BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Nadškofija Ljubljana - ECPv6.11.0.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Nadškofija Ljubljana
X-ORIGINAL-URL:https://nadskofija-ljubljana.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za Nadškofija Ljubljana
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20230326T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20231029T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230506T150000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230506T170000
DTSTAMP:20260622T234722
CREATED:20230505T111637Z
LAST-MODIFIED:20230505T111637Z
UID:10001877-1683385200-1683392400@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Vseslovensko romanje gasilcev
DESCRIPTION:V Katoliški cerkvi 4. maja praznujemo god sv. Florijana\, mučenca\, zavetnika gasilk in gasilcev. Na soboto ob prazniku njihovega zavetnika k Mariji Pomagaj že 19 let romajo gasilke in gasilci slovenskih društev.\nOb prazniku sv. Florijana se pri Mariji Pomagaj tradicionalno zberejo gasilke in gasilci slovenskih društev. Tudi letošnje vseslovensko romanje bo potekalo na soboto\, po prazniku svetega Florijana.\nGasilke in gasilci se bodo zbrali pri gasilnem domu Brezje ter skupaj v formaciji prišli do bazilike Marije Pomagaj.\nSveta maša bo ob 15. uri. Somaševanje bo vodil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar. Po sveti mašo bo blagoslov vozil in gasilcev. \nVir: Marija.si
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/vseslovensko-romanje-gasilcev-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Brezje-Ivan-Rampre.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230505T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230505T190000
DTSTAMP:20260622T234722
CREATED:20230504T192825Z
LAST-MODIFIED:20230504T192825Z
UID:10001866-1683313200-1683313200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Večer o poeziji v Galeriji Družina
DESCRIPTION:V Galeriji Družina v Ljubljani (Krekov trg 1) bo v petek\, 5. maja 2023\, ob 19. uri potekal Večer o poeziji. \nPogovarjali se bodo o(b) pesniški zbirki Metafizična poezija angleškega baroka. Sodelovali bodo urednik zbirke Sidera Brane Senegačnik\, prevajalka Nada Grošelj in Alen Širca. Pesmi bo prebiral Pavle Ravnohrib\, glasbo\, ki bo tematsko in časovno ubrana na poezijo\, bo izvajal Boris Šinigoj. \n\nV zbirki je prevajalkin izbor najreprezentativnejših pesmi britanskih »metafizičnih pesnikov«. Metafizična poezija je nastajala v Angliji 17. stoletja. V izboru so zastopani kanonični pesniki\, kot so John Donne\, George Herbert\, Andrew Marvell in Henry Vaughan\, kakor tudi posamezne mojstrovine manj znanih avtorjev. Metafizični pesniki obravnavajo zelo pestro tematiko: med drugim preigravajo lirizem\, erotična in svobodomiselna razmišljanja o ljubezni\, religioznost\, elegije – žalostinke. Kljub temu pa imajo prepoznavne značilnosti\, ki jih povezujejo: v presenetljivih\, drznih metaforah\, podobju in jeziku izražajo negotovost svoje dobe in željo po izvirnosti. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/vecer-o-poeziji-v-galeriji-druzina/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/druzina-logo-380x380.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230429
DTEND;VALUE=DATE:20230430
DTSTAMP:20260622T234722
CREATED:20230405T134330Z
LAST-MODIFIED:20230405T134330Z
UID:10001854-1682726400-1682812799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Katarina Sienska\, sozavetnica Evrope\, praznik
DESCRIPTION:Sv. Katarina Sienska\, cerkvena učiteljica\, mistikinja in sozavetnica Evrope goduje 29. aprila. \nRodila se je leta 1347 kot predzadnja od petindvajsetih otrok barvarja kož Jakoba Benincasa iz mesta Siena. Ljubka in živahna deklica je že z dvanajstimi leti prišla v spor z domačimi\, zlasti z materjo\, ki je hotela\, da si poišče moža in se ni mogla sprijazniti s Katarinino namero\, da se posveti Bogu. Temu prigovarjanju je Katarina napravila konec tako\, da si je ostrigla lase in s tem pokazala svojo trdno odločitev\, da se za vedno daruje Bogu. Oče je bil njen zaveznik in tako je s šestnajstimi leti mogla vstopiti v tretji red sv. Dominika. Dominikanske tretjerednice niso bile redovnice\, ki bi živele v samostanu\, temveč pobožne žene\, ki so se ravnale po določenih pravilih in so živele med svetom. Posvečale so se molitvi in dobrodelnosti. Nosile so tudi posebno obleko\, da so se razločevale od drugih žena. \nNekaj časa je bila Katarina usmerjena zgolj na molitev in premišljevanje. Ko ji je bilo kakih dvajset let\, se ji je v videnju prikazal Jezus\, se z njo skrivnostno zaročil in ji napovedal\, da ji bo v Cerkvi zaupana posebna naloga. Od takrat naprej se je odlikovala tudi v dejavni ljubezni. Njena skrb za druge je pritegnila pozornost Siencev. Nekaj se jih je povezalo v nekakšno skupino učencev\, v kateri so bili pripadniki različnih družbenih slojev: sodniki\, poslanci\, slikarji\, pesniki\, rokodelci\, redovniki in redovnice. Tako je Katarina dejavno sodelovala v dogajanjih svojega mesta in Cerkve svojega časa. Tista njena posebna naloga\, o kateri ji je bil govoril Jezus\, je bila\, da je pomagala prepričati papeža Gregorja XI.\, naj se vrne iz francoskega Avignona v Rim. Leta 1376 je to res storil: ko se je papež vračal v Petrovo mesto\, se je Katarina ponižno umaknila v rodno Sieno\, potem ko je svojo nalogo izpolnila. \n\nVloga ženske v Katoliški cerkvi v Sloveniji\n\nPozneje si je še veliko prizadevala\, da bi prinesla mir v Cerkev in v srca ljudi. Njena številna pisma (ohranilo se jih je 380) pričajo o njeni dejavnosti za Cerkev in o njeni veliki ljubezni do Jezusa; dragocena so tudi zato\, ker nam omogočajo vpogled v tisto mučno obdobje zgodovine Cerkve\, ko je ta žena povzdignila svoj glas. Lik Katarine Sienske je eden tistih svetlih vzorov žena\, ki jih je Cerkvi in svetu poklonilo 14. stoletje. Izčrpana od naporov svojega kratkega\, a napetega življenja\, použita od tistega\, kar je sama imenovala ‘sladke telesne muke’\, je Katarina komaj triintridesetletna umrla v Rimu 29. aprila 1380. \nZa svetnico jo je razglasil papež Pij II. leta 1461\, papež Pij XII. jo je leta 1939 postavil za zavetnico Italije\, papež Pavel VI. pa ji je leta 1970 podelil naslov cerkvene učiteljice in sicer zaradi njenega znamenitega in obsežnega spisa Knjiga božjega nauka. Papež Janez Pavel II. jo je leta 1999 razglasil za sozavetnico Evrope skupaj s sv. Edith Stein/Terezijo Benedikta od Križa in sv. Brigito Švedsko. \nVir: Revija Ognjišče \n  \n\nPapež Benedikt XVI.\nSveta Katarina Sienska: Duhovno materinstvo\nDragi bratje in sestre\, \nDanes bi vam rad spregovoril o ženi\, ki je imela odlično vlogo v cerkveni zgodovini. To je sveta Katarina Sienska. Štirinajsto stoletje\, v katerem je živela\, je bilo težko obdobje za življenje Cerkve in celotnega družbenega tkiva v Italiji in Evropi. Vendar tudi v trenutkih največjih težav Gospod ne neha blagoslavljati svoje ljudstvo s tem\, da razvname svetnike in svetnice\, ki zdramijo duha in srce ter zbujajo spreobrnjenje in prenovo. Katarina je ena od teh. Še danes nam govori in nas spodbuja\, da pogumno hodimo svetosti naproti\, da bi bili vedno bolj popolni Gospodovi učenci. \nRojena v Sieni leta 1347 v zelo številni družini\, je umrla v Rimu leta 1380. Pri 16 letih jo je videnje svetega Dominika nagnilo\, da je stopila v tretji dominikanski red\, v žensko vejo\, imenovano Mantellate. Ostala je v družini\, zasebno je napravila obljubo devištva\, ko je bila šele doraščajoča. Posvetila se je molitvi\, pokori\, dobrodelnosti\, zlasti v korist bolnih. \nKo se je razširil glas o njeni svetosti\, je začela vneto dejavnost duhovnega svetovanja vsem skupinam oseb: plemičem in politikom\, umetnikom in preprostim ljudem\, posvečenim osebam\, klerikom\, vključno s papežem Gregorijem XI.\, ki je v tistem času bival v Avignonu in ga je Katarina energično spodbujala\, naj se vrne v Rim. Veliko je potovala\, da bi pospeševala notranjo prenovo Cerkve in podpirala mir med stanovi. Tudi zaradi tega jo je sveti Janez Pavel II. hotel razglasiti za sozavetnico Evrope. Stara celina naj nikoli ne pozabi krščanskih korenin\, ki so v temelju njene poti\, in naj še naprej iz evangelija zajema temeljne vrednote\, ki zagotavljajo pravičnost in slogo. \nKatarina je veliko trpela\, kakor mnogi svetniki. Nekateri so celo mislili\, da ji ne smejo zaupati. Leta 1374\, šest let pred njeno smrtjo\, so celo sklicali generalni posvet dominikancev v Firencah in jo zasliševali. Dodelili so ji učenega in ponižnega redovnika\, Raimonda da Capua\, prihodnjega generalnega ministra dominikanskega reda. Ta je postal njen spovednik in tudi njen »duhovni sin«. Napisal je prvi popoln življenjepis svetnice. Bila je razglašena za sveto 1461. \nNauk Katarine\, ki se je z muko naučila brati in se naučila pisati šele\, ko je bila odrasla\, je vsebovan v Pogovoru o Božji previdnosti ali Knjigi Božjega nauka\, ki je mojstrovina duhovnega slovstva\, v njenem Epistolariju (pismih) in v zbirki Molitev. Njeno učenje je tako bogato\, da jo je bl. Pavel VI. leta 1970 razglasil za cerkveno učiteljico. Ta naziv se je pridružil naslovu sozavetnice mesta Rima\, po volji bl. Pija IX\, in naslovu Zavetnice Italije\, po odločitvi častitljivega Pija XII. \nV nekem videnju\, ki se nikoli več  ni izbrisalo iz Katarininega srca in duha\, jo je Marija prestavila Jezusu\, ki ji je dal sijajen prstan\, rekoč: »Jaz\, tvoj Stvarnik in Odrešenik\, se zaročim s teboj v veri\, ki jo boš vedno ohranila čisto\, dokler ne boš z menoj obhajala svoje večne svatbe v nebesih.