogami\, na njeni glavi pa venec dvanajstih zvezd” (prim. Raz 12\,1). Z eno nogo stoji na glavi kače\, kar spominja na besede iz prvih poglavij Svetega pisma: Njen zarod ti bo glavo strl\, ti ga boš pa ranila na peti. (prim. 1 Mz 3\,15). \nMarija\, mati duhovnikov in bogoslovcev\n8. december je poseben praznik za slovenske duhovnike in bogoslovce\, ki so se na ta dan v prvem letniku bogoslovja slovesno posvetili Mariji. To posvetitev vsako leto obnavljajo. \n\nBesedilo je delno povzeto s spletne strani Škofije Novo mesto. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/brezmadezno-spocetje-device-marije-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Brezmadezna-Sora-B.-Prevc-rotated.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20221130
DTEND;VALUE=DATE:20221201
DTSTAMP:20260624T001552
CREATED:20221027T182445Z
LAST-MODIFIED:20221027T182445Z
UID:10001782-1669766400-1669852799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Andrej\, apostol\, praznik
DESCRIPTION:V Katoliški cerkvi 30. novembra praznujemo god sv. Andreja\, apostola in mučenca. \nApostol Andrej je bil prvi od dvanajstih Jezusovih apostolov\, doma iz Betsajde ob Genezareškem (Galilejskem) jezeru\, po poklicu ribič. Rojen je bil ok. leta 6 pr. Kr.\, umrl pa je 30. novembra ok. leta 60 po Kr. v Patrasu v Grčiji. \nPo krščanskem izročilu je bil starejši brat apostola Petra in prvi od učencev\, ki jih je Jezus osebno poklical. Njegovo pravo ime (hebrejsko ali aramejsko) ni znano\, Andrej pa je verjetno grški prevod njegovega imena ali njegov vzdevek (iz grškega Andreas\, t. j. možati\, ki izvira iz besede andros in pomeni mož\, moški). Evangeliji Andreja v času Jezusovega javnega delovanja omenjajo ob treh priložnostih: ko so bili Peter\, Andrej in Jakob z Jezusom na Oljski gori (Mr 13\,3–13)\, ko je Jezus pomnožil kruh in ribi in nasitil pet tisoč mož (Jn 6\,1–14) ter ko so pogani (Grki) hoteli videti Jezusa (Jn 12\,20–26). \nPo Jezusovi smrti apostola Andreja v Svetem pismu skorajda ne najdemo več\, na osnovi drugih zgodovinskih virov pa sklepajo\, da je poučeval po Mali Aziji\, v Grčiji in ob Črnem morju. Po nekaterih virih naj bi prišel celo do reke Volge. Na stara leta je bil škof v grškem mestu Patras\, kjer je med preganjanjem rimskega cesarja Nerona prišel pred sodišče (ok. leta 60 po Kr.). Po običaju je bil obsojen na smrt na križu\, postavljenem v obliki črke X. Njegovo smrt omenja spis z naslovom Trpljenje (Passio)\, ki navaja\, da so ga križali v grškem mestu Patras. Že od prvih stoletij Andrejev god (po julijanskem in gregorijanskem koledarju) praznujejo 30. novembra\, kar je verjetni dan njegove smrti. \nRelikvije apostola Andreja so leta 357 iz Patrasa prenesli v Carigrad\, med četrto križarsko vojno (1204) so jih prepeljali v Amalfi\, od tam pa v Rim. Med tretjim zasedanjem drugega vatikanskega cerkvenega zbora (1962–1965) je papež Pavel VI. leta 1964 relikvije sv. Andreja vrnil Grški pravoslavni Cerkvi. Od takrat jih hranijo v cerkvi sv. Andreja v Patrasu. \nSv. Andrej je zavetnik Grčije\, Sicilije\, Spodnje Avstrije\, Romunije\, Rusije\, Škotske\, Španije in Ukrajine\, pa tudi ribičev in trgovcev z ribami\, mesarjev\, rudarjev\, vrvarjev in nosačev vode. V ljudskih običajih je zavetnik proti protinu\, bolečinam v grlu\, krčem in rdečici ter priprošnjik za dobro poroko. Njegovi ikonografski atributi so poševno postavljen križ\, dolga tunika in plašč\, brez obuval ter knjiga in/ali napisni trak. V pravoslavju ga imenujejo tudi Andrej Prvopoklicani. \nČeščenje sv. Andreja je na Slovenskem zelo razširjeno. Posvečenih mu je 45 cerkva ter je zavetnik mariborske nadškofije. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-andrej-apostol-praznik-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/andrej.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20221127