«[1] Ta prstan je ostal viden samo njej. V tem izrednem dogodku najdemo živo središče Katarinine vernosti in vsake pristne duhovnosti: to je kristocentričnost. Kristus je zanjo kakor ženin\, s katerim ima zaupen odnos občestva in zvestobe. Kristus je dobrina\, ki jo ljubi nad vse. \nTa globoka zedinjenost z Gospodom je osvetljena z drugim dogodkom v življenju te znamenite mistikinje: izmenjava srca. Po Raimondu iz Capue\, ki je zapisal\, kar mu je Katarina zaupala\, se ji je Gospod Jezus prikazal tako\, da je imel v roki rdeče žareče človeško srce\, odprl ji je prsi in vanje položil srce\, rekoč: »Predraga hči\, kakor sem zadnjič sprejel tvoje srce\, ki si mi ga darovala\, tako ti zdaj dajem svoje srce\, ki bo odslej na mestu\, kjer je bilo tvoje«.[2] Katarina je zares živela besede svetega Pavla: »Ne živim jaz\, ampak Kristus živi v meni« (Gal 2\,20). \nKakor sienska svetnica\, tako vsak vernik čuti potrebo\, da se oblikuje ob čutenju Kristusovega srca\, da bi ljubil Bog in bližnjega\, kakor ga ljubi Kristus sam. Mi vsi si lahko pustimo preoblikovati srce in se naučimo ljubiti kakor Kristus\, v tisti domačnosti z njim\, ki jo hrani molitev\, premišljevanje Božje besede in zakramenti\, zlasti pogosto in pobožno prejemanje svetega obhajila. Tudi Katarina spada k tisti trumi evharističnih svetnikov\, s katero sem sklenil svojo apostolsko spodbudo Sacramentum Caritatis.[3] Dragi bratje in sestre\, evharistija je izreden dar Božje ljubezni\, ki nas nenehno prenavlja\, da bi hranil našo pot vere\, okrepil naše upanje\, razplamtel našo ljubezen\, da bi nas napravil vedno bolj podobne Bogu. \nOkrog te tako močne in pristne osebnosti se je oblikovala resnična in lastna duhovna družina. To so bile osebe\, ki jih je očarala moralna avtoriteta te mlade žene na najvišji stopnji življenja\, in včasih tudi vznemirljive zaradi mističnih pojavov\, katerim so bile priče\, kakor pogosta zamaknjenja. Mnogi so ji stregli in so si šteli v čast\, da jih je Katarina duhovno vodila. Rekli so ji »mama«\, ker so kot duhovni otroci pri njej zajemali hrano za duha. \nTudi danes Cerkev prejema velik blagoslov od duhovnega materinstva\, ki ga gojijo mnoge žene\, posvečene ali laikinje\, ki v dušah hranijo misel na Boga\, krepijo vero pri ljudeh in usmerjajo krščansko življenje k vedno višjim vrhovom. »Sin vam rečem in vas imenujem – piše Katarina\, ko se obrača na enega svojih duhovnih sinov\, na kartuzijana Giovannija Sabatinija –\, kolikor vas rojevam z nenehnimi molitvami in željo pred Bogom\, tako kakor mati rodi sina«.[4]Na dominikanskega brata Bartolomeja de Dominici pa se je navadno obračala s temi besedami: »Preljubi in predragi brat in sin v milem Jezusu Kristusu.« \nDruga značilnost Katarinine duhovnosti je vezana na dar solza. Solze izražajo izredno in globoko občutljivost\, zmožno ganjenosti in nežnosti. Ne redki svetniki so imeli dar solza\, podoživljali so vznemirjenost Jezusa samega\, ki ni zadrževal in skrival svojega joka pred grobom svojega prijatelja Lazarja in pred Marijino in Martino bolečino\, ob pogledu na Jeruzalem in v svojih zadnjih zemeljskih dneh. Po Katarininih besedah se solze svetnikov mešajo s Kristusovo krvjo\, o kateri je govorila s tresočimi toni zelo močnimi simboličnimi podobami: »Spominjajte se križanega Kristusa\, Boga in človeka … Zazrite se v križanega Kristusa\, skrijte se v ranah križanega Kristusa\, potopite se v Kristusovi krvi.«[5] \nTu lahko razumemo\, zakaj je Katarina vedno imela največje spoštovanje do duhovnikov\, čeprav se je zavedal njihovih človeških pomanjkljivosti. Duhovniki prek zakramentov in besede razdeljujejo zveličavno moč Kristusove krvi. Sinajska svetnica je vedno vabila svete služabnike\, tudi papeža\, ki ga je imenovala »sladki Kristus na zemlji«\, naj bodo zvesti svojim dolžnostim. Vedno je bila ganjena edino zaradi svoje globoke in stanovitne ljubezni do Cerkve. Pred smrtjo je rekla: »Ko se ločujem od telesa\, v resnici\, použila in darovala sem svoje življenje v Cerkvi in za sveto Cerkev\, kar je zame izredna milost«.[6] \nOd svete Katarine se torej naučimo najbolj vzvišene učenosti\, da poznamo in ljubimo Jezusa Kristusa in njegovo Cerkev. V Pogovoru o Božji previdnosti z edinstveno podobo opisuje Kristusa kot most\, razpet med nebom in zemljo. Ta most oblikujejo tri stopnišča\, ki jih sestavljajo Jezusove noge\, njegova stran in usta. Ko se duša povzpne na ta stopnišča\, prehodi tri stopnje vsakega posvečenega življenja: ločitev od greha\, vaja v krepostih in prijetno in ljubeče zedinjenje z Bogom. \nDragi bratje in sestre\, naučimo se od svete Katarine pogumno\, goreče in iskreno  ljubiti Kristusa in Cerkev. Sprejmimo besede svete Katarine\, ki jih beremo v Pogovoru o Božji previdnosti\, ob sklepu poglavja\, ki govori o Kristusu kot mostu: »Iz usmiljenja si nas umil v Krvi\, iz usmiljenja si se hotel pogovarjati z ustvarjenimi bitji. O nespametnež ljubezni! Ali ti ni bilo dovolj\, da si postal človek\, ampak da si hotel tudi še umreti! … O usmiljenje!  Srce mi vzplameneva ob misli nate. Naj se obrnem kamorkoli\, ničesar drugega ne najdem kakor usmiljenje«.[7] \nHvala. \nBenedikt XVI.\, Insegnamenti di Benedetto XVI\, VI 2\,2010\, Libreria Editrice Vaticana\, Città del Vaticano 2011\, 904-908. – Kateheza dne 24. novembra 2010. – Prevedel Anton Štrukelj. \n\n\n\n[1] Raimondo da Capua\, S. Caterina da Siena\, Legenda maior\, št. 115\, Siena 1998.\n[2] Raimondo da Capua\, S. Caterina da Siena\, Legenda maior\, št. 115\, Siena 1998.\n[3] Benedikt XVI.\, posinodalna apostolska spodbuda Evharistija – Zakrament ljubezni\, Ljubljana 2007.\n[4] Epistolario\, Pismo št. 141: A don Giovanni de’ Sabatini.\n[5] Epistolario\, Pismo št. 16: Nekomu\, čigar ime zamolčim.\n[6] Raimondo da Capupa\, S. Caterina da Siena\, Legenda maior\, št. 363\, Siena 1998\n[7] Katarina Sienska\, Pogovor o božji previdnosti\, Marijina kongregacija\, Ljubljana 1994\, pogl. 30. str. 73. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-katarina-sienska-sozavetnica-evrope-praznik/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Katarina-Sienska-revija-Ognjisce.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230427T200000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230427T200000
DTSTAMP:20260622T234722
CREATED:20230405T173911Z
LAST-MODIFIED:20230405T173911Z
UID:10001862-1682625600-1682625600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Taizéjska molitev
DESCRIPTION:Pri taizéjskih molitvah se prepletajo Božja beseda\, taizéjski spevi in tišina. Udeležiš se jih lahko na različnih krajih po Sloveniji. \nNaslednji termin: \n27. april\, Katoliška mladina (Jurčičev trg 2) ob 20. uri
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/taizejska-molitev-7/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230425
DTEND;VALUE=DATE:20230428
DTSTAMP:20260622T234722
CREATED:20230405T172937Z
LAST-MODIFIED:20230405T172937Z
UID:10001858-1682380800-1682639999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Konferenca CCEE v Ljubljani – Evropski predstavniki za katehezo na srečanju v Ljubljani
DESCRIPTION:Od 25. do 27. aprila 2023 bo v Ljubljani potekala konferenca predstavnikov za katehezo pri Svetu evropskih škofovskih konferenc (CCEE) in Komisije za evangelizacijo pri CCEE. Naslov konference je: Župnijska skupnost kot kulturni prostor srečanja in srečanje s kulturo. \nPrijavljenih je okrog 40 udeležencev iz vse Evrope. Konferenca se bo odvijala v City Hotelu v Ljubljani\, udeleženci pa bodo sodelovali pri svetih mašah v stolnici sv. Nikolaja (25. aprila 2023 ob 18.30; 27. in 28. aprila 2023 ob 8.00) in v cerkvi Marijinega obiskanja pri frančiškanih (26. aprila 2023 ob 17.30). \nGostujoči predavatelji bodo izpostavili primere dobrih praks evangeljske inkultruacije in službe kateheta v sedanjih kulturnih okoljih. Profesor ddr. Tomas Halik (Češka) bo v svojem predavanju razmišljal o položaju župnije znotraj današnje kulture\, msgr. Valentino Bulgarelli (Italija) pa o laiških službah v župniji. Po vsakem predavanju bodo udeleženci po skupinah razmišljali o povezavi slišanega z lastnim izkustvom. Zaključke s pogledom v prihodnost bodo ob koncu konference podali Eugenio Bruno\, Martin Michaliček\, generalni tajnik CCEE\, in msgr. Đuro Hranić\, džakovski nadškof in predsednik CCEE. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/konferenca-ccee-v-ljubljani-evropski-predstavniki-za-katehezo-na-srecanju-v-ljubljani/
ATTACH;FMTTYPE=:
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230425
DTEND;VALUE=DATE:20230426
DTSTAMP:20260622T234722
CREATED:20230405T134145Z
LAST-MODIFIED:20230405T134422Z
UID:10001853-1682380800-1682467199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Marko\, apostol in evangelist