DTEND;VALUE=DATE:20221225
DTSTAMP:20260624T001552
CREATED:20221202T204909Z
LAST-MODIFIED:20221202T204909Z
UID:10001791-1669507200-1671926399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Misijonska akcija otroci za otroke in adventni koledar
DESCRIPTION:Leto je naokoli in ponovno vstopamo v adventni čas. Po starodavnem izročilu Cerkve je advent čas priprave\, pričakovanja\, hrepenenja in miru.\nSpominjamo se Jezusovega prvega prihoda na svet pred več kot dva tisoč leti v Betlehemu v Judeji in pričakujemo njegov drugi prihod\, ko bo prišel v svoji slavi in ga bo vsakdo prepoznal v svojem srcu. Ta Adventni koledar nas vabi\, da poleg zunanjih stvari pripravimo tudi našo notranjost na veselo praznovanje božiča.\nVabimo vas\, da si v adventnem času vzamete vsak dan nekaj trenutkov za umiritev od dnevnih obveznosti in od zunanjega hrupa »veselega decembra«. Z našimi zgodbami vam želimo pomagati\, da skupaj kot družina posvetite nekaj minut branju\, premišljevanju in skupni molitvi.\nRdeča nit letošnjega Adventnega koledarja je molitev otrok za otroke; molitev\, ki nas povezuje z Bogom in podpira delo naših misijonarjev. V prvem delu koledarja bomo predstavili življenje mlade Francozinje blažene Pauline-Marie Jaricot\, ki je v začetku 18. stoletja v Lyonu ustanovila več prepoznavnih misijonskih pobud. Njena Družba za širjenje vere se je razširila po vsem svetu in danes deluje kot ena najpomembnejših Papeških misijonskih družb. V drugem delu koledarja bomo njeno življenje in delo povezali s pričevanji slovenskih misijonarjev\, ki delujejo po svetu. Poslali so zgodbe\, kako oni danes v misijonih molijo z otroki in kako jim molitev pomaga pri njihovem misijonskem delovanju.\nPoleg molitve in duhovne podpore smo poklicani tudi h konkretnim dejanjem pomoči do bližnjega. Ker večina od nas ne more oditi v misijone\, lahko našim misijonarjem najlažje pomagamo s finančnimi darovi. K tej solidarnosti vabimo tudi otroke v Sloveniji. Vsak dar je dragocen\, četudi je samo malo drobiža. Pomembno je\, da darujejo z veseljem in z mislijo na otroke v misijonih. Sredstva adventne akcije »otroci za otroke« se razdelijo na svetovni ravni za projekte\, namenjene otrokom v misijonih.\nDragi starši in vsi bralci Adventnega koledarja\, želimo vam bogato doživet adventni čas in veliko veselja ob prebiranju naših zgodb. Jezus Kristus\, ki je za božič prišel na svet\, naj se dan za dnem rodi tudi v vaših srcih in družinah. \nVir: Misijonsko središče Slovenije
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/misijonska-akcija-otroci-za-otroke-in-adventni-koledar/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Adventni-koledar_2022-200x200-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20221124T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20221124T210000
DTSTAMP:20260624T001552
CREATED:20221025T164906Z
LAST-MODIFIED:20221025T164906Z
UID:10001776-1669316400-1669323600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Nikodemovi večeri: Kritično mišljenje in Cerkev