DESCRIPTION:Sv. Marko\, apostol in pisec drugega evangelija goduje 25. aprila. \nPo izročilu naj bi bil učenec apostola Petra\, najverjetneje tudi njegov prevajalec. Rodil naj bi se v Palestini l. 20 po Kr.\, umrl pa naj bi v drugi polovici I. stoletja. \nMarko je bil doma iz ugledne jeruzalemske družine\, njegova mati naj bi bila lastnica hiše\, v kateri se je po Gospodovem vnebohodu zbirala prva krščanska občina. Iz tega se da sklepati\, da je bila v Markovi hiši obednica\, kjer je Jezus na veliki četrtek obhajal zadnjo večerjo. Po svojem bratrancu Barnabu (prim. Kol 4\,10) se je Marko leta 44 po Kr. seznanil z apostolom Pavlom. \nPo mučeniški smrti apostola Pavla je Marko postal samostojen. Z govorjeno in pisano besedo je oznanjal\, kar je slišal. Umrl je mučeniške smrti\, po pričevanju Evzebija iz Cezareje najverjetneje v Aleksandriji\, od koder so njegove relikvije kasneje prenesli v Benetke in njemu v čast v 11. stoletju tam zgradili veličastno baziliko. Legenda trdi\, da naj bi apostol Marko med delovanjem v Ogleju\, tedanji metropoli severnega Jadrana\, imenoval prvega škofa sv. Mohorja. Iz Benetk in Ogleja se je njegovo češčenje razširilo tudi v naše kraje. \nVsak od štirih evangelistov ima svoj simbol\, s katerim ga upodabljajo. Markov simbol je lev\, motiv pa se navezuje na zapis iz knjige Razodetja (prim. Raz 4\,7)\, ki govori o štirih živih bitjih\, ki Bogu dan in noč pojejo slavo. Leva (zver) povezujejo z Markom\, ker se njegova pripoved začne z delovanjem Janeza Krstnika v puščavi (prim. Mr 1\,13). \nMarkov evangelij \nMarko velja za utemeljitelja knjižne vrste\, imenovane evangelij. Zapisovanje pripovedi o Jezusu Kristusu zavestno vključi v katehetsko izročilo\, saj želi bralca pripeljati do kontemplacije križanega Boga\, ki je ljubezen. To je evangelij\, kar pomeni dobra novica\, ki odstrani vse podobe Boga\, ki si jih človek od nekdaj izmišlja ali se jim odreka. \nStruktura evangelija \nMarkov evangelij je sestavljen sorazmerno preprosto. Razlagalci se strinjajo\, da v njem lahko ločimo uvod (Mr 1\,2–13)\, ki nas seznanja z evangeljskim sporočilom; prvim delom\, ki obsega Jezusovo delovanje v Galileji in se konča s Petrovo izpovedjo (Mr 1\,14–8\,32); drugim delom (Mr 8\,33–10\,52)\, ki sega do Jezusovega vhoda v Jeruzalem. Tretji del (Mr 11\,1–16\,20) pa vsebuje Jezusovo delovanje v Jeruzalemu ter njegovo trpljenje\, smrt in vstajenje. Prehodne vrstice niso ostre ločnice\, ampak označujejo položen prehod\, ki vsebuje več vrstic. \nBesedilo je delno povzeto iz naslednjih virov: Svetnik za vsak dan Silvestra Čuka\, Evangelij po Marku Jožeta Plevnika ter Zapomni si in pripoveduj evangelij Silvana Faustija. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-marko-apostol-in-evangelist-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/59ad8018a78b6e8171f2474043e3edd926367ddb.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230423
DTEND;VALUE=DATE:20230501
DTSTAMP:20260622T234722
CREATED:20230405T123837Z
LAST-MODIFIED:20230405T130639Z
UID:10001846-1682208000-1682899199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Teden molitve za nove duhovne poklice
DESCRIPTION:V Cerkvi na 3. velikonočno nedeljo 23. aprila začenjamo molitveni teden za nove duhovne poklice\, ki ga bomo zaključili na nedeljo Dobrega pastirja 30. aprila. Letos knjižico pripravlja Škofija Murska Sobota\, geslo pa je: »Poklicani\, da bi živeli.«Z molitvijo za duhovne poklice želimo in prosimo\, da bi se naši mladi\, naše družine in vsi verni osvobodili strahu pred jasnim\, odločnim in požrtvovalnim odgovorom na Božji klic\, pa četudi to zahteva vseživljenjsko borbo za zvestobo in pravi odnos. Naj nam bosta pri tem vodilo in spodbuda molitvena knjižica\, ki jo boste prejeli na župnije\, ter pismo papeža Frančiška. \nJure Ferlež\,voditelj Komisije za poklicanostin nove duhovne poklice
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/teden-molitve-za-nove-duhovne-poklice-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/krizmena-maša.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230418T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230418T190000
DTSTAMP:20260622T234722
CREATED:20230405T173644Z
LAST-MODIFIED:20230405T173644Z
UID:10001861-1681844400-1681844400@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Dobrodelni koncert POTA Ukrajina
DESCRIPTION:V torek\, 18. 4.\, bo ob 19.00 na Gradu Rakovnik potekal dobrodelni koncert s skupino Zvezdosledi. Zbrana sredstva bodo namenjena za misijon v Ukrajini\, kamor se prostovoljci POTA odpravljajo v juliju. \nVir: Katoliška mladina
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/dobrodelni-koncert-pota-ukrajina/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230414T183000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230414T183000
DTSTAMP:20260622T234722
CREATED:20230405T174134Z
LAST-MODIFIED:20230405T174134Z
UID:10001863-1681497000-1681497000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Molitev in sveta maša za bolnike z rakom
DESCRIPTION:Kongregacija za bogoslužje in discipline zakramentov je 11. februarja 2020 uradno razglasila sv. Leopolda Mandića za zavetnika bolnikov z rakom. Kongregacija je poudarila\, da je s to razglasitvijo odprto okno upanja\, saj bo sv. Leopold\, ki je sam doživel osebno izkušnjo nemoči te težke težke bolezni\, kot zavetnik spremljal onkološke bolnike s svojo priprošnjo pri Bogu. \nOd marca 2023 bo v baziliki Marije Pomagaj na Brezjah vsak drugi petek v mesecu potekala molitev s priprošnjo sv. Leopoldu Mandiću.\n14. april:\nOb 18.30 – molitev rožnega venca\nOb 19.00 – sveta maša in po maši blagoslov z relikvijami sv. Leopolda Mandića \nVir: Marija.si
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/molitev-in-sveta-masa-za-bolnike-z-rakom-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Brezjanska_Marija.jpeg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230413T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230413T180000
DTSTAMP:20260622T234722
CREATED:20230405T172735Z
LAST-MODIFIED:20230405T172735Z
UID:10001857-1681408800-1681408800@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Predstavitev knjige Tertulijan\, Apologetski\, polemični in katehetski spisi
DESCRIPTION:KUD Logos in Slovenska matica vabita na predstavitev knjige Tertulijan\, Apologetski\, polemični in katehetski spisi v četrtek\, 13. aprila 2023\, ob 18. uri v dvorani Slovenske matice (Kongresni trg 8) v Ljubljani. \nPredstavitev bo moderiral doc. dr. Aleš Maver (ff um)\, sodelovali bodo prof. dr. Marko Marinčič (ff ul)\, doc. dr. Miran Špelič (teof ul) ter urednik in prevajalec mag. Jan Dominik Bogataj (teof ul). \nVeč na: https://kud-logos.si/izdelek/apologetski-polemicni-in-katehetski-spisi/ \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/predstavitev-knjige-tertulijan-apologetski-polemicni-in-katehetski-spisi/
ATTACH;FMTTYPE=:
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230412T210000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230412T210000
DTSTAMP:20260622T234722
CREATED:20230405T172315Z
LAST-MODIFIED:20230405T172315Z
UID:10001855-1681333200-1681333200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Pobožnost Via lucis / Pot luči
DESCRIPTION:V sredo\, 12. aprila\, ob 21.00 Katoliška mladina v cerkvi Srca Jezusovega na Taboru organizira molitev pobožnosti Via lucis. \nPo štiridesetih dneh posta\, v katerem smo premišljevali trpljenje in smrt našega Gospoda Jezusa Kristusa\, v velikonočnem času praznujemo njegovo vstajenje od mrtvih in zmago nad smrtjo. Če nam je pri poglabljanju v njegov pasijon pomagala molitev križevega pota (via crucis)\, pa se lahko skrivnosti vstajenja bolje približamo s pobožnostjo\, imenovano pot luči (via lucis). Gre za nadaljevanje križevega pota\, prav tako jo sestavlja 14 postaj\, pri njih pa se spominjamo dogodkov od Kristusovega vstajenja do binkošti. \nJe odličen način\, da bolje ozavestimo najpomembnejši dogodek naše vere in pustimo vstalemu\, zmagovitemu Odrešeniku\, da se prek molitve in Božje besede zares naseli v naših srcih. Kot naroča Pavel: “Spominjaj se Jezusa Kristusa\, ki je bil obujen od mrtvih\, Davidovega potomca\, kakor sem oznanjal v svojem evangeliju.” (2 Tim 2\,8) \nUrban Šifrar\,\nKatoliška mladina \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/poboznost-via-lucis-pot-luci/
ATTACH;FMTTYPE=:
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230411T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230411T190000
DTSTAMP:20260622T234722
CREATED:20230405T173445Z
LAST-MODIFIED:20230405T173445Z
UID:10001860-1681239600-1681239600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Večer +
DESCRIPTION:Naslednji Večer Plus+ bo v torek\, 11. 4. bo ob 19.00 v Antonovem domu na Viču. Z nami bo slavilna skupina Večerov Plus+\, tekom večera pa bomo prisluhnili nagovoru o zakramentu bolniškega maziljenja. \nVir: Katoliška mladina
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/vecer-4/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/vecer_plus_INS_square_objava_sesti_vecer.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230411T183000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230411T183000
DTSTAMP:20260622T234722
CREATED:20230405T132505Z
LAST-MODIFIED:20230411T101556Z
UID:10001848-1681237800-1681237800@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Maša ob 3. obletnici smrti nadškofa Alojza Urana
DESCRIPTION:Pred tremi leti se je poslovil takrat upokojeni ljubljanski nadškof msgr. Alojz Uran. Nanj se bomo spomnili s sveto mašo\, ki bo v torek\, 11. aprila\, ob 18.30 v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja\, kjer je pokojni nadškof tudi pokopan.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/masa-ob-3-obletnici-smrti-nadskofa-alojza-urana/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/2020-04-11-11_23_03-200411-Video-Izjava-nadškof-Zore-ob-smrtni-nadškofa-Urana.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230409T150000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230409T170000
DTSTAMP:20260622T234722
CREATED:20230405T172436Z
LAST-MODIFIED:20230405T172436Z
UID:10001856-1681052400-1681059600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Protipotresna pobožnost v cerkvi sv. Jožefa na Poljanah
DESCRIPTION:Narodno svetišče sv. Jožefa v Ljubljani na velikonočno nedeljo\, 9. aprila 2023\, ob 15. uri vabi k zaobljubljeni protipotresni pobožnosti\, ki jo bo vodil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. \nNa tej posebni zaobljubljeni protipotresni pobožnosti z litanijami se zberejo katoličani mesta Ljubljane vsako leto. V molitvi prosijo\, da bi bili obvarovani podobne katastrofe\, spominjajo pa se tudi vseh\, ki gredo skozi velike osebne preizkušnje in pretrese. \nRektor p. Tomaž Mikuš DJ \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/protipotresna-poboznost-v-cerkvi-sv-jozefa-na-poljanah/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Ljubljana_-_cerkev_sv._Jožefa_vzhodni_pogled_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230409
DTEND;VALUE=DATE:20230410
DTSTAMP:20260622T234722
CREATED:20230405T133910Z
LAST-MODIFIED:20230405T133910Z
UID:10001852-1680998400-1681084799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Velika noč Gospodovega vstajenja
DESCRIPTION:Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik\, ker ta dan praznujemo največji čudež in temelj naše vere\, ki je vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih. Letos bomo veliko noč obhajali 9. aprila 2023.[1] \nNa začetku je bilo velikonočno izkustvo izkustvo srečanja: razkropljenim in prestrašenim učencem velikega petka se prikaže Jezus kot živ (prim. Apd 1\,3). Grob\, kraj smrti\, z vstajenjem postane kraj upanja; ni več prostor\, okrog katerega bi se zbirali\, ampak kraj\, na katerem se vse šele začenja.[2] Jezus Kristus nas je s svojim trpljenjem in smrtjo odrešil\, kar pomeni\, da greh in smrt nimata zadnje in dokončne besede v našem življenju\, ampak nam je Jezus odprl pot v večno življenje. Odrešenje odpira možnost za uresničitev posameznikove osebne svobode\, s pomočjo katere lahko človek v polnosti živi prejete talente ter dokazuje\, da je življenje z Bogom močnejše od smrti. \nJezus je v svojem zemeljskem življenju večkrat napovedal svojo smrt in vstajenje od mrtvih\,[3] ki bo pomenila osvoboditev od brezupnega položaja človeka v končnem zemeljskem življenju. Jezusova obuditev od mrtvih opredeli zgodovino sveta kot poslednjo zgodovino\, ki skriva v sebi pričakovanje novega stvarstva. Kristus vstane in zavzame dejaven odnos do svoje zgodovine in zgodovine tistih\, za katere se je daroval v smrt. Velikonočni dogodek je zmagoslavje svobode\, milosti in ljubezni.[4] \nKristjani verujemo v Jezusovo vstajenje zaradi pričevanj oseb\, ki se jim je Jezus prikazal po vstajenju in jim z očitnimi znamenji dokazal svojo istovetnost.[5] Dva učenca na poti v Emavs sta ga prepoznala po lomljenju kruha (prim. Lk 24\,13–35). \nSkrivnost vstajenja lahko razumemo samo v moči vere\, ki je presežni Božji dar. Čeprav k razumevanju verske resnice pripomorejo številni materialni dokazi\, je vera v Kristusovo vstajenje sad vzgoje in osebne duhovne poti. Po starodavni slovenski navadi po župnijah potekajo vstajenjske procesije z Najsvetejšim v različnih oblikah v jutranjih urah. \nAleluja\nVelika noč je praznik veselja in upanja. Veselje kristjani izražamo z vzklikom aleluja\, ki izhaja iz hebrejskih besed hallelu in Yah\, kar pomeni: slavite Jahveja\, to je Boga. Alelujo pojemo pred evangelijem\, ki je veselo oznanilo. Aleluja je star bogoslužni vzklik v čast in hvalo Jahveju\, ki se pogosto nahaja na začetku in na koncu psalmov. \nVeselje ob veliki noči je težko izraziti z eno samo besedo\, zato se beseda aleluja večkrat ponavlja kot refren. Pred največjim Jezusovim čudežem\, vstajenjem od mrtvih\, človeške besede ne zadoščajo. Petje aleluje je podobno vriskanju planinca v gorah\, ki se na tak način veseli čudovitega sončnega vzhoda. Občutij srca ne izpove z besedami\, ampak jih izrazi z vriskanjem. Podobno se zgodi kristjanu: ob pogledu na Sonce – Jezusa Kristusa\, ki je vzšlo nad temo velikega petka\, ne najde pravih besed. Ostane mu samo jecljajoča\, začudena\, vesela aleluja. \nStaro ime za veliko noč je pasha\, ki pomeni prehod v Božje mesto\, na čigar ulicah se poje aleluja (prim. Tob 13\,18). Pride ura\, ko bo tudi v temine našega življenja posijalo neminljivo sonce in bomo peli večno alelujo. \nVelikonočni ponedeljek\nNa velikonočni ponedeljek želimo kristjani utrditi našo vero v vstalega Jezusa tako\, da veselo novico o vstajenju delimo s prijatelji in se skupaj z njimi veselimo. Kakor sta učenca na poti v mesto Emavs razpravljala o Kristusovem vstajenju in ga prepoznala po lomljenju kruha\, tako smo kristjani povabljeni\, da živimo veliko noč v vsakdanjem življenju s spominjanjem na zmago življenja. Zaradi letošnje epidemije tradicionalni obiski na ta dan odpadejo in jih lahko nadomestimo s klicem ali prazničnim sporočilom. \nVelikonočna pripoved\n\n\n\nNajvišje razodetje Očeta je prav velikonočni dogodek. Tako velikonočni dogodek razodeva Boga Očeta. Oče je tisti\, ki je izročil Sina iz ljubezni do sveta (prim. Jn 3\,16; Rim 8\,32; izrazi »božjega pasiva«\, kot Mr 9\,31 itd.); on je tisti\, ki je obudil Sina in dal njemu in prek njega ločenim in oddaljenim grešnikom Duha sprave in življenja (prim. Apd 2\,24; prim. tudi Rim 1\,4; 5\,8; Ef 2\,4–6; Kol 2\,13; itd). (C. Sorč\, Troedini Bog\, v: Priročnik dogmatične teologije\, Družina\, 2003\, 154). Velikonočni dogodek torej razodeva Boga Sina. Sin je tisti\, ki se je izročil v smrt iz ljubezni do grešnikov zaradi pokorščine Očetu (Gal 2\,20; Ef 5\,2; 5\,25 itd). On je tisti\, ki je vstal (Mr 16\,6; Mt 27\,64; 28\,67; Lk 24\,34; 1 Tes 4\,14 itd.) in se izkazal živega (prim. Apd 1\,3) ter razlil na vse človeštvo Duha\, ki ga je bil sam prejel od Očeta (Apd 2\,32 s.; Jn 14\,16; 15\,26 itd.) (C. Sorč\, Troedini Bog\, v: Priročnik dogmatične teologije\, Družina\, 2003\, 161). \nVelikonočna pripoved o Jezusovem življenju je veselo oznanilo o Očetu\, ki po Sinu in v Svetem Duhu stopa v človeško zgodovino\, da bi ljudje stopili v življenje same Svete Trojice. »Spomin« na življenje Jezusa iz Nazareta in izkustvo\, ki so ga imeli učenci z njim\, postane v luči velike noči »trinitarični evangelij«\, tj. veselo oznanilo o Očetu\, ki se nam po Sinu in v Svetem Duhu podarja\, nas odrešuje in nas vabi v življenjsko območje troedinega Boga. (C. Sorč\, Sveti Duh\, v: Priročnik dogmatične teologije\, Družina\, 2003\, 491). \nKristus je vstal od mrtvih\nEna sama »velikonočna skrivnost«\, Jezusova smrt in vstajenje (KKC 638)\, je »srčika« naše vere. Kakor se je resnično zgodila Jezusova smrt\, tako tudi njegovo vstajenje. Vstali se je sicer prikazal samo pred izbranimi pričami\, medtem ko so ga vsi v eruzalemu mogli videti umreti na križu. Vendar je njegovo vstajenje dogodek\, ki je zapustil zgodovinsko ugotovljive sledi. Prva sled je prazen grob (KKC 640). Jezusovi učenci niti en dan ne bi mogli v Jeruzalemu govoriti o njegovem vstajenju\, če očitno dejstvo praznega groba ne bi bilo vidno. (C. Sorč\, Sveti Duh\, v: Priročnik dogmatične teologije\, Družina\, 2003\, 465). \n\n\n\n\n[1] O krščanskem praznovanju velike noči v prvih desetletjih ni zgodovinskih podatkov. Kristjani iz judovstva so veliko noč obhajali s svojimi rojaki\, vendar z novo vsebino – kot spomin na Jezusovo odrešilno trpljenje in vstajenje. Nicejski koncil (325) je uzakonil\, da veliko noč praznujemo na nedeljo po prvi pomladanski polni luni\, to pa je lahko od 22. marca do 25. aprila.[2] Prim. C. Sorč\, Troedini Bog\, v: Priročnik dogmatične teologije\, Družina 2003\, 124.[3] Jezus prvič napove svojo smrt in vstajenje (prim. Mt 16\,21–28; Mr 8\,31–9\,1 in Lk 9\,22–27); Jezus drugič napove svojo smrt in vstajenje (prim. Mt 17\,22–23; Mr 9\,30–32 in Lk 9\,43b–45); Jezus tretjič napove svojo smrt in vstajenje (prim. Mt 20\,17–19; Mr 10\,32–34 in Lk 18\,31–34).[4] Prim. C. Sorč\, Troedini Bog\, v: Priročnik dogmatične teologije\, Družina 2003\, 127.[5] Prim. odlomke o Jezusovem vstajanju in prikazovanjih: Mt 28\,1–20; Mr 16\,1–18\, Lk 24\,1–49 in Jn 20\,1–21\,25.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/velika-noc-gospodovega-vstajenja-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Jezusovo-vstajenje-Lurd-nadškof.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230408
DTEND;VALUE=DATE:20230409
DTSTAMP:20260622T234722
CREATED:20230405T133615Z
LAST-MODIFIED:20230405T133615Z
UID:10001851-1680912000-1680998399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Velika sobota
DESCRIPTION:Velika sobota je dan celodnevnega češčenja Jezusa v Božjem grobu\, kamor je bil prenesen na veliki petek. Blagoslov velikonočnih jedil ima posebno simboliko. \nVelikonočno praznovanje se začne z obredi velikonočne vigilije (bdenja)\, ki s slovesnim bogoslužjem uvede v skrivnost Kristusovega vstajenja. Pri tem imajo poseben pomen blagoslov ognja\, hvalnica velikonočni sveči\, ki predstavlja vstalega Kristusa\, in krstno bogoslužje oz. obnovitev krstnih obljub. Pri maši bo duhovnik prebral več svetopisemskih besedil\, ki predstavljajo odrešenjsko zgodovino. Velikonočni vigiliji zaradi bogate simbolike in bogoslužnega dogajanja pravimo tudi mati vseh vigilij. \nOgenj\nOgenj použiva\, ogreva\, žge\, prečiščuje …\, zato je že od nekdaj veljal za posebej dragocenega. V Svetem pismu nastopa na več mestih: npr. Bog se Mojzesu prikaže v gorečem grmu na gori Sinaj (prim. 2 Mz 3\,2); Izraelce je na poti skozi puščavo spremljal ognjeni steber\, ki je bil znamenje Božje navzočnosti (prim. 2 Mz 13\,21–22) ter drugod\, kjer ima vlogo prečiščevanja. \nV Stari zavezi se ogenj uporablja kot simbol razodevanja Boga. Simbolizira namreč Božjo nepristopnost in svetost. \nZa kristjane je z ognjem najbolj izrazito povezan binkoštni dogodek. Petdeset dni po veliki noči se spominjamo prihoda Svetega Duha med apostole. Sveti Duh se je v šumu\, ki je nastal ob bližajočem se viharju\, spustil nad apostole v obliki plamenu podobnega jezika (prim. Apd 2\,1–3). \nPri bogoslužju se ogenj uporablja pri slovesnih mašah v kadilnici z žarečim ogljem\, na katerega se nalaga kadilo. Ob veliki noči se ogenj tudi blagoslavlja\, saj simbolizira Kristusa\, ki je luč sveta. \nVoda\nSimbolika vode odkriva njen pomen v vsakdanjem življenju. Kakor si človek umaže telo\, si lahko umaže tudi dušo\, zato jo moramo po potrebi tudi očistiti. Voda je v različnih kulturah znamenje notranjega očiščevanja. Potopitev v vodo Gangesa za hindujce\, v Nil za Egipčane ali v Jordan za Jude je imela in ima še vedno velik pomen za odpuščanje grehov in notranje očiščenje. \nV številnih kulturah\, tudi pri Izraelcih\, je poznano obredno očiščevalno umivanje pred vstopom v tempelj ali na začetku molitve. Umivanje rok pred molitvijo in jedjo nima samo higienske vloge\, ampak nakazuje tudi na notranje očiščenje. Voda\, ki telesu omogoča preživetje\, izraža najgloblja hrepenenja človeškega bitja: srečo\, svobodo\, ljubezen\, resnico.