DESCRIPTION:V mesecu novembru 2022 bo Katoliška mladina v sodelovanju s Teološko fakulteto organizirala Nikodemove večere. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\nOKROGLA MIZA: Benjamin Siter\, prof. dr. Barbara Simončič in Urban Šifrar\npovezovalec: Nejc Krevs \nDATUM: 24. 11. 2022 \nURA: 19:00 – 21:00 \nKRAJ: Študentski dom Vincencij \n\n\n\n  \n\n\n\nVir: Katoliška mladina
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/nikodemovi-veceri-kriticno-misljenje-in-cerkev/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/SPLET.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20221122T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20221122T210000
DTSTAMP:20260624T001552
CREATED:20221025T164706Z
LAST-MODIFIED:20221025T164720Z
UID:10001775-1669143600-1669150800@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Nikodemovi večeri: Kritično mišljenje in politika
DESCRIPTION:V mesecu novembru 2022 bo Katoliška mladina v sodelovanju s Teološko fakulteto organizirala Nikodemove večere. \n\n\n\n\n\n\nZgodovinska refleksija\, politični tokovi\, drže kristjana. \nOKROGLA MIZA: dr. Jože Možina in dr. Ernest Petrič\npovezovalec: Nejc Krevs \nDATUM: 22. 11. 2022 \nURA: 19:00 – 21:00 \nKRAJ: Jezuitski kolegij Ljubljana \n\n\n\nVir: Katoliška mladina
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/nikodemovi-veceri-kriticno-misljenje-in-politika/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/SPLET.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20221121
DTEND;VALUE=DATE:20221128
DTSTAMP:20260624T001552
CREATED:20221025T163705Z
LAST-MODIFIED:20221025T163705Z
UID:10001773-1668988800-1669593599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Teden Karitas 2022
DESCRIPTION:Letos bo teden Karitas potekal od 21. do 27. novembra 2022\, in sicer pod geslom Skupaj delajmo za dobro! \nRomanje na Ponikvo/Klic dobrote (23. 11.)\n1. Sv. maša na Ponikvi ob 12.00: mašuje msgr. Alojzij Cvikl\, predsednik Slovenske Karitas. \n2. Po sv. maši: manjša pogostitev s kavo in čajem. \n3. Kosilo v Celju ob 14.00 za vse prostovoljce\, sodelavce Karitas. \n4. Generalka Klica dobrote ob 16.00\, v dvorani Golovec. \n5. 32. dobrodelni koncert Klic dobrote v Celju ob 20.00 z neposrednim prenosom na TV SLO\, Radiu Slovenija in Radiu Ognjišče. \nNedelja Karitas (27. 11.)\nLetošnje geslo tedna Karitas je Skupaj delajmo za dobro!. Vabi nas k dejavni ljubezni do sočloveka skupaj s sodelavci\, prijatelji\, v družini\, župniji\, lokalni skupnosti … Geslo nas nagovarja\, da slišimo\, sprejemamo\, dajemo. Smo v trenutku\, ko vabimo k dejavnosti\, da se ljudje vključimo v občestvo in družbo ter z odprtim srcem opazimo stiske med sabo. Skupaj pa lažje podamo roko človeku. Karitas je dejavna ljubezen in mi prostovoljci\, sodelavci smo del te velike družine\, ki v družbi širi dobro. Povabljeni smo\, da znamo v drugih prepoznati talente\, znanje in veščine ter jih povabiti med prostovoljce. »Dokler torej še utegnemo\, delajmo dobro vsem« (Gal 6\,10). \nKnjižica za teden Karitas \nZa lažjo pripravo dejavnosti v tednu Karitas pripravljamo posebno knjižico za teden Karitas\, ki jo boste lahko uporabili za oblikovanje svetih maš v tednu Karitas in za nedeljo Karitas\, za molitveno uro ali za pripravo srečanj za različne skupine v župnijah. Poleg tega bo v knjižici tudi gradivo za svetovni dan ubogih\, ki ga praznujemo 34. navadno nedeljo v cerkvenem letu\, ki bo letos 13. novembra. \nMaša za sodelavce in prostovoljce Karitas na Ponikvi (23. 