[9] Vode\, ki poplavijo in povzročajo razdejanja\, lahko prinašajo tudi smrt. Ta dvojnost pomaga razumeti zakrament krsta\, pri katerem je voda bistvena prvina in v katerem najdemo dva vidika: smrt greha in prerojenje za prejemanje milosti v novem življenju. \nSpomin na krst je najbolj izrazit pri velikonočnem bdenju (vigiliji) na veliko soboto. Mašnik blagoslovi krstno vodo in če so pri bogoslužju navzoči katehumeni\, jih ob tej priložnosti krsti. \nIzhajajoč iz simboličnega pomena vode pri krstu razumemo tudi uporabo blagoslovljene vode\, ki nas spominja na prvi zakrament. Mašnik včasih na začetku maše (npr. v postnem času) občestvo pokropi z vodo\, ki jo je prej blagoslovil\, s čimer nas spomni\, da smo bili krščeni in pri krstu tudi očiščeni grehov. Ta obred je nadomestil starodavno navado Cerkve\, ko so si verniki v cerkvenem preddverju pred evharističnim slavjem umili roke. Ta navada se je v določeni meri ohranila do danes\, saj verniki ob vstopu v cerkev pomočijo roko v kropilnik z blagoslovljeno vodo ter se z njo pokrižajo. \nVodo uporabljamo tudi pri maši. Po tem ko ministrant duhovniku prinese kruh in vino\, si ta umije roke. Nekdaj je bil za to praktični razlog\, saj si je duhovnik z darovi\, ki so jih iz narave prinašali verniki\, umazal roke. Ta obred je opisan že v bogoslužnih besedilih sv. Hipolita Rimskega sredi 2. st. po Kristusu. Umivanje rok ima tudi simbolni pomen obrednega očiščevanja. Željo in prošnjo\, da bi se Bogu bližali skesani in očiščeni\, izraža tudi molitev\, ki jo duhovnik tiho moli med umivanjem rok: »Izmij\, Gospod\, mojo krivdo in očisti me mojih grehov.« Duhovnik zlije nekaj kapljic vode tudi v kelih z vinom. To dejanje predstavlja združenje med vernikom (simbol vode) in Kristusom (simbol vina)\, kar nakazuje tiha duhovnikova molitev: »Po skrivnosti te vode in vina naj bomo deležni Božje narave Kristusa\, ki je postal deležen naše človeške narave.« Voda in vino nas spominjata na Kristusovo smrt\, ko sta iz njegove strani pritekli »kri in voda«. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/velika-sobota-3/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230407T063000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230407T073000
DTSTAMP:20260622T234722
CREATED:20230405T173123Z
LAST-MODIFIED:20230405T173123Z
UID:10001859-1680849000-1680852600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Križev pot za študente na veliki petek 2023
DESCRIPTION:Na veliki petek\, 7. aprila 2023\, vabimo vse študente\, da se nam ob 6.30 zjutraj v cerkvi Srca Jezusovega pridružijo na pobožnosti križevega pota. \nČe običajno vsak prvi petek v mesecu mladi v cerkvi presvetega Srca Jezusovega na ljubljanskem Taboru obhajamo pobožnost prvih petkov in z njo zadoščujemo Njegovemu Srcu\, pa bo aprilski prvi petek poseben\, saj je hkrati veliki petek Gospodovega trpljenja in s tem edini dan v letu\, ko ne obhajamo svete maše. Kljub temu se za častilce pobožnost devetih prvih petkov z vrednim prejemom svetega obhajila na ta dan nadaljuje\, namesto običajne liturgije pa bomo ob 6.30 zjutraj na Taboru molili križev pot\, s katerim bomo na kar najprimernejši način začeli dan spomina na Kristusov pasijon\, ki ga je pretrpel za nas. \nUrban Šifrar\,\nKatoliška mladina \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/krizev-pot-za-studente-na-veliki-petek-2023/
ATTACH;FMTTYPE=:
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230407
DTEND;VALUE=DATE:20230408
DTSTAMP:20260622T234722
CREATED:20230405T132903Z
LAST-MODIFIED:20230405T132903Z
UID:10001850-1680825600-1680911999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Veliki petek
DESCRIPTION:Veliki petek je dan Jezusovega trpljenja in smrti na križu. \nSimbolika velikega petka predstavlja namero in razpoloženje\, da se v odpovedi odpremo in postanemo bolj razpoložljivi za Božjo milost in spreobrnjenje srca. \nVeliki petek je edini dan v cerkvenem letu\, ko ni svete maše. Pri bogoslužju ob 15. uri\, ko obhajamo spomin na Jezusovo smrt na križu\, molimo križev pot.[1] Obredi velikega petka\, so najstarejša in najbolj častitljiva dediščina starokrščanskega bogoslužja in pobožnosti. \nOpravilo velikega petka ima tri dele. Sveto opravilo se začne v tišini s počastitvijo razgrnjenega oltarja\, ki predstavlja Kristusa\, oropanega človeškega dostojanstva\, ki so mu vzeli vse in ki je na križu občutil zapuščenost. Ko glavni mašnik pred oltarjem na tla leže na obraz verniki pokleknejo in nekaj trenutkov tiho molijo. Zatem prisluhnejo Božji besedi.\nPo berilih se posluša poročilo evangelista Janeza o Jezusovem trpljenju in smrti\, ki je uničila človekovo smrt in odprla pot v poveličano življenje pri Očetu. Po križu so odprta vrata v nebo. \nV prvem je opravilo Božje besede\, med katerim beremo pasijon ali poročilo o Jezusovem trpljenju iz Janezovega evangelija[2] ter med drugim prosimo za sodobno družbo in njene voditelje\, za drugače verujoče in neverujoče\, za cerkvene potrebe kot tudi za odnose z judovsko skupnostjo. V drugem delu častimo križ v znamenje hvaležnosti in spoštovanja\, v tretjem pa je obhajilni obred. Duhovnik že posvečene svete hostije\, ki jih je prinesel iz ječe\, kamor jih je odnesel na veliki četrtek\, po koncu obreda odnese na novo mesto\, tokrat v t. i. Božji grob. \nČeprav ima veliki petek noto žalovanja\, ne smemo spregledati\, da imata svoj smisel tudi veselje in upanje. Tudi na ta dan\, tako kot na cvetno nedeljo\, naj bi prevladovala misel na Kristusovo zmago. Na to nakazuje tudi rdeča mučeniška barva\, ki jo uporabljamo pri bogoslužju in spominja na zmago\, zaradi katere ima mučeništvo svoj pomen. \nV Katoliški cerkvi na veliki petek velja strogi post. \n\n\n\n[1] Ljudsko pobožnost križevega pota\, ki je razdeljena na štirinajst postaj\, molimo in premišljujemo posebej v postnem času. Po večini katoliških cerkva ali kapel so upodobitve postaj križevega pota sestavni del bogoslužnega prostora. Postaje križevega pota so prešle v notranji bogoslužni prostor iz prvotnih postavitev v naravnem okolju\, kjer so (in še vedno) stale kot kapelice križevega pota. Molimo ga ob petkih na dan Jezusove smrti na križu\, pri nas pa je navada\, da ga verniki v velikem številu molijo tudi ob nedeljah\, zlasti na romarskih krajih ali v podružničnih cerkvah\, kjer v premišljevanju našega odrešenja hodijo od postaje do postaje in nosijo križ.\n[2] Pot od Oljske gore do Kalvarije\, prim. Jn 18\,1–19\,42. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/veliki-petek-4/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/križanje-nadškof_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230406T090000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230406T110000
DTSTAMP:20260622T234722
CREATED:20230405T130231Z
LAST-MODIFIED:20230405T130231Z
UID:10001847-1680771600-1680778800@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Krizmena maša
DESCRIPTION:Na veliki četrtek\, 6. aprila\, ob 9. uri bo ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore OFM ob somaševanju pomožnih škofov msgr. dr. Antona Jamnika in msgr. dr. Franca Šuštarja ter duhovnikov ljubljanske nadškofije\, v ljubljanski stolnici\, daroval krizmeno mašo. Pri maši bo posvetil in blagoslovil sveta olja (krizmo\, bolniško in krstno olje). Duhovniki bodo obnovili duhovniške obljube.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/krizmena-masa-4/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Stolnica-zrak-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230406
DTEND;VALUE=DATE:20230407
DTSTAMP:20260622T234722
CREATED:20230405T132754Z
LAST-MODIFIED:20230405T132754Z
UID:10001849-1680739200-1680825599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Veliki četrtek
DESCRIPTION:Veliki četrtek je dan evharistije in postavitve duhovniške službe. Na ta dan praznujemo obhajanje Jezusove zadnje večerje z apostoli\,[3] ki je ustanovitev zakramenta evharistije in tudi zapovedi ljubezni ter služenja drug drugemu. \n\n\n\n\n\nPraznovanje Jezusove zadnje večerje z učenci\nNa veliki četrtek zvečer praznujemo postavitev dveh zakramentov: evharistije in mašniškega posvečenja. Jezus je pri zadnji večerji\, ko je s svojimi učenci obhajal velikonočno (pashalno) večerjo\, blagoslovil kruh in vino ter ju dal jesti in piti učencem. Katoličani in drugi kristjani\, verujemo\, da je Jezus kruh spremenil v svoje telo in vino v svojo kri. Omejeni prvini pomenita Jezusovo realno navzočnost med nami in ju častimo z vsem spoštovanjem.[4] Veliki četrtek zato velja za ustanovitveni dan evharistije\, ko je Jezus daroval prvo evharistično daritev ali mašo.[5] Evharistija je zakrament Božje ljubezni do ljudi in zakrament edinosti Cerkve\, z njo pa se uresničuje tudi edinost Božjega ljudstva. Pri evharistiji se spominjamo smrti in vstajenja Kristusa. Kristus je na veliki četrtek postavil zapoved medsebojne ljubezni\, kar je simbolično udejanjil z umivanjem nog učencem (prim. Jn 13\,1–20). \n\n\n\n\nNa veliki četrtek se v Cerkvi zahvaljujemo za zakrament mašniškega posvečenja. \nKruh in vino\nPri vsaki maši obhajamo Jezusovo zadnjo večerjo z učenci\, pri kateri je Jezus kruh posvetil v svoje telo in vino v svojo kri ter učencem naročil\, naj tudi sami obnavljajo dejanje posvetitve v njegov spomin. Dejanje posvetitve ali lomljenja kruha je postalo razpoznavno znamenje po Jezusovem vstajenju\, po čemer sta ga učenca na poti v Emavs tudi prepoznala (prim. Lk 24\,13–35). \nSimbola kruha in vina sta nerazdružljiva. Hrana in pijača sta človeški potrebi\, zato kruh predstavlja osnovno hrano\, ki je nujna za preživetje. Jezus je kruh in vino zaradi njune sporočilnosti pri zadnji večerji izbral za znamenji njegovega telesa in krvi. \nKruh in vino poleg posebnega pomena v okviru posvetitve pri maši simbolizirata tudi cerkveno skupnost in njeno edinost. Kruh je pripravljen iz moke\, ki se pridobiva iz številnih zmletih žitnih zrn\, vino pa iz mnogih grozdnih jagod. Prve krščanske skupnosti so v teh prvinah videle znamenje edinosti Cerkve\, saj je tudi Cerkev sestavljena iz številnih posameznikov\, ki sobivajo v istem duhu. \nKakšen kruh so uporabljali prvi kristjani pri evharistiji? Najprej običajen kruh\, ki so ga spekli doma v obliki nizke plošče\, ki je imela na sredini vrezan križ. Po 9. stoletju je bil predpisan opresen oz. nekvašen kruh. Tak kruh so Judje uporabljali pri obredni velikonočni večerji\, uporabljal pa ga je tudi Jezus pri zadnji večerji. Nekvašen kruh je bil prav tako okrogle oblike in so ga imenovali hostija\, kar v latinščini pomeni žrtev. Hostije pri maši uporabljamo še danes. \nPoimenovanje evharistije – maše\nZa poimenovanje in označevanje zakramenta evharistije\, ki ga je Jezus postavil pri zadnji večerji\, so prvi kristjani uporabljali izraz lomljenje kruha\, prav po značilnem dejanju\, ko so pri evharistiji lomili kruh. Pozneje se je uveljavil izraz evharistija\, ki v grškem jeziku pomeni (za)hvala\, glagol eucharistein pa pomeni zahvaljevati se. Nekateri tudi danes upravičeno govorijo o zahvalni daritvi. Šele v poznejši dobi se je uveljavil izraz maša. Izhaja iz latinske besede mittere (poslati\, odposlati)\, saj so verniki pri maši poslani\, da jo uresničujejo v svojem življenju. V starokrščanskih časih so v Rimu po evharistični molitvi razlomili posvečeni kruh in ga po diakonih poslali drugim cerkvam v mestu. Tam so jih dali v kelih\, da bi tako pokazali\, kako so ena sama Cerkev\, ker obhajajo eno evharistijo. Posvečeni kruh so poslali tudi bolnikom\, ki se niso mogli udeležiti evharistije\, in mučencem\, ki so bili zaprti v ječah. \nEvharistija je ponavzočitev daritvene Jezusove smrti na križu\, saj se v zakramentalnih znamenjih kruha in vina ta daritev ponovi. To je tudi daritev Cerkve\, ki ji je Kristus pri zadnji večerji zaupal »spomin svoje smrti in svojega vstajenja: zakrament dobrotljivosti\, znamenje edinosti\, vez ljubezni\, velikonočno gostijo\, v kateri se prejema Kristus\, duša napolnjuje z milostjo in nam daje poroštvo prihodnje slave« (Konstitucija o svetem bogoslužju 47). \nPomen evharistije in povezava s križem\nKo Cerkev obhaja evharistijo\, postavlja na oltar znamenji Kristusove daritve\, kruh in vino\, njegovo telo in njegovo kri pred Očeta\, se spominja odrešenjskega dela Kristusa in se zahvaljuje za vse\, kar je le-ta storil za nas. Sv. Leon Veliki piše: »Maša je nova prisotnost\, nov vidik iste daritve; je nova za Cerkev\, ki obhaja\, ne pa glede na Kristusa« (Serm. 59). (M. Turnšek\, Zakramenti Cerkve\, v: Priročnik dogmatične teologije\, Družina\, 2003\, 262). \n\n\n\n\nKristusov križ ima različne vidike: spravna smrt\, zmaga nad grehom in minljivostjo\, zmaga nad nesvobodo\, sprava\, mir z Bogom in po tem mir z ljudmi. V evharistiji so vsi ti vidiki povezani in v njej Cerkev postane deležna Kristusove daritve. Dokler je Cerkev na poti\, mora svojo vero – predanost Bogu po Kristusu – uresničiti v znamenjih. Evharistija je uresničenje tiste predanosti\, ki jo je Kristus izvršil na križu kot predstavnik vsega človeštva. Zato spada evharistija v čas romanja Cerkve proti zadnjemu cilju. V slavju evharistije se Cerkev pridruži Kristusovi predanosti in prehajanju (pasha) k Očetu in je tako udeležena pri Kristusovi daritvi\, v katero se vključi\, da je to daritev Glave in udov. Svojo ljubezen do Očeta in do Cerkve\, katere simbol je prelita kri\, je Jezus zakramentalno približal svoji Cerkvi\, da bi se mogla tudi ona v ljubezni presegati v Bogu. V evharistiji se aktualizira daritev na križu na zakramentalni način. (M. Turnšek\, Zakramenti Cerkve\, v: Priročnik dogmatične teologije\, Družina\, 2003\, 277). \n\n\n\n\n\n[3] Zapisi o pashalni večerji z učenci in postavitvi Gospodove večerje: Mt 26\,17–30; Mr 14\,12–26; Lk 22\,7–23 in Jn13\,21–30.\n[4] Evharistija je primarni zakrament predvsem zato\, ker je pri drugih zakramentih prisotno deleženje pri neki Kristusovi kreposti\, pri evharistiji pa je vsebovan Kristus sam na substancialen način\, učlovečena Beseda\, glavni avtor zakramentov.\n[5] Zadnja večerja – postavitev evharistije – je opisana v treh sinoptičnih evangelijih (Matej\, Marko in Luka). Tu navajamo zapis po Markovem evangeliju: »Medtem ko so jedli\, je vzel kruh\, blagoslovil\, ga razlomil\, jim ga dal in rekel: »Vzemite\, to je moje telo.« Nato je vzel kelih\, se zahvalil\, jim ga dal in vsi so pili iz njega. In rekel jim je: »To je moja kri zaveze\, ki se preliva za mnoge« (Mr 14\,22–24). Drugi evangelisti imajo opis postavitve evharistije na teh mestih: Mt 26\,26–30; Lk22\,15–20. Postavitev evharistije opiše tudi sveti Pavel v pismu Korinčanom: 1 Kor 11\,23–25.\n[6] Monštranca je umetniško izdelana posoda s podstavkom in stekleno odprtino\, v katero je postavljena hostija z namenom javnega češčenja. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/veliki-cetrtek-5/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/krizmena-maša1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230329T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230329T190000
DTSTAMP:20260622T234722
CREATED:20230307T094034Z
LAST-MODIFIED:20230307T094206Z
UID:10001842-1680116400-1680116400@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Molitev Cerkva v Evropi za mir v Ukrajini 2023
DESCRIPTION:V sredo\, 29. marca 2023\, bo novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference (SŠK) msgr. dr. Andrej Saje ob 19.00 v novomeški stolnici sv. Nikolaja daroval sveto mašo za žrtve vojne v Ukrajini in za mir. \nNa pobudo Sveta evropskih škofovskih konferenc (CCEE) se bodo lokalne Cerkve v Evropi povezale v “evharistično verigo” v skupni molitvi za mir. \nEvropski katoličani smo se na pobudo CCEE v preteklosti že povezali v molitvi: leta 2020 za končanje epidemije covida-19\, leta 2021 za žrtve epidemije\, leta 2022 ob priložnosti posvetitve in izročitve Rusije in Ukrajine Marijinemu Brezmadežnemu srcu. Letos je CCEE povabil 39 evropskih škofovskih konferenc\, da se v postnem času povežejo v t. i. evharistično verigo\, kjer bo vsak dan v postu posamezna škofovska konferenca molila za žrtve vojne in za mir v Ukrajini. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/molitev-cerkva-v-evropi-za-mir-v-ukrajini-2023/
ATTACH;FMTTYPE=:
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230329T090000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230329T130000
DTSTAMP:20260622T234722
CREATED:20230302T213457Z
LAST-MODIFIED:20230302T213457Z
UID:10001835-1680080400-1680094800@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Teološki simpozij 2023: Vi ste sol zemlje in luč sveta
DESCRIPTION:Letošnji teološki simpozij z naslovom Vi ste sol zemlje in luč sveta (Mt 5\,13-14). Pričevanjska razsežnost vere\, ki ga organizira Teološka fakulteta UL\, bo v sredo\, 29. marca 2023\, od 9.00 do 12.15\, po spletu (aplikacija Zoom). \nPovezava: https://uni-lj-si.zoom.us/j/94495712062; ID: 944 9571 2062. \nPrijava ni potrebna! \n\nDnevni red:\n\n9.00     Uvodna molitev\n9.10     Uvodni pozdrav: novomeški škof msgr. dr. Andrej Saje\, predsednik SŠK\n9.20     Preroška poklicanost vernika v Svetem pismu (doc. dr. Matjaž Celarc)\n10.05   Pogovor po predavanju\n10.30   Odmor\n10.45   Istovetnost in poslanstvo laikov v moderni teološki misli (izr. prof. dr. Alenka Arko SL)\n11.30   Pogovor po predavanju z obema predavateljema\n12.15   Sklepni pozdrav\, molitev in blagoslov.\n\nPovzetka predavanj:\nPreroška poklicanost vernika v Svetem pismu (doc. dr. Matjaž Celarc) \nDogmatična konstitucija o Cerkvi Lumen Gentium št. 12 spregovori o preroškem\, nadnaravnem daru čuta vere\, ki je dan vsemu Božjemu ljudstvu. V tem se koncil nanaša na svetopisemsko vero v Boga\, ki spremlja\, navdihuje in oblikuje svoje ljudstvo po Duhu. Prispevek poskuša ovrednotiti delovanje Božjega Duha v Svetem pismu. Mojzesova prošnja\, da bi preroški Duh deloval po vsem Božjem ljudstvu (4 Mz 11\,29)\, se namreč uresničuje korak za korakom. Tako Duh navdihuje vse\, od voditeljev (5 Mz 34\,9) do rokodelcev (2 Mz 35\,30-31) in ne nazadnje tudi  prerokov. Preroki v Božjem imenu kličejo k spreobrnjenju tako na dvoru (Iz 7) kakor tudi pred duhovniki (Am 7) in preroki (Jer 28). Obljuba nove zaveze\, ki je izlita v srce (Ezk 36\,26-28)\, se uresničuje v binkoštnem prazniku. Cerkev\, kot prenovljeno Božje ljudstvo\, prejema Jezusovega Duha (Apd 2\,33)\, ki verniku pomaga prepoznavati Božje delovanje v njegovem življenju ter odkrivati načine služenja za izoblikovanje in rast celotne skupnosti (Apd 2\,44-47). Sveto pismo okrepi zavest preroške poklicanosti tako\, da poudari pomen osebnega odnosa z Bogom\, kar omogoča življenje iz resnice na osebni in skupnostni ravni. \nIstovetnost in poslanstvo laikov v moderni teološki misli (izr. prof. dr. Alenka Arko SL) \nVprašanje se je prvič postavilo sredi 19. stol.