11.) \nVseslovensko romanje sodelavcev in prostovoljcev Karitas v Slomškovo Ponikvo. Letos nas sodelavce\, prostovoljce Karitas vabi\, da skupaj poromamo k sv. Martinu na Ponikvo. Veselje in delo vseh nas položimo na oltar in drug drugega spodbudimo\, da svoje delo\, znanje\, odprtost do sočloveka v stiski prenesemo v svoje župnije. \n32. dobrodelni koncert Klic dobrote (23. 11.) \nOb 20.00 dobrodelni koncert z neposrednim prenosom na prvem programu TV SLO\, Radiu Slovenja in Radio Ognjišče. Povabljeni smo\, da vsak v srcu začuti\, na kakšen način lahko pristopi k sočloveku\, še posebej tistim\, ki so v stiski. Ob vsej materialni pomoči je izrednega pomena tudi bližina prostovoljcev Karitas z vsako družino oz. posameznikom v stiski. \nSlovenska Karitas
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/teden-karitas-2022/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20221120
DTEND;VALUE=DATE:20221121
DTSTAMP:20260624T001552
CREATED:20221027T182303Z
LAST-MODIFIED:20221102T121138Z
UID:10001781-1668902400-1668988799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Kristus\, Kralj vesolja
DESCRIPTION:Cerkveno leto se v Katoliški cerkvi sklene s praznikom Kristusa\, Kralja vesoljstva\, ki bo letos v nedeljo\, 20. novembra 2022. \nCerkev je Kristusa za kralja vesoljstva priznavala že v najzgodnejših veroizpovedih in s tem poudarjala\, da ima Kristus kot Božji sin in Odrešenik sveta\, zlasti po svojem vnebohodu\,[1] najvišjo čast in oblast nad človeštvom in zgodovino. \nPomen praznika\nBožje kraljevanje pomeni dokončno izpolnitev človekovega hrepenenja po Bogu in željo\, da bi mogel biti združen in povezan z Bogom. To kraljevanje je presežen Božji dar. Ob dovršitvi sveta se bo Kristusovo gospostvo z njegovim drugim prihodom razodelo v dokončnem odrešenju ljudi in v preoblikovanju ustvarjenega sveta. Drugi Kristusov prihod za kristjane ni razlog za strah in tesnobo\, ampak predvsem povod za upanje\, veselje in hrepenenje. Dnevi Kristusovega življenja nas spomnijo na Kristusovo darovanje za ljudi in njegovo poslanstvo na zemlji\, praznik Kristusa Kralja pa na zgodovino odrešenja in (ne)vidno Božje delovanje v času. \nKristus kralj – hvalospevTo kraljevanje je Božji dar – milost. Začelo se je uresničevati z Jezusovo smrtjo in poveličanjem\, v vsem sijaju in moči pa se bo izkazalo in uveljavilo ob koncu časov. To Božje kraljevanje izredno lepo izraža praznični hvalospev: \nSvojega edinorojenega Sina\, našega Gospoda Jezusa Kristusa\,\nsi mazilil za večnega duhovnika in kralja vesoljstva\,\nda bi se na oltarju križa daroval\nkot brezmadežna in spravna žrtev\nter izvršil skrivnost človeškega odrešenja.\nVse stvari bo uklonil svojemu vladarstvu\nin izročil tvojemu neizmernemu veličastvu\nvečno in vesoljno kraljestvo:\nkraljestvo resnice in življenja\,\nKraljestvo svetosti in milosti\,\nkraljestvo pravičnosti\, miru in ljubezni. \nZgodovina praznika \nPraznik Kristusa Kralja je leta 1925 uvedel papež Pij XI. (1922–1939). Uvedbi praznika pogosto pripisujejo naslednji zgodovinski pomen: Cerkev je v obdobju totalitarizmov želela utrditi Kristusov kraljevski status in tako relativizirati prizadevanja režimov\, ki so si lastili absolutno oblast nad človekom in stvarstvom. Pred drugim vatikanskim cerkvenim zborom (1962–1965) je obstajalo pričakovanje\, da bo cerkveni zbor Kristusovo kraljestvo razglasil za dogmo Cerkve\, vendar se to ni zgodilo. \nPo prenovi cerkvenega koledarja leta 1960 je bil praznik Kristusa Kralja opredeljen kot praznik prvega reda. Papež Pavel VI. (1963–1978) je z motu proprijem Mysterii Paschalis leta 1969 praznik preimenoval v praznik Našega Gospoda Jezusa Kristusa\, kralja vesoljstva in določil nov datum na zadnjo nedeljo v cerkvenem letu. S tem je poudaril eshatološki pomen te nedelje in jo razglasil za slovesni praznik. Poudarjena sta bila pomen in vloga Jezusa Kristusa kot osrednje osebnosti v cerkvenem letu\, ki je tesno povezana z bogoslužnim koledarjem Cerkve. Praznik kot zadnja nedelja bogoslužnega leta bolje izraža aktualno tematiko kot prva adventna nedelja\, in to je: pričakovanje drugega Kristusovega prihoda\, vesoljna sodba\, prenovitev vesolja\, ko bo Kristus izročil kraljestvo Očetu\, in bo Bog vse v vseh. \n\n\n\n[1] Vnebohod v Katoliški Cerkvi praznujemo 40 dni po prazniku velike noči. Glede na pričevanja\, ki so zapisana v Svetem pismu Nove zaveze (prim. Mr 16\,19 in Lk 24\,50 – Jezusov vnebohod)\, se je Jezus Kristus po vstajenju od mrtvih še štirideset dni prikazoval izbranim osebam\, nato pa je odšel k nebeškemu Očetu. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/24941/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Pantokrator2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20221119T123000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20221119T170000
DTSTAMP:20260624T001552
CREATED:20221102T105620Z
LAST-MODIFIED:20221102T105620Z
UID:10001790-1668861000-1668877200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Škofijski nogometni turnir za starejše ministrante
DESCRIPTION:V soboto\, 19. novembra 2022\, se bo ob 12.30 v Zavodu sv. Stanislava začel nogometni turnir za ministrante\, ki so rojeni po letu 2007. Vsaka ekipa šteje vsaj 5 igralcev (4 + vratar). Igralo se bo v gimnazijski telovadnici. \nPrijavi se lahko vsaka župnija\, ne glede na rezultate morebitnega dekanijskega turnirja. Lahko je tudi več skupin iz posamezne župnije. \nVse prijave sprejemam na spletni naslov jureee@gmail.com do 15. novembra. \nVse želim mirno in uspešno pripravo. \nJure Ferlež\, referent
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/skofijski-nogometni-turnir-za-starejse-ministrante-3/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Zavod-sv.-Szanislava-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20221119T090000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20221119T130000
DTSTAMP:20260624T001552
CREATED:20221102T105150Z
LAST-MODIFIED:20221102T105150Z
UID:10001789-1668848400-1668862800@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Škofijsko srečanje ministrantov
DESCRIPTION:Škofijski ministrantski kviz bo letos 19. novembra 2022 v Zavodu sv. Stanislava. Ob 9h se bomo zbrali v cerkvi v Zavodu. Kasneje se bodo nekatere ministrantske skupine pomerile v kvizu\, druge pa v malem nogometu. Srečanje bomo sklenili z razglasitvijo rezultatov in podelitvijo nagrad. \nKviz in nogometni turnir bosta sočasno\, zato je nemogoče\, da bi ista ekipa nastopala na kvizu in v malem nogometu. \nNa kviz se lahko prijavi ministrantska skupina\, ki je zmagala na dekanijskem ministrantskem kvizu\, v kolikor pa tega ni bilo\, pa tista\, ki jo izberejo duhovniki na dekanijski konferenci. To velja tudi za nogometne ekipe. Dekanijo lahko zastopa samo ena župnija. \nA.) Kviz bo v dveh starostnih skupinah: \n\nmlajšo skupino sestavljata dva člana\, ki sta lansko leto obiskovala šolo do vključno 6. razreda devetletke.\nstarejšo skupino sestavljata dva člana\, ki sta lansko leto obiskovali šolo do vključno 9. razreda devetletke.\n\nPrvi del tekmovanja bo kviz v pisni obliki\, drugi del pa\, če bo potrebno\, v ustni obliki. \nLiteratura za kviz je Ministrantski kviz 2022 (sv. Ignacij Lojolski in Jožef Plečnik) – glej priponko. \nB.) Turnir v malem nogometu bo v eni starostni skupini do vključno 1. letnika srednje šole (rojeni po 1.1.2007). Ekipa šteje največ 10 ministrantov\, katerih imena in letnice morate nujno navesti ob prijavi. Da se izognemo nesporazumu\, imejte s seboj osebni dokument ali kopijo le tega. Ekipe naj imajo po možnosti enotne majice. Nogometno ekipo bo na igrišču zastopalo 5 igralcev (4 + vratar). Igralo se bo v gimnazijski telovadnici. \nVsaka ministrantska skupina mora imeti obvezno voditelja (duhovnika ali drugo odraslo osebo). Le tega naprošam\, da svoje ministrante spodbujate k lepemu obnašanju\, športni pravičnosti in k skrbi za čistočo ter nedotakljivost tuje imovine Zavoda. Malica je iz popotne torbe – vsak naj jo prinese s seboj.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/skofijsko-srecanje-ministrantov-3/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Zavod-sv.-Szanislava-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20221117T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20221117T210000
DTSTAMP:20260624T001552
CREATED:20221025T164539Z
LAST-MODIFIED:20221025T164539Z
UID:10001774-1668711600-1668718800@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Nikodemovi večeri: Kritično mišljenje in mediji
DESCRIPTION:V mesecu novembru 2022 bo Katoliška mladina v sodelovanju s Teološko fakulteto organizirali Nikodemove večere. \n\n\n\nPREDAVANJE: prof. dr. Branko Klun \nOKROGLA MIZA: Tino Mamić in Vida Petrovčič \npovezovalec: Nejc Krevs \nDATUM: 17. 11. 2022 \nURA: 19:00 – 21:00 \nKRAJ: Teološka fakulteta\, Univerza v Ljubljani\, Plava dvorana \nVir: Katoliška mladina
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/nikodemovi-veceri-kriticno-misljenje-in-mediji/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/SPLET.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20221113
DTEND;VALUE=DATE:20221120
DTSTAMP:20260624T001552
CREATED:20221025T162827Z
LAST-MODIFIED:20221025T162827Z
UID:10001772-1668297600-1668902399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Teden zaporov 2022
DESCRIPTION:V tednu od 13. do 19. novembra bomo tudi letos obhajali teden zaporov. Vsako leto ga pripravimo v okviru Katoliške cerkve in tudi drugih krščanskih cerkva ter skupnosti. Namen tedna zaporov je\, da\nbi se kristjani v večji meri zavedali potreb vseh\, ki se jih dotika beseda zapor. Naslov letošnjega tedna zaporov je »Hvala za«. \nTežko pa je biti hvaležen\, počastiti Boga\, ko se življenje zdi brezupno\, osamljeno ali nepravično. Z izrazom hvaležnosti za male stvari vendarle spoznamo\, da so te dejansko velike – nov dan\, ki nam prinaša novo priložnost\, družina\, prijatelji\, zrak\, ki ga dihamo\, streha nad glavo\, hrana\, prijaznost\nneznanca\, celo zvestoba domače živali. Hvaležnost nas vodi tudi v stanovitnost\, h kateri nas vabi Kristus\, da se nam vsakdanje življenje ne bi zdelo samoumevno in ne bi tekali brezglavo sem ter tja. Z vprašanjem\, za kaj sem tukaj in zdaj hvaležen\, se lahko usidram v dani trenutek in ohranjam pripravljenost\, osredotočenost in odkrivam modrost\, kaj je smiselno in kaj me napolnjuje. Komu in skupaj s kom sem lahko hvaležen\, s kom lahko to hvaležnost delim in jo širim? Molite z nami vsak dan tedna zaporov\, ko letos potujemo skozi sovražnost\, stigmo in obup\, ko se premikamo proti upanju\, hvaležnih src za vse\, kar je pred nami. \nŽupnijska občestva\, skupnosti in različne ustanove bo k molitvi in medsebojni povezanosti vabil temu namenjen plakat. Besedilo na zadnji strani plakata je lahko ob posameznih dneh tedna v pomoč pri oblikovanju ene od prošenj za vse potrebe pri liturgijah. Naj nas letošnji teden zaporov med seboj poveže v molitvi in skrbi za vse brate in sestre\, ki v sebi doživljajo zapor in težo življenja v različnih dimenzijah. \nRobert Friškovec\,\nzaporniški vikar
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/teden-zaporov-2022/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/zapor1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20221112T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20221112T190000
DTSTAMP:20260624T001552
CREATED:20221027T183653Z
LAST-MODIFIED:20221027T183653Z
UID:10001787-1668279600-1668279600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Dobrodelni koncert za lačne v Etiopiji
DESCRIPTION:Dobrodelni koncert za lačne v Etiopiji bo v cerkvi Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani v soboto\, 12. novembra 2022\, po sveti maši\, ki je kot običajno ob 19. uri. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/dobrodelni-koncert-za-lacne-v-etiopiji/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/f1a6b5ed8d937436786789384f5597386e595ab3.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20221109
DTEND;VALUE=DATE:20221110
DTSTAMP:20260624T001552
CREATED:20221027T181819Z
LAST-MODIFIED:20221027T181840Z
UID:10001780-1667952000-1668038399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Posvetitev lateranske bazilike\, Gospodov praznik
DESCRIPTION:Cesar Konstantin\, ki je dal kristjanom v rimski državi svobodo\, je izročil papežu tudi lateransko palačo. Ob njej so zgradili baziliko presvetega Odrešenika\, ki so jo leta 324 posvetili. V Lateranu so papeži stanovali dolga stoletja\, dokler se niso preselili v Vatikan. Še danes velja Lateran za sedež rimskega škofa. \nVir: Hozana.si
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/posvetitev-lateranske-bazilike-gospodov-praznik/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20221108T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20221108T190000
DTSTAMP:20260624T001552
CREATED:20221027T191151Z
LAST-MODIFIED:20221027T191151Z
UID:10001788-1667934000-1667934000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Večer Plus+
DESCRIPTION:Bog v središču. Slavljenje. Molitev v tišini. Spoved. Življenjske zgodbe. Priložnost za vsakega\, da se umiri\, okrepi\, prejme upanje\, najde svoje mesto v svetu. \nVečere pripravljata Katoliška mladina in skupina Svetnik. \nKDAJ: 8. november 2022 ob 19.00 \nKRAJ: Antonov dom na Viču \nZA KOGA: Večeri so odprti za vse starosti. \nVir: Katoliška mladina
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/vecer-plus-4/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/VECERI_PLUS_2_square.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20221105T100000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20221105T140000
DTSTAMP:20260624T001552
CREATED:20221027T183513Z
LAST-MODIFIED:20221027T183513Z
UID:10001786-1667642400-1667656800@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Romanje in molitveno srečanje za mir v Ukrajini z geslom Pod tvoje varstvo pribežimo!
DESCRIPTION:Grkokatoliška Križevška eparhija vabi na romanje in molitveno srečanje za mir v Ukrajini z geslom Pod tvoje varstvo pribežimo!\, ki bo v soboto\, 5. novembra 2022\, s pričetkom programa ob 10.00\, v marijanskem svetišču na Svetih Gorah nad Sotlo\, v celjski škofiji. \nSlovesno arhijerejsko službo Božjo ob 11.00 bo vodil križevški vladika Msgr. Milan Stipić. \nV program romanja bo vključeno tudi bogoslužje akatista Presveti Bogorodici v slovenskem jeziku in priložnostna predstavitev čudodelnih ikon ukrajinskih marijanskih svetišč. \nMed liturgijo svetega Janeza Zlatoustega bo prepeval Slovenski ekumenski zbor. Od 10.00 ure naprej bo v svetišču priložnost za sveto spoved. \nBesedilo je posredoval o. Gorazd Bastašić\, ki je na voljo za dodatne informacije na tel.: +385 91 110 5979. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/romanje-in-molitveno-srecanje-za-mir-v-ukrajini-z-geslom-pod-tvoje-varstvo-pribezimo/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/d6f3008b7bcc9f5410b48495dc5b5933ea39a476.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20221103T170000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20221103T170000
DTSTAMP:20260624T001552
CREATED:20221027T183223Z
LAST-MODIFIED:20221027T183250Z
UID:10001785-1667494800-1667494800@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Izobraževanje na temo Depresija in skrb za osebno duševno zdravje
DESCRIPTION:Škofijska karitas Ljubljana v četrtek\, 3. novembra 2022\, vabi na tradicionalni izobraževalni večer\, ki bo potekal na Brezjah\, v dvorani nad zakristijo bazilike\, s pričetkom ob 17. uri. \nGostja večera psihiatrinja dr. Marinka Rudolf bo predavala na temo Depresija in skrb za osebno duševno zdravje. \nNekaj misli iz napovedanega predavanja: “Depresija je najpogostejša čustvena motnja in spada med najbolj razširjene bolezni po svetu. Prizadene lahko vsakogar; mlajše\, odrasle in starejše osebe\, ženske ali moške”. \nV sklopu predavanja bomo poskušali odgovoriti na vprašanja: \n\nkdaj gre za pravo depresijo;\nkako jo prepoznati;\nkako in kje poiskati pomoč;\nkako jo zdraviti;\nkaj lahko sami storimo za ohranjanje duševnega zdravja.\n\nIzobraževalni večer je namenjen sodelavcem župnijskih karitas in vsem\, ki jih tematika zanima. \nDodatne informacije dobite na e-naslovu: info@lj.karitas.si. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/izobrazevanje-na-temo-depresija-in-skrb-za-osebno-dusevno-zdravje/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Karitas.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20221102T140000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20221102T170000
DTSTAMP:20260624T001552
CREATED:20221027T183020Z
LAST-MODIFIED:20221027T183020Z
UID:10001784-1667397600-1667408400@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Spomin na med in po vojni umorjene žrtve
DESCRIPTION:Na Teharjah bo v sredo\, 2. novembra 2022\, ob 14.00 sv. maša za vse rajne\, ki so tam umrli ali bili od tam odpeljani v smrt. \nV začetku novembrskih dni se še posebej spominjamo naših rajnih in obiskujemo kraje\, kjer čakajo vstajenja njih telesa. Ne pozabimo tudi na kraje trpljenja\, ki jih je zaznamovala kruta usoda med in po vojni izvensodno umorjenih. V bližini Teharij\, na Golovcu\, v Košnici pri Celju\, v Hudi Jami\, pobočje nad starim Hrastnikom\, Mostec pri Dobovi so kraji v celjski škofiji\, ki nas še posebej vabijo k spominu na žrtve. \nRok Metličar\,\ngeneralni vikar \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/spomin-na-med-in-po-vojni-umorjene-zrtve/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/5311f5d090ab05248f32a643a3c2ff4b7b7eb818.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20221102T093000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20221103T130000
DTSTAMP:20260624T001552
CREATED:20221027T182739Z
LAST-MODIFIED:20221027T182739Z
UID:10001783-1667381400-1667480400@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Duhovne vaje za ministrante 2022
DESCRIPTION:Dom sv. Jožef Celje vabi na tradicionalno srečanje ministrantov v času »krompirjevih« počitnic\, ki bo od srede\, 2. do četrtka\, 3. novembra 2022. Začetek ob 9.30\, sklep s kosilom. Voditelj srečanja bo Matic Lesjak. \nPoleg bogatih duhovnih vsebin in skupnega obhajanja evharistije bodo poskrbeli tudi za pestre prostočasne dejavnosti. Prijave so možne do 31. oktobra 2022 na 059-073-800 ali preko e-pošte: info@jozef.si. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/duhovne-vaje-za-ministrante-2022/
END:VEVENT
END:VCALENDAR