\, ko se je evropska družba vedno bolj sekularizirala. Če so bili laiki v Cerkvi stoletja opredeljeni kot pasivna kategorija vernikov\, ki je v popolnoma podrejenem položaju glede na hierarhijo\, se tedaj pojavijo prvi poskusi pozitivnega ovrednotenja identitete in vloge laikov v Cerkvi\, ki izhaja iz zakramenta krsta ne pa svetega reda. Najbolj prepoznavni avtorji so J. H. Newman\, A. Möhler\, A. Rosmini in Y. Congar. Misel slednjega je bila široko povzeta v koncilskih dokumentih (LG\, AA in AG). \nVprašanje laikov je za cerkveno učiteljstvo postalo nadvse aktualno z upadanjem števila duhovniških poklicev. Izraža se v obliki vse glasnejše zahteve\, da je laikom oz. tistim\, ki delujejo v Cerkvi na »profesionalni« ravni\, potrebno določiti njihovo »mesto« in »vlogo«\, ki jo morejo opravljati glede na to\, da niso prejeli zakramenta svetega reda. Teologija opozarja\, da to pomeni vračanje v stare sheme\, ne pa rešitev v sedanji situaciji. Še več\, to zelo hitro pripelje do klerikalizacije laikov in tako do zanikanja njihove istovetnosti in poslanstva\, ki ne izhajata iz missio\, ki jo nekateri prejmejo s strani hierarhije\, ampak iz krstnega duhovništva\, ki vse ude Cerkve »zavezuje« k posvečevanju sebe in sveta v zvestobi osebni karizmi. \nKoordinator: doc. dr. Ivan Platovnjak DJ \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/teoloski-simpozij-2023-vi-ste-sol-zemlje-in-luc-sveta/
ATTACH;FMTTYPE=:
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230326
DTEND;VALUE=DATE:20230402
DTSTAMP:20260622T234722
CREATED:20230302T205353Z
LAST-MODIFIED:20230302T205353Z
UID:10001834-1679788800-1680393599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Radijski misijon na Radiu Ognjišče 2023: Ko se temelji reda podirajo – Kaj more storiti pravični? (Ps 11\, 3)
DESCRIPTION:Radijski misijon bo na Radiu Ognjišče od 26. marca do 1. aprila 2023. S svojimi razmišljanji v osrednjih dnevnih govorih (ob 17.00) bo sodeloval nadškof msgr. dr. Marjan Turnšek. \nV kratkih pričevanjih\, svetovalnici in pogovorih\, bodo sodelovali tudi drugi duhovniki\, redovniki\, redovnice in laiki. Misijonski nagovori bodo vsak dan ob 11.15 in 17.00. Ponovitev bo vsak večer med 22. in 24. uro. Posnetki bodo na voljo tudi v radijskem arhivu\, na spletni strani Radia Ognjišče. \nV času radijskega misijona je petek\, 31. marca\, načrtovan kot spovedni dan. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/radijski-misijon-na-radiu-ognjisce-2023-ko-se-temelji-reda-podirajo-kaj-more-storiti-pravicni-ps-11-3/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Radio-Ognjišče-logo.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230325T090000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230325T130000
DTSTAMP:20260622T234722
CREATED:20230306T181604Z
LAST-MODIFIED:20230307T093630Z
UID:10001837-1679734800-1679749200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Spomladansko srečanje članov ŽPS in pastoralnih sodelavcev
DESCRIPTION:Škofijski urad za laike vabi na srečanje članov ŽPS in pastoralnih sodelavcev (ključarji\, krasilci\, bralci\, izredni delivci obhajila\, čistilci …)\, ki bo v soboto\, 18. marca (za člane ŽPS in sodelavce iz II. in III. arhidiakonata oz. dekanij: Radovljica\, Kranj\, Šenčur\, Škofja Loka\, Kamnik\, Domžale\, Litija – Zagorje)\, in v soboto\, 25. marca (za člane ŽPS in sodelavce iz I. in IV. arhidiakonata oz. dekanij:\nLjubljana – Center\, Ljubljana – Moste\, Ljubljana – Šentvid\, Ljubljana – Vič/Rakovnik\, Vrhnika\, Cerknica\, Ribnica\, Grosuplje). \nSrečanje bo potekalo v Zavodu sv. Stanislava\, od 9.00 do 13.00 (skupno kosilo). Več informacij o vsebini srečanja bo znanih v vabilu\, ki bo poslano članom ŽPS. \nŽupnike prosimo\, da svoje člane in pastoralne sodelavce spodbudite k udeležbi in se srečanja tudi sami udeležite. Če se srečanja ne morete udeležiti na termin\, določen za vašo dekanijo\, ste dobrodošli\ntudi na preostali razpoložljivi termin. \nPrijave so zaradi lažje organizacije obvezne (najkasneje do srede pred terminom prijave)\, zato prosim\, da svojo prisotnost sporočite na urad.za.laike.lj@rkc.si ali na tel. številko 01/234 26 51. \nHelena Šijanec\,\ntajnica Škofijskega urada za laike
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/spomladansko-srecanje-clanov-zps-in-pastoralnih-sodelavcev-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/pastoralna-sluzba-mini1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230325
DTEND;VALUE=DATE:20230326
DTSTAMP:20260622T234722
CREATED:20230307T093857Z
LAST-MODIFIED:20230307T093857Z
UID:10001841-1679702400-1679788799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Gospodovo oznanjenje in materinski dan
DESCRIPTION:Na praznik Gospodovega oznanjenja\, ki ga v Katoliški cerkvi obhajamo 25. marca\, praznujemo obisk nadangela Gabrijela pri Devici Mariji v Nazaretu. \nMesto Nazaret je po vsem svetu že dva tisoč let znano po dogodku\, o katerem poroča evangelist Luka in ki se ga spominjamo trikrat na dan zjutraj\, opoldne in zvečer\, ko se oglasijo zvonovi in molimo: »Angel Gospodov je oznanil Mariji …« Skrivnost Gospodovega oznanjenja in učlovečenja se je dogodila v skromnem prostoru\, ki je danes pod novo nazareško baziliko Oznanjenja. Tu je preprosta nazareška deklica Mirjam-Marija pristala na povabilo božjega poslanca nadangela Gabrijela\, da postane mati učlovečenega božjega Sina. Tu je izrekla za zgodovino človeštva najpomembnejši ‘da’ in s tem se je začel uresničevati božji načrt odrešenja. \nMarija je s tem načrtom odrešenja tako tesno povezana\, da je vsak Gospodov praznik tudi Marijin. Posebej velja to za današnji praznik. Stari cerkveni koledarji ga imenujejo »oznanjenje učlovečenja preblaženi Devici Mariji«\, drugod najdemo ime ‘začetek odrešenja’ ali ‘spočetje Kristusa’. Prvotno je bil 25. marec Gospodov praznik\, že v 7. stoletju so v Španiji iz njega napravili praznik Marijinega deviškega božjega materinstva\, najbrž spričo tega\, ker je bila na koncilu v Efezu leta 431 slovesno razglašena verska resnica o Marijinem božjem materinstvu. Pokoncilska preureditev cerkvenega koledarja je spet poudarila\, da je to Gospodov praznik. \nBog v svojem delovanju vedno spoštuje to\, kar je ustvaril; še posebej velja to za svobodo\, ki jo je dal človeku. Zato Bog Marijo po angelu vpraša za sodelovanje. Bog jemlje Marijo kot svobodno in odgovorno osebo\, zato ji ponudi sodelovanje pri njegovem načrtu. Marija posluša\, razmišlja\, zahteva dodatno pojasnilo in na koncu pristane. Kot takšna postane prototip\, živa podoba človekove vloge v zgodovini odrešenja. V njej je vidna teološka antropologija\, ki je lastna celotnemu Svetemu pismu: človek pod vplivom milosti svobodno odgovori na klic s poslušnostjo v veri (M. Turnšek\, Marija v skrivnosti Kristusa in Cerkve\, v: Priročnik dogmatične teologije\, Družina\, 2003\, 470). \nBožje delo v Mariji se je pričelo pred njenim materinstvom\, kajti angel jo pozdravi kecharitomene (prim. Lk 1\,28)\, kar pomeni »tista\, ki si bila in ostaneš napolnjena z Božjo prisotnostjo (milostjo)«. Pozitivna naklonjenost je trajna Božja značilnost v njegovem delovanju do ljudi. Njegov dobrotljivi pogled se po zgodovini odpadov njegovega ljudstva obrne k Mariji\, ki je sinteza starega Sinaja–Jeruzalema (M. Turnšek\, Marija v skrivnosti Kristusa in Cerkve\, v: Priročnik dogmatične teologije\, Družina\, 2003\, 475). \nZakaj je ta praznik nastavljen ravno na 25. marec? Razdalja devetih mesecev od Jezusovega spočetja do njegovega rojstva\, ki se ga z lepim praznikom spominjamo 25. decembra\, je gotovo hotena. Toda vprašanje je\, kateri datum je izhodišče za drugega. Sodobni raziskovalci menijo\, da je izhodišče bilo oznanjenje in ne božič. 25. marec\, ki je pomladansko enakonočje\, je v starih časih veljal za dan stvarjenja sveta in ravno zato tudi za dan Jezusovega spočetja\, s katerim je bil položen temelj za novo stvarjenje. Postni čas pa je bil malo primeren za slovesnosti in po nekaterih pokrajinah so jih prepovedali. V Španiji so sredi 7. stoletja obhajali praznik Marijinega oznanjenja 18. decembra\, osem dni pred Gospodovim rojstvom\, drugod pa je ostal 25. marca. \nV ljudski pobožnosti se je ta praznik hitro uveljavil\, predvsem z vsakdanjo trikratno molitvijo angelovega češčenja. Nekdaj je skoro vsak katoliški kristjan ob zvonjenju trikrat na dan dejansko za trenutek odložil svoje delo in zmolil tri zdravamarije s pristavkom\, ki kratko označuje vsebino skrivnosti\, ko se je druga božja oseba naselila v Marijinem deviškem telesu in s tem v naročju človeške zgodovine. Krščanska umetnost je rada upodabljala prizor angelovega oznanjenja Mariji. \nPo Marijinem materinstvu je posvečeno materinstvo vseh mater sveta\, zato na današnji praznik obhajamo krščanski materinski dan. O vzvišenem poklicu matere govori tudi poslanica\, ki so jo škofje naslovili na žene ob koncu drugega vatikanskega koncila: »Žene\, vaša poklicanost je\, da varujete domače ognjišče\, da ljubite vire življenja\, da imate srce za novi rod! Priče ste skrivnosti začetkov življenja. Roteče vas prosimo\, da predvsem skrbite\, da se ohrani človeški rod.« \nNa ta praznik obhajajo god številne žene in dekleta\, ki so jim pri krstu dali ime po Mariji. Oblike tega imena so neštete (Vir: Revija Ognjišče). \nObjavljeno na: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/gospodovo-oznanjenje-in-materinski-dan-2/
ATTACH;FMTTYPE=:
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230319
DTEND;VALUE=DATE:20230320
DTSTAMP:20260622T234722
CREATED:20230307T094416Z
LAST-MODIFIED:20230307T094416Z
UID:10001843-1679184000-1679270399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Praznik sv. Jožefa\, moža Device Marije
DESCRIPTION:God in praznik sv. Jožefa\, moža Device Marije in Jezusovega skrbnika obhajamo 19. marca. \nKolikor je zanesljivo znanega o sv. Jožefu\, je zapisano v evangelijih po Mateju in Luku (prim. Mt 1\,1–2\,23; Lk 1\,5–2\,52). Genealogija obeh evangelijev ga uvršča med potomstvo kralja Davida (prim. Mt 1\,16; Lk 1\,27). Čeprav je bil kraljevskega rodu\, Jožef ni bil bogat. Po vsej verjetnosti je bil reven\, kar je razvidno iz daru samo »dveh grlic ali dveh golobov« (Lk 2\,24) ob Jezusovem darovanju v templju (bogatejše družine so bile po judovski postavi dolžne darovati več\, prim. 3 Mz 12\,8). Jožefova družina je izvirala iz Betlehema v Judeji\, vendar se je on preselil v Nazaret v Galileji\, kjer je opravljal tesarsko obrt. Jožef se v evangelijih zadnjič omenja ob Jezusovem obisku templja v starosti približno 12 let (prim. Lk 2\,41–52). Predvidevamo\, da je Jožef umrl že pred začetkom Jezusovega javnega delovanja. Ostale zgodbe v zvezi z njegovo osebnostjo (npr. njegova domnevna visoka starost in ovdovelost v času poroke z Marijo)\, nimajo realne zgodovinske osnove in so bile ustvarjene z namenom zadovoljiti ljudsko radovednost o podrobnostih iz njegovega življenja. \n\n\n\nLeto svetega Jožefa\nApostolsko pismo Patris corde svetega očeta Frančiška ob 150-letnici razglasitve sv. Jožefa za zavetnika vesoljne Cerkve\nPismo predsednikom škofovskih konferenc o novih vzklikih v litanijah svetega Jožefa\n\n\nEvangeliji nam kljub skopim podatkom rišejo sorazmerno jasno podobo o Jožefovi osebnosti. Bil je zvest in potrpežljiv mož\, pokoren Božji volji glede njegovega življenjskega načrta\, ob čemer je sprejel tudi vse spremljajoče težave. Evangelist Matej ga imenuje »pravičen« (Mt 1\,19)\, saj je dojel načrt\, ki ga je imel Bog z Marijo\, in se zavestno vključil vanj tako\, da je sprejel\, zaščitil in poskrbel za svojo družino. \nJožef je zavetnik umirajočih\, saj je ob predpostavki\, da je umrl pred začetkom Jezusovega javnega delovanja\, umrl v družbi Jezusa in Marije\, kar za kristjane predstavlja idealen način\, kako zapustiti zemeljsko življenje. Jožef je zavetnik očetov\, obrtnikov\, delavcev in krščanskih družin. \nLeta 1870 je papež Pij IX. (1846–1878) sv. Jožefa uradno razglasil za zavetnika vesoljne Cerkve\, s čimer je izpostavil njegovo vlogo podpornika\, zaščitnika in vodnika svete družine\, ki se je razširila na celotno Cerkev. Ob tej priložnosti je 19. marec določil za njegov godovni dan. Papež Pij XII. (1939–1958) je dodal še praznik Jožefa delavca\, ki ga praznujemo 1. maja in sovpada s civilnim praznikom dela. \nPapež Janez Pavel II. (1978–2005) je leta 1989 objavil apostolsko spodbudo z naslovom Odrešenikov varuh (1989)\, v kateri je razmišljal o življenju in pričevanju sv. Jožefa. God sv. Jožefa je v Cerkvi na Slovenskem slovesni praznik\, saj je sv. Jožef zavetnik slovenskih dežel in zavetnik novomeške škofije. \nKongregacija za bogoslužje in disciplino zakramentov je 19. junija 2013 razglasila odlok o omembi sv. Jožefa\, ženina Device Marije\, v II.\, III. in IV. evharistični molitvi. \nKongregacija za bogoslužje in disciplino zakramentov je 1. maja 2021\, na praznik sv. Jožefa delavca\, poslala predsednikom škofovskih konferenc pismo o novih vzklikih v litanijah svetega Jožefa. To so naslednji: »Custos Redemptoris« (prim. sv. Janez Pavel II.\, apostolska spodbuda Redemptoris custos); »Serve Christi« (prim. sv. Pavel VI.\, homilija 19. 3. 1966\, navedeno v Redempotoris custos št. 8 in Patris corde\, št. 1); »Minister salutis« (sv. Janez Krizostom\, navedeno v Redemptoris custos\, št. 8); »Fulcimen in difficultatibus« (prim. Frančišek\, Apostolsko pismo Patris corde\, uvod); »Patrone exsulum\, afflictorum\, pauperum« (Patris corde\, št. 5). \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/praznik-sv-jozefa-moza-device-marije-4/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/sv.-Jožef.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230318T090000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230318T130000
DTSTAMP:20260622T234722
CREATED:20230302T213954Z
LAST-MODIFIED:20230302T213954Z
UID:10001836-1679130000-1679144400@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Spomladansko srečanje članov ŽPS in pastoralnih sodelavcev
DESCRIPTION:Škofijski urad za laike vabi na srečanje članov ŽPS in pastoralnih sodelavcev (ključarji\, krasilci\, bralci\, izredni delivci obhajila\, čistilci …)\, ki bo v soboto\, 18. marca (za člane ŽPS in sodelavce iz II. in III. arhidiakonata oz. dekanij: Radovljica\, Kranj\, Šenčur\, Škofja Loka\, Kamnik\, Domžale\, Litija – Zagorje)\, in v soboto\, 25. marca (za člane ŽPS in sodelavce iz I. in IV. arhidiakonata oz. dekanij:\nLjubljana – Center\, Ljubljana – Moste\, Ljubljana – Šentvid\, Ljubljana – Vič/Rakovnik\, Vrhnika\, Cerknica\, Ribnica\, Grosuplje). \nSrečanje bo potekalo v Zavodu sv. Stanislava\, od 9.00 do 13.00 (skupno kosilo). Več informacij o vsebini srečanja bo znanih v vabilu\, ki bo poslano članom ŽPS. \nŽupnike prosimo\, da svoje člane in pastoralne sodelavce spodbudite k udeležbi in se srečanja tudi sami udeležite. Če se srečanja ne morete udeležiti na termin\, določen za vašo dekanijo\, ste dobrodošli\ntudi na preostali razpoložljivi termin. \nPrijave so zaradi lažje organizacije obvezne (najkasneje do srede pred terminom prijave)\, zato prosim\, da svojo prisotnost sporočite na urad.za.laike.lj@rkc.si ali na tel. številko 01/234 26 51. \nHelena Šijanec\,\ntajnica Škofijskega urada za laike
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/spomladansko-srecanje-clanov-zps-in-pastoralnih-sodelavcev/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/pastoralna-sluzba-mini1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230318
DTEND;VALUE=DATE:20230326
DTSTAMP:20260622T234722
CREATED:20230302T205117Z
LAST-MODIFIED:20230302T205117Z
UID:10001833-1679097600-1679788799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Teden družine 2023
DESCRIPTION:Za teden družine 2023 smo izbrali geslo »Mir se začne v družini«. Ker praznik sv. Jožefa letos obhajamo že v soboto\, 18. marca\, bomo na ta dan začeli tudi program Tedna družine\, in sicer s pripravljenim polurnim videonagovorom\, ki se bo predvajal po župnijah. Po končanem predvajanju bodo možje in očetje povabljeni\, da se o vsebini pogovorijo v skupinah po župnijah. \nZa nedeljo\, 19. marca (4. postna)\, se po župnijah organizira družinski križev pot v naravi\, ki ga lahko pripravijo družine same ali pa vzamejo katerega od predlaganih na spletni strani portalov Katoliške\nCerkve ali Pridi.com.\nOd ponedeljka\, 20. marca\, do petka\, 24. marca\, bo vsak večer potekalo predvidoma dvajsetminutno\nZoom srečanje družin ob 19.45. Časovnica je naslednja: \n19.45 molitev za družino k sv. Jožefu moli določena družina\, vsak dan iz druge škofije; \n19.47 kratek kviz s štirimi vprašanji\, da vključimo otroke v sodelovanje;\n19.50 zgodba o miru;\n20.00 pesem: poje določena družina\, vsak dan iz druge škofije;\n20.03 zaključna molitev\, kratek pozdrav škofa (vsak večer iz druge škofije) in blagoslov družinam. \nSobota\, 25. marec: po istem konceptu kot za može 18. marca se predvaja videonagovor\, namenjen vsem ženam in materam\, ki mu sledi pogovor v ženskih skupinah. Dogajanje se izvaja po župnijah.\nGradivo za teden družine bomo posredovali na župnije in bo tudi dostopno na vseh spletnih straneh posameznih škofij. \nMag. Luka Mavrič\,\ntajnik UD SŠK
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/teden-druzine-2023/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/logo-2x.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230316T080000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230319T170000
DTSTAMP:20260622T234722
CREATED:20230306T185241Z
LAST-MODIFIED:20230306T185241Z
UID:10001840-1678953600-1679245200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Ustvarjalna delavnica V vrtincu podob
DESCRIPTION:V Ignacijevem domu duhovnosti v Ljubljani organizirajo ustvarjalno delavnico z naslovom V vrtincu podob: Okrevanje od popačene podobe Boga\, ki bo potekala od 16. do 19. marca 2023 pod vodstvom s. Judite Mihelčič OSU. \nMnogi med nami trpijo zaradi osebnih strahov in izkrivljene podobe Boga. Ta popačenja Božje podobe povzročajo v našem življenju duhovno trpljenje. Morda razumsko verjamemo v Boga ljubezni in usmiljenja\, osebno pa se bojimo\, da Bogu ni mogoče ugoditi\, da je čustveno oddaljen\, nasilen ali da nas je pozabil in zapustil. \nPRIJAVA \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/ustvarjalna-delavnica-v-vrtincu-podob/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Ignacijev-dom-duhovnosti1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230314T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230314T190000
DTSTAMP:20260622T234723
CREATED:20230307T094749Z
LAST-MODIFIED:20230307T094749Z
UID:10001844-1678820400-1678820400@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Večer Plus+
DESCRIPTION:Bog v središču. Slavljenje. Molitev v tišini. Spoved. Življenjske zgodbe. Priložnost za vsakega\, da se umiri\, okrepi\, prejme upanje\, najde svoje mesto v svetu.\n\n\n\n\n\n\nVečere pripravljata Katoliška mladina in skupina Svetnik. \nKDAJ: 14. marec 2023 ob 19.00 \nKRAJ: Antonov dom na Viču \nZA KOGA: Večeri so odprti za vse starosti. \nVir: Katoliška mladina
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/vecer-plus-7/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/vecer_plus_INS_square_objava_sesti_vecer.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR