BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Nadškofija Ljubljana - ECPv6.11.0.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Nadškofija Ljubljana
X-ORIGINAL-URL:https://nadskofija-ljubljana.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za Nadškofija Ljubljana
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20230326T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20231029T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230909T090000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230909T110000
DTSTAMP:20260622T115317
CREATED:20230830T180510Z
LAST-MODIFIED:20230830T181037Z
UID:10001938-1694250000-1694257200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Molitveni dan za duhovne poklice na Brezjah
DESCRIPTION:Letošnji škofijski molitveni dan za duhovne poklice bo potekal v soboto\, 9. septembra\, na Brezjah pod geslom Poklicani\, da bi živeli. Na eni strani geslo predstavlja vlogo krščanskega oznanila\, ki prinaša Življenje\, da bi imeli polnost življenja. Nagovarja tako krščanske družine in skupnosti kot tudi vsakega kristjana\, da bi prinašali drug drugemu »iz dobrega zaklada svojega srca dobro« (Lk 6\,45). \nPo drugi strani pa nas geslo spodbuja k prevzemanju odgovornosti. Vsak izmed nas ima nezamenljivo vlogo pri misijonskem delovanju Cerkve. Vsak izmed nas je nepogrešljiv člen pri rasti Božjega kraljestva. Zato nenehno »cincanje«\, »okolišarjenje« in neodločenost predstavljajo določeno zavoro pri prinašanju radosti odrešenja do vsakega posebej. Z molitvijo želimo ohrabriti in kot Cerkev potrditi vse tiste\, ki jih Bog danes kliče na poseben način v svojo službo. \nTudi s tem molitvenim dnevom se borimo za vsako družino\, ki ne ceni duhovnega poklica v svoji sredi\, za vsako župnijsko skupnost\, ki išče načine\, kako bi mlade navdušili za velikodušnost in služenje\, za vsakega\, ki se bori s svojimi strahovi in se boji prepustiti Jezusu. Zato ni vseeno\, ali smo na Brezjah ali nas ni. Spodbujam peš romanja in kolesarjenje do Brezij\, pa tudi da povabite vse bolne in ostarele\, ki ne zmorejo na Brezje\, da se z nami povežejo in prispevajo svoj del k učinkovitosti romarskega shoda. \nPotek: ob 9.00 molitvena ura\, ob 10.00 sveta maša. \nNaj bo to dan zaupanja\, da je Bog večji od naše stiske. \nJure Ferlež\, \nvoditelj KPP
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/molitveni-dan-za-duhovne-poklice-na-brezjah/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Brezje-Ivan-Rampre-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230908T183000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230908T183000
DTSTAMP:20260622T115317
CREATED:20230904T092734Z
LAST-MODIFIED:20230904T092734Z
UID:10001944-1694197800-1694197800@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Molitev in sveta maša za bolnike z rakom
DESCRIPTION:Kongregacija za bogoslužje in discipline zakramentov je 11. februarja 2020 uradno razglasila sv. Leopolda Mandića za zavetnika bolnikov z rakom. Kongregacija je poudarila\, da je s to razglasitvijo odprto okno upanja\, saj bo sv. Leopold\, ki je sam doživel osebno izkušnjo nemoči te težke težke bolezni\, kot zavetnik spremljal onkološke bolnike s svojo priprošnjo pri Bogu. \nOd marca 2023 bo v baziliki Marije Pomagaj na Brezjah vsak drugi petek v mesecu potekala molitev s priprošnjo sv. Leopoldu Mandiću.\n8. september:\nOb 18.30 – molitev rožnega venca\nOb 19.00 – sveta maša in po maši blagoslov z relikvijami sv. Leopolda Mandića \nVir: Marija.si
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/molitev-in-sveta-masa-za-bolnike-z-rakom-7/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Brezje1-250x375-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230908
DTEND;VALUE=DATE:20230909
DTSTAMP:20260622T115317
CREATED:20230904T072848Z
LAST-MODIFIED:20230904T072848Z
UID:10001940-1694131200-1694217599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Rojstvo Device Marije\, praznik
DESCRIPTION:Praznik Marijinega rojstva obhajamo 8. septembra. Katoliška in Pravoslavna Cerkev Marijino rojstvo praznujeta na isti dan. \n\nZgodovinski podatki o prazniku \nPraznik Marijinega rojstva izvira iz Palestine\, iz časa posvetitve cerkve v Jeruzalemu\, ki jo izročilo prepoznava kot baziliko sv. Ane\, Marijine matere. Praznovanje Marijinega rojstva se je najprej razširilo na Vzhodu\, v Rimu\, kamor so ga prinesli vzhodni menihi\, pa so ga začeli obeleževati ob koncu 7. stoletja. Postopno in na različne načine se je praznik v naslednjih stoletjih razširil tudi drugod po zahodni Evropi. \nOd 13. stoletja naprej je dobil še večji pomen\, saj je postal slovesni praznik\, pred katerim je potekala posebna osemdnevna priprava (osemdnevnica)\, na sam predvečer praznika pa je bila uvedena vigilija (molitveno bdenje). Osemdnevnico je papež Pij X. (1903–1914) skrajšal\, Pij XII. (1939–1958) pa leta 1955 docela odpravil. Praznik Marijinega rojstva danes tako vzhodno kot zahodno cerkveno izročilo obhajata 8. septembra\, natanko 9 mesecev po prazniku Marijinega brezmadežnega spočetja\, ki ga Cerkev obhaja 8. decembra. \n  \nPomen praznika Marijinega rojstva \nEvangeliji o Marijinem rojstvu ne poročajo. Izročilo praznika Marijinega rojstva temelji na apokrifnem spisu z naslovom Janezov protoevangelij iz konca 2. stoletja. Avtorstvo dokumenta je sicer dvomljivo\, opisuje pa pomembno zgodovinsko dejstvo rojstva Jezusove matere. Katoliška Cerkev se skozi cerkveno leto\, poleg Jezusovega rojstva\, spominja rojstva še dveh oseb: Marije in Janeza Krstnika. Pri ostalih svetnikih se vedno spominja le dneva njihove smrti. Razlog za to je edinstveno poslanstvo\, ki sta ga oba opravila v zgodovini odrešenja. S tega vidika je Marijino rojstvo\, tako kot rojstvo Janeza Krstnika\, v neposredni povezavi s prihodom Odrešenika Jezusa Kristusa na svet. Marijino rojstvo in njena življenjska pot imata zato pomen\, ki presega njeno osebo. \nMarijino življenje je neločljivo povezano z Jezusovim življenjem\, saj je s svojim materinstvom soudeležena v odrešenjskem načrtu\, ki ga je Bog pripravil za človeka in vsebuje učlovečenje\, življenje\, smrt in vstajenje Božjega sina Jezusa Kristusa. Marija je kot Odrešenikova mati vključena v samo jedro odrešenjskega načrta. \nSlovensko izročilo o prazniku Marijinega rojstva \nNaši predniki so praznikoma Marijinega vnebovzetja (15. avgust) in Marijinega rojstva (8. september) dali slovensko ime: veliki in mali šmaren oziroma vélika in mala maša\, pa tudi velika in mala gospojnica. Obdobje med tema dvema praznikoma je znano kot obdobje romanj v Marijina romarska svetišča. Ponekod v skladu z izročilom na malo mašo ohranjajo navade\, ki veljajo za veliko mašo (npr. blagoslov rož ipd.). Ta dan pomeni že začetek jeseni\, saj ponekod mala maša za suknjo vpraša ali pa odpre dolinsko pašo (mala maša – v vsakem grmu paša). \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/rojstvo-device-marije-praznik-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/marijino-rojstvo-vir-splet.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230904T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230904T190000
DTSTAMP:20260622T115317
CREATED:20230904T072554Z
LAST-MODIFIED:20230904T072554Z
UID:10001939-1693854000-1693854000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Odprtje razstave Antični motivi v slikarstvu Staneta Kregarja
DESCRIPTION:Ob 50-letnici smrti slikarja in duhovnika Staneta Kregarja (1905–1973) vas ob vstopu v novo šolsko leto\, v katerem se spominjamo 30-letnice ponovne ustanovitve Škofijske klasične gimnazije in tudi Galerije Staneta Kregarja\, vabimo v Kregarjev atrij Zavod sv. Stanislava na ogled razstave Antični motivi v slikarstvu Staneta Kregarja. \nRazstavo bo odprl mag. Anton Česen\, direktor Zavoda sv. Stanislava\, v ponedeljek\, 4. septembra 2023\, ob 19. uri; o antični motiviki bo spregovorila prof. latinščine in grščine Neža Karlin\, v glasbenem programu pa bosta nastopili violinistki Elizabeta in Julija Tomac. \nRazstava bo na ogled do 2. oktobra\, več o njej pa lahko preberete na galerijski spletni strani.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/odprtje-razstave-anticni-motivi-v-slikarstvu-staneta-kregarja/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/zavod-sv.-Stanislava4-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230826T100000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230826T140000
DTSTAMP:20260622T115317
CREATED:20230807T200454Z
LAST-MODIFIED:20230807T200454Z
UID:10001932-1693044000-1693058400@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Zahvalni dan slepih in slabovidnih
DESCRIPTION:V zahvalo za vse prejete milosti ter za dragocene prijatelje\, spremljevalce in dobrotnike\, slepi in slabovidni vsako leto pripravijo zahvalno sveto mašo. Letos se bodo zbrali v soboto\, 26. avgusta 2023\, v svetišču Marije pomočnice na Rakovniku v Ljubljani. Sveto mašo bo daroval novomeški škof msgr. dr. Andrej Saje\, po maši pa bodo spoznali Božjega služabnika Andreja Majcna. Srečanje\, ki bo potekalo med 10. in 14. uro\, bodo sklenili z druženjem ob pogostitvi. \n  \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/zahvalni-dan-slepih-in-slabovidnih/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230824
DTEND;VALUE=DATE:20230825
DTSTAMP:20260622T115317
CREATED:20230807T121406Z
LAST-MODIFIED:20230807T121406Z
UID:10001928-1692835200-1692921599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Jernej\, apostol\, praznik
DESCRIPTION:24. avgusta goduje sv. Jernej\, apostol. \nJernej je bil eden izmed dvanajsterih apostolov\, ki jih je Gospod izbral\, da nadaljujejo njegovo delo. Iz evangeljskih knjig in Apostolskih del zvemo malo o njem. Po novejših novozaveznih raziskovanjih je istoveten z Natanaelom\, o katerem nam pripoveduje evangelist Janez\, da ga je Filip pripeljal k Jezusu. Ob tem prvem srečanju mu je Jezus takoj razodel svoj dar\, da ve za skrivnosti\, ko mu je izjavil\, da ga je videl pod smokvinim drevesom\, preden ga je Filip poklical in mu ga predstavil. \nNatanael je bil doma iz Kane v Galileji\, kjer je Jezus naredil prvi čudež. Ko je Filip pripovedoval prijatelju Natanaelu o svojem srečanju z Jezusom iz Nazareta\, se je Natanael\, ki je vedel\, da Nazarečani niso bili na dobrem glasu\, začudil in vprašal: »Ali mar more priti kaj dobrega iz Nazareta?« Ob takem nezaupanju je bilo Natanaelovo srečanje z Jezusom nepozabno. Ko ga je Jezus videl\, da prihaja k njemu\, je pohvalil njegovo odkritosrčnost in poštenost z besedami: »Glej\, pravi Izraelec\, v katerem ni zvijače.« Ko se je ta začudil\, od kod ga pozna\, mu je Jezus odgovoril: »Preden te je Filip poklical\, ko si bil pod smokvinim drevesom\, sem te videl.« V Natanaelu je bil premagan zadnji dvom\, ko ga je Jezus prepričal s svojo vsevednostjo: »Učenik\, ti si Sin božji\, ti si kralj Izraelov.« Čeprav evangelist tega izrecno ne omenja\, je Jezus gotovo že ob tem prvem srečanju izbral Natanaela za učenca\, ki je potem vsa tri leta spremljal Gospoda na njegovih potih po Galileji\, Judeji in Samariji. \nNa seznamu apostolov Natanael izrecno ni omenjen\, v splošnem ga istovetijo z apostolom Jernejem (Bartolomejem)\, to pa zato\, ker Sveto pismo povsod omenja s Filipom tudi Jerneja že preden sta spoznala Jezusa\, sta si bila prijatelja. Filip je Jerneja tudi pripeljal k Jezusu in mu ga predstavil. Po vsem tem je upravičena domneva\, da Natanael in Jernej pomenita isto osebo. Vsekakor pa je bil Jernej med prvimi apostoli\, ki jih je Gospod poklical. Po vstajenju srečamo Natanaela z drugimi apostoli\, ki so lovili ribe v Genezareškem jezeru in se jim je Jezus prikazal. \nPo poznejšem izročilu je Jernej oznanjal evangelij v Indiji\, Mezopotamiji\, Partiji\, Likaoniji\, Veliki Armeniji\, morda tudi v Egiptu. Na začetku so ga nekaj časa spremljali Andrej\, Matej ali Filip. Domnevajo\, da je umrl mučeniške smrti v Armeniji v mestu Albanopolis\, kjer so mu na ukaz kralja Astiaga živemu potegnili kožo s telesa\, nato ga pa obglavili ali križali. \nV 6. stoletju so svetnikove kosti prenesli iz Albanopolisa na otok Lipari\, v 9. stoletju so jih prenesli v Benevent\, od koder jih je leta 983 cesar Oton III. dal prenesti v sv. Jerneju posvečeno cerkev ob Tiberi v Rimu. Svetnikovo lobanjo hranijo od leta 1238 kot dragoceno relikvijo v stolnici v Frankfurtu. Nekaj svetih moči apostola Jerneja so že v dobi Karla Velikega imeli v Aachnu\, kamor so od 14. stoletja tudi Slovenci radi romali; meščani iz Ljubljane in Kranja so imeli v Aachnu poseben oltar sv. Cirila in Metoda in stalnega slovenskega duhovnika. \nIme sv. Jerneja se omenja v rimski evharistični molitvi pri maši. Njegov god se 24. avgusta praznuje že od 9. stoletja dalje; od tedaj pa do leta 1955 je imel celo svojo vigilijo. Slovenci sv. Jerneja radi častijo\, posvečenih mu je 12 farnih in 17 podružničnih cerkva. Jernejevo je ponekod velik kmečki praznik. Na Koroškem je jernejevo najimenitnejši dan za nabiranje zdravilnih zelišč\, saj imajo ta dan posebno moč. Jernejevo je bil nekoč dan\, ko so se plačevale obresti in računi\, dan hvale za pospravljeno žetev. Jernej je tudi pomemben mejnik v jesenskem vremenu: Po vremenu sv. Jerneja rada se vsa jesen nareja. Ali: kakor sv. Jernej vremeni\, se vsa jesen drži. Po Slovenskih Goricah postavljajo klopotce. \nUpodabljajo ga s kratkimi lasmi in kratko pristriženo brado\, v desnici drži nož\, s kakršnim so ga drli\, v levici pa knjigo\, ker staro izročilo pravi\, da je v Arabijo prinesel evangelij sv. Mateja in ga imel za podlago svojih misijonskih govorov. \nZa svojega zavetnika ga časte knjigovezi\, usnjarji\, rokavičarji\, strojarji\, krojači\, čevljarji\, kmetje\, viničarji in pastirji. Kličejo ga na pomoč pri živčnih boleznih in trganju. \nVir: Župnija Polzela
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-jernej-apostol-praznik-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/877_sv_jernej_apostol.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230823T183000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230823T183000
DTSTAMP:20260622T115317
CREATED:20230807T101454Z
LAST-MODIFIED:20230807T102636Z
UID:10001924-1692815400-1692815400@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. maša ob dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov
DESCRIPTION:V ljubljanski stolnici sv. Nikolaja se bodo v sredo\, 23. avgusta\, spomnili vseh žrtev totalitarnih in avtoritarnih režimov. Sveta maša bo ob 18.30.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-masa-ob-dnevu-spomina-na-zrtve-totalitarnih-in-avtoritarnih-rezimov-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Stolnica-zrak-1-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230822
DTEND;VALUE=DATE:20230823
DTSTAMP:20260622T115317
CREATED:20230807T195634Z
LAST-MODIFIED:20230818T105810Z
UID:10001931-1692662400-1692748799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:22. avgust - Mednarodni dan spomina na žrtve nasilja zaradi vere
DESCRIPTION:Generalna skupščina Združenih narodov je 28. maja 2019 na svojem 73. zasedanju sprejela Resolucijo A/RES/73/296\, s katero je 22. avgust določila za Mednarodni dan spomina na žrtve nasilja zaradi izpovedovanja vere ali prepričanja. \nV nadaljevanju objavljamo avtorski prevod Resolucije A/RES/73/296in komentarstalnega opazovalca Svetega sedeža pri OZN v Ženevi in drugih mednarodnih organizacijah\, nadškofa msgr. dr. Ivana Jurkoviča. \n  \nOZN – Resolucija A/RES/73/296 \nGeneralna skupščina OZN: \npotrjujoč cilje in načela zapisana v Ustanovni listini ZN in Splošni deklaraciji o človekovih pravicah\, zlasti pravico do svobode misli\, vesti in vere; \nzaskrbljujoč zaradi nenehnih dejanj nestrpnosti in nasilja nad posamezniki zaradi njihove vere ali prepričanja\, vključno nad pripadniki verskih skupnosti in verskih manjšin po svetu ter zaradi naraščajočega števila in intenzitete teh dejanj\, ki so pogosto zločinske narave in lahko imajo mednarodne značilnosti; \npriklicujoč\, da so države prednostno odgovorne za spodbujanje in varstvo človekovih pravic\, vključno človekovih pravic tistih ljudi\, ki pripadajo verskim manjšinam\, vključno z njihovo pravico\, da lahko svojo vero ali prepričanje svobodno uresničujejo; \nzavedajoč se\, da lahko imata odprta\, konstruktivna in spoštljiva razprava o idejah ter medreligijski\, medverski in medkulturni dialog na lokalnih\, državnih\, regionalnih in mednarodnih ravneh pozitivno vlogo v boju proti verskem sovraštvu\, podpihovanju in nasilju; \npotrjujoč pozitivno vlogo\, ki jo lahko imata uresničevanje pravice do svobode mnenja in izražanja ter popolno spoštovanje svobode iskanja\, prejemanja in posredovanja podatkov za krepitev demokracije in v boju proti verski nestrpnosti\, ter priznavajoč nadalje\, da uresničevanje pravice do svobode izražanja v skladu z 19. členom Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah vključuje posebne dolžnosti in odgovornosti; \npoudarjajoč\, da so svoboda vere ali prepričanja\, svoboda mnenja in izražanja\, pravica do mirnega zbiranja in pravica do svobode združevanja medsebojno odvisne\, med seboj povezane ter vzajemno okrepljene\, pri čemer poudarja vlogo\, ki jo te pravice lahko imajo v boju zoper vse oblike nestrpnosti in diskriminacije zaradi vere ali prepričanja; \npoudarjajoč\, da imajo države\, regionalne organizacije\, nacionalne institucije za varstvo človekovih pravic\, nevladne organizacije\, verske ustanove\, mediji in civilna družba kot celota pomembno vlogo pri spodbujanju strpnosti in spoštovanja verske in kulturne raznolikosti ter pri univerzalnem spodbujanju in varstvu človekovih pravic\, vključno s svobodo vere ali prepričanja; \npriznavajoč\, da posamezniki in ustrezne civilnodružbene organizacije pozitivno prispevajo k spodbujanju medreligijskega in medkulturnega dialoga\, razumevanja in kulture miru; \nvedoč za sodelovanje med Združenimi narodi in regionalnimi ter drugimi organizacijami pri spodbujanju medreligijskega in medkulturnega dialoga in vedoč tudi za dejavnost Zavezništva civilizacij Združenih narodov pri spodbujanju medkulturnega dialoga v tej zvezi; \nostro obsojajoč nenehno nasilje in teroristične napade nad posamezniki\, prav tako nad pripadniki verskih manjšin\, zaradi ali v imenu vere ali prepričanja in poudarjajoč pomembnost celovitega in inkluzivnega preventivnega pristopa\, temelječega na skupnosti\, v katerega je vključen širok nabor akterjev\, tudi civilna družba in verske skupnosti; \npotrjujoč svojo enoglasno obsodbo vseh terorističnih dejanj\, metod in praks ter nasilnega ekstremizma\, ki spodbuja terorizem v vseh njegovih pojavnih oblikah\, ne glede na kraj\, povzročitelja in vzrok dejanja; \nizjavljajoč\, da se terorizem in nasilni ekstremizem\, če in kadar spodbuja terorizem\, v vseh njunih pojavnih oblikah ne moreta in ne smeta povezovati z nobeno religijo\, narodnostjo\, civilizacijo ali etnično skupino; \ngloboko obžalujoč vsa nasilna dejanja\, izvršena nad posamezniki zaradi njihove vere ali prepričanja\, kakor tudi druga takšna dejanja\, ki so bila usmerjena zoper njihove domove\, poslovne prostore\, lastnino\, šole\, kulturne centre in svetišča\, pa tudi vse napade na in v verskih objektih\, krajih in romarskih središčih\, ki pomenijo kršitev mednarodnega prava; \nzavedajoč se\, da so medsebojno sodelovanje\, ki izboljšuje izvajanje že obstoječih pravnih sistemov\, ki ščitijo posameznike pred diskriminacijo in zločini\, storjenimi iz sovraštva\, okrepljena medreligijska\, medverska in medkulturna prizadevanja ter razširjeno izobraževanje o človekovih pravicah\, pomembni prvi koraki v boju proti nestrpnosti\, diskriminaciji in nasilju zoper posameznike zaradi vere ali prepričanja; \nzavedajoč se tudi pomembnosti\, da žrtve nasilnih dejanj zaradi vere ali prepričanja in člani njihovih družin prejmejo ustrezno pomoč in podporo v skladu z veljavno zakonodajo\, \n1. sklene\, da se 22. avgust določi za Mednarodni dan spomina na žrtve nasilja zaradi izpovedovanja vere ali prepričanja; \n2. vabi vse države članice\, relevantne organizacije sistema Združenih narodov in druge mednarodne in regionalne organizacije kakor tudi civilno družbo\, vključno z nevladnimi organizacijami\, s posamezniki in z zasebnimi sektorji\, da na primeren način obeležijo Mednarodni dan; \n3. prosi generalnega sekretarja\, da opozori vse države članice\, organizacije sistema Združenih narodov in civilnodružbene organizacije na to\, da bi se ta resolucija ustrezno upoštevala. \nPrevod: Agnes Kojc \n\nPoročilo o kristjanofobiji in diskriminaciji kristjanov 2016–2021\nTočka za prijavo kristjanofobije in vandalizma uperjenega proti slovenskim katoličanom\n\nVerska svoboda osrednji dejavnik razvoja človeške družbe\n»Generalna skupščina Združenih narodov je 28. maja 2019 na svojem 73. zasedanju na predlog Brazilije\, Kanade\, Egipta\, Iraka\, Jordanije\, Nigerije\, Pakistana\, Poljske in Združenih držav Amerike sprejela Resolucijo A/RES/73/296\, s katero je 22. avgust določila za Mednarodni dan spomina na žrtve nasilja zaradi izpovedovanja vere ali prepričanja. \n18. člen Splošne deklaracije človekovih pravic ZN določa\, da ima vsakdo pravico do svobode misli\, vesti in vere. To vključuje tudi pravico do svobodnega spreminjanja vere ali prepričanja ter svobodo\, da vsakdo bodisi sam bodisi skupaj z drugimi ter javno ali zasebno izraža svojo vero ali prepričanje s poučevanjem\, prakso\, bogoslužjem in verskimi obredi. \nKer so v svetu nestrpna dejanja in nasilje nad posamezniki in skupinami zaradi njihove vere ali prepričanja v porastu\, so zgoraj omenjene države Generalni skupščini Združenih narodov predlagale sprejetje posebne resolucije\, s katero bi svet na to opozorili in tovrstna dejanja v bodoče preprečili. \nPrav države\, nacionalne institucije za varstvo človekovih pravic\, nevladne organizacije\, verske ustanove\, mediji in vsa civilna družba kot celota imajo pomembno vlogo pri spodbujanju strpnosti in spoštovanja verske in kulturne raznolikosti ter pri univerzalnem spodbujanju in varstvu človekovih pravic\, vključno s svobodo vere ali prepričanja. \nPapež Frančišek poudarja\, da je nerazumljivo in zaskrbljujoče\, da tudi danes v svetu ostajajo diskriminacije in omejitve pravic samo zaradi pripadnosti in javnega izpovedovanja določene vere. Še bolj pa je nesprejemljivo\, da obstajajo celo resnična in dejanska preganjanja zaradi verske pripadnosti in tudi oboroženi spopadi. »To rani razum\, ogroža mir in ponižuje človekovo dostojanstvo«. Za papeža je posebno boleče dejstvo\, da so kristjani v svetu še posebej izpostavljeni diskriminaciji in nasilju. »Preganjanje kristjanov je danes celo silovitejše kot v prvih stoletjih Cerkve in obstaja več kristjanov mučencev kot v takratni dobi. In to se dogaja več kot 1700 let po Konstantinovem ediktu\, ki je kristjanom podelil svobodo do javnega izpovedovanja njihove vere« (Nagovor papeža Frančiška udeležencem mednarodnega simpozija o verski svobodi z naslovom: Verska svoboda v mednarodnem pravu in svetovni konflikt vrednot\, 20. junija 2014). \nMisija Svetega sedeža v Ženevi je sodelovala pri predstavitvi omenjene Resolucije na sedežu organizacije. Kot v mnogih drugih okoliščinah je predstavila prepričanje Katoliške Cerkve o potrebnosti\, da države članice Združenih narodov budno bdijo nad tem\, da verska svoboda ostane ena izmed osrednjih dejavnikov razvoja človeške družbe\, na katero se opirata tako graditev pravičnejšega sveta kot mirno sožitje med narodi.« \nNadškof msgr. dr. Ivan Jurkovič\,\napostolski nuncij \n  \nVir: Kanonist
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/22-avgust-mednarodni-dan-spomina-na-zrtve-nasilja-zaradi-vere-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Flag_of_the_United_Nation.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230820T080000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230827T170000
DTSTAMP:20260622T115317
CREATED:20230807T195408Z
LAST-MODIFIED:20230807T195408Z
UID:10001930-1692518400-1693155600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Poletni teden v Taizéju 2023 - 2. termin (avgust)
DESCRIPTION:Katoliška mladina tudi letos organizira dve romanji v Taizé. Drugo romanje bo od 20. do 27. avgusta 2023. \n“V Taizé se napotimo tako\, kot se napotimo k izviru vode. Popotnik se tu ustavi\, odžeja in odpravi naprej\,” je rekel Janez Pavel II. med svojim obiskom Taizéja 1986. Kot kraj preprostosti\, tišine in miru je stičišče mladih\, ki žejajo po živi vodi\, ki jo obljublja Kristus. \nKatoliška mladina tudi letos organizira dve romanji v Taizé. Za mlade od 16. do 30. leta je teden preživet v Taizéju možnost\, da se po molitvi\, pogovorih in srečanjih z vrstniki z vse Evrope\, srečajo z Bogom. Letos je pot v Taizé še posebej smiselna\, ker je tudi odlična priprava\, na novoletno Evrosko srečanje mladih\, ki bo letos potekalo v Ljubljani. Kdor se prej še ni srečal z načinom življenja v Taizéju\, kogar zanima\, kaj je bistvo in poudarek te izkušnje\, je lepo povabljen\, da se letos odpravi v Taizé. \nVse informacije in povezave do prijavnice lahko najdete na spletni strani Katoliške mladine. \nTilen Čebulj\, Katoliška mladina \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/poletni-teden-v-taizeju-2023-2-termin-avgust/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Logo-Katoliska-mladina-1.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230815T100000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230815T120000
DTSTAMP:20260622T115317
CREATED:20230807T100648Z
LAST-MODIFIED:20230807T100648Z
UID:10001923-1692093600-1692100800@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Slovesna sveta maša ob prazniku Marijinega vnebovzetja na Brezjah
DESCRIPTION:Slovesno sveto mašo ob prazniku Marijinega vnebovzetja bo ob 10. uri na trgu pred baziliko Marije Pomagaj daroval ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. \nMarijino vnebovzetje je praznik upanja\, saj nam govori\, da je ena izmed nas ljudi – Marija\, dosegla polnost življenja\, ki ga kristjani vidimo v večnosti. Slovesno sveto mašo ob prazniku Marijinega vnebovzetja pri Mariji Pomagaj po tradiciji daruje ljubljanski nadškof. Somaševanje bo na trgu pred baziliko ob 10. uri vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore. Odkar je Slovenija samostojna država na praznik Vnebovzete obnavljamo svojo izročitev Materi Božji s posebno molitvijo ali preprosto z molitvijo »O Gospa moja«. To bomo storili po pridigi. Lepo vabljeni. \nVir: Marija.si
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/slovesna-sveta-masa-ob-prazniku-marijinega-vnebovzetja-na-brezjah-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Brezje-Ivan-Rampre-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230815T080000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230815T170000
DTSTAMP:20260622T115317
CREATED:20230807T120121Z
LAST-MODIFIED:20230807T120121Z
UID:10001927-1692086400-1692118800@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Marijino vnebovzetje – slovesni in zapovedan praznik
DESCRIPTION:ajvečji cerkveni Marijin praznik je Marijino vnebovzetje. \nPraznik Marije Device so v jeruzalemski Cerkvi začeli obhajati že kmalu po koncilu v Efezu leta 431 po Kr. in ga povezovali z Marijinim odhodom s tega sveta. Čeprav Marijino vnebovzetje sodi med najstarejše Marijine praznike (prve omembe segajo še v obdobje pred 4. st. po Kr.)\, je papež Pij XII. (1939–1958) versko resnico o Marijinem vnebovzetju slovesno razglasil šele leta 1950 z apostolsko konstitucijo Munificentissimus Deus. Številne cerkve po svetu – od mogočnih katedral do vaških in božjepotnih cerkvic – izpričujejo stoletno vero v Marijino vnebovzetje. \nPisna vira\, ki poročata o Marijinem vnebovzetju ali zaspanju (lat. dormitio)\, sta t. i. apokrifna evangelija Zaspanje svete Božje Matere in Prehod blažene Device Marije. K tema spadajo še številni spisi in druga dela pomembnih teologov iz prvih stoletij krščanstva\, npr. sv. Janeza Damaščana\, sv. Efrema Sirskega\, sv. Epifanija in Timoteja Jeruzalemskega. \nV Sloveniji je Mariji posvečenih veliko župnijskih\, podružničnih\, zlasti pa božjepotnih cerkva in kapelic\, zato je Marijino vnebovzetje v našem verskem izročilu globoko zakoreninjeno. Katoliška in Pravoslavna Cerkev ta praznik obhajata na isti dan. \nOb prazniku številni Slovenci romajo v Marijina svetišča. Romanja imajo globlji verski pomen zato\, ker verujoče spominjajo\, da je naše celotno zemeljsko življenje pravzaprav romanje\, katerega cilj je večno življenje v nebesih. Marijino vnebovzetje pomeni poklon ženi\, saj je Bog Marijo\, ženo in mater\, poveličal v nebesih. Katoliška Cerkev s praznovanjem tega praznika poudarja dostojanstvo in poklicanost vsake žene. \nMarijino vnebovzetje je praznik upanja\, saj nam govori\, da je ena izmed nas ljudi – Marija\, dosegla polnost življenja\, ki ga kristjani vidimo v večnosti. Marijino poveličanje je svojevrstni poklon krščanstva ženi\, saj je Bog prav Marijo\, mater in ženo prvo na najodličnejši način poveličal v nebesih. S praznovanjem želi katoliška Cerkev poudariti tudi dostojanstvo in visoko poklicanost vsake žene.\nPraznovanje nas tudi spominja\, da sta v našem življenju pomembni tako materialna kot duhovna komponenta\, tako večno kot zemeljsko in da se oba prepletata. Delo za duhovno ne pomeni zanemarjanje materialnega. Po krščanski tradiciji velja prav nasprotno: ko se trudimo za zemeljski napredek\, si s tem že pripravljamo večno bivanje. Današnji praznik v nas poglablja to upanje\, saj pred nas postavlja primer nekoga\, ki mu je to na odlični način uspelo: Jezusovo mater Marijo. \nPraznovanje Marijinega vnebovzetja nas želi spomniti tudi na to\, da sta v življenju pomembni tako materialna kot duhovna sestavina\, tako zemeljsko kot večno. Krščansko versko izročilo uči\, da si s prizadevanjem za zemeljski napredek posameznik pripravlja večno bivanje. Marijino vnebovzetje v vernikih poglablja upanje\, da je z življenjem po Marijinem vzoru želeni cilj bivanja pri Bogu dosegljiv za vsakega vernika. \nObnovitev izročitve Materi Božji\nOdkar je Slovenija samostojna država na praznik Vnebovzete obnavljamo svojo izročitev Materi Božji s posebno molitvijo ali preprosto z molitvijo »O Gospa moja«. \n\n\n»Izročitev Mariji bomo tudi letos obnovili v romarskih cerkvah\, po župnijah in drugih svetih krajih. Marijo bomo prosili za pomoč\, da bomo v zasebnem in javnem življenju spoštovali moralna načela ter načela pravičnosti\, resnice\, poštenosti\, medsebojnega spoštovanja in osebnega dostojanstva\,« je o izročitvi dejal upokojeni koprski škof Metod Pirih ter še poudaril: »Izročitev Mariji ima svojo vrednost in pomen le\, če si v vsakdanjem življenju prizadevamo\, da bi živeli in uresničevali tisto\, kar smo z besedami obljubili in izpovedali.« \nMarija je bila naša sopotnica\, spremljevalka\, naša priprošnjica in tolažnica v zgodovini. Mariji se želimo zahvaliti za njeno brezmejno skrb in materinsko varstvo. Naša hvaležnost je istočasno tudi naša velika prošnja in želja\, da bi še najprej hodili pod njenim varstvom po poti žive vere\, svetlega upanja in požrtvovalne ljubezni. \n\n\nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/marijino-vnebovzetje-slovesni-in-zapovedan-praznik-3/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/vnebovzetje.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230815
DTEND;VALUE=DATE:20230816
DTSTAMP:20260622T115317
CREATED:20230807T095535Z
LAST-MODIFIED:20230807T095535Z
UID:10001921-1692057600-1692143999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Obnovitev izročitve Božji materi Mariji
DESCRIPTION:Poletje nas spominja na počitnice\, dopuste\, sprostitev in še toliko drugih stvari\, ki spremljajo poletne dneve. Kristjanovo poletje pa svoj višek doživlja v prazniku Marijinega vnebovzetja\, ki verne kristjane povabi na romanja v številne božjepotne cerkve. S temi romanji pokažemo svoje zaupanje v Marijino priprošnjo\, izražamo svojo hvaležnost za uslišanja\, ki smo jih bili deležni\, in dejavno pokažemo\, da ohranjamo krščanske korenine svojih prednikov in si prizadevamo\, da bi ostajale žive in globoke tudi za tiste\, ki pridejo za nami. \nPraznik bo slovesen tudi v našem narodnem in škofijskem Marijinem svetišču na Brezjah. Mariji se hočemo zahvaliti za vso podporo in pomoč\, ki smo je bili deležni v preteklih letih\, letih zahtevnih preizkušenj\, v katerih pa sta se pokazali naša solidarnostna zrelost in pripravljenost pomagati drug drugemu. Zavedamo pa se\, da bomo morali še naprej biti odgovorni in vztrajni pri premagovanju preizkušenj in težav. Potrebujemo zaupanje in upanje\, da se bomo\nupirali skušnjavi nasprotovanja in delitve\, ki globoko prizadene narodovo tkivo. Goreče bomo moliti tudi za mir na svetu\, na poseben način za trpečo Ukrajino\, saj zaradi dolgotrajnosti agresije ne sme pogrešati našega sočutja\, molitvene bližine in konkretne pomoči. \nMariji bomo zato priporočili našo Cerkev\, naše družine\, naše izseljence in zdomce. Priporočili ji bomo vse\, ki so v naši državi odgovorni za skupno dobro in za pozitivno naravnanost naših medsebojnih odnosov. Priporočili ji bomo tudi našo državo. Zaradi razmer\, v katerih živimo\, pa ji bomo priporočili tudi Evropo in svet. \nVse duhovnike vabim\, da pri prazniških mašah 15. avgusta skupaj s svojimi verniki zmolijo molitev izročitve slovenskega naroda Mariji. Najdemo jo v Cerkvenem molitveniku na str. 264. \nGlavna romarska maša na Brezjah bo ob 10.00. Pri tej maši bomo še posebej slovesno obnovili izročitev našega naroda Mariji. Letos je že enaintrideset let\, odkar je nadškof dr. Alojzij Šuštar na Brezjah prvič izročil slovenski narod Mariji. \nVse iskreno vabim\, da priromate na Brezje. Skupaj bomo obhajali praznik Marijinega vnebohoda in skupaj se bomo ozirali v tisto prihodnost\, ki jo je Gospod pripravil vsem\, ki ga ljubijo. \nMsgr. Stanislav Zore OFM\,\nnadškof
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/obnovitev-izrocitve-bozji-materi-mariji-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Brezjanska_Marija-1.jpeg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230814
DTEND;VALUE=DATE:20230819
DTSTAMP:20260622T115317
CREATED:20230807T124104Z
LAST-MODIFIED:20230807T124610Z
UID:10001929-1691971200-1692403199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Poletni kamp za birmance in srednješolce 2023
DESCRIPTION:Na Katoliški mladini od 14. do 18. avgusta 2023 v CŠOD Radenci pripravljamo poletni kamp z naslovom FIAT kamor vabimo birmance in srednješolce. \nPri pripravi vsebinskega dela nam je letos zopet prišla naproti organizacija LifeTeen. Rdeča nit\, ki ji bomo sledili bo\, kaj FIAT pomeni za naša življenja. Tej bomo sledili ob vsakodnevnih katehezah\, molitvi\, glasbi\, ob poletni vročini se bomo ohladili v Kolpi in se zvečer družili ob ognju. \nKo se v svetem pismu pojavi beseda FIAT\, se za tem zgodijo najčudovitejše stvari. Verjamemo\, da bo mladim\, ki se bodo udeležili kampa\, le ta še dolgo ostal v spominu.    Več informacij in prijavo najdete na spletni strani Katoliške mladine\, z vprašanji pa se lahko obrnete na emanuel@katoliskamladina.si \nKatoliška mladina \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/poletni-kamp-za-birmance-in-srednjesolce-2023/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Logo-Katoliska-mladina-1.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230811T183000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230811T183000
DTSTAMP:20260622T115317
CREATED:20230807T200712Z
LAST-MODIFIED:20230807T200712Z
UID:10001933-1691778600-1691778600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Molitev in sveta maša za bolnike z rakom
DESCRIPTION:Kongregacija za bogoslužje in discipline zakramentov je 11. februarja 2020 uradno razglasila sv. Leopolda Mandića za zavetnika bolnikov z rakom. Kongregacija je poudarila\, da je s to razglasitvijo odprto okno upanja\, saj bo sv. Leopold\, ki je sam doživel osebno izkušnjo nemoči te težke težke bolezni\, kot zavetnik spremljal onkološke bolnike s svojo priprošnjo pri Bogu. \nOd marca 2023 bo v baziliki Marije Pomagaj na Brezjah vsak drugi petek v mesecu potekala molitev s priprošnjo sv. Leopoldu Mandiću.\n11. avgust:\nOb 18.30 – molitev rožnega venca\nOb 19.00 – sveta maša in po maši blagoslov z relikvijami sv. Leopolda Mandića \nVir: Marija.si
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/molitev-in-sveta-masa-za-bolnike-z-rakom-6/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Brezje1-250x375-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230810
DTEND;VALUE=DATE:20230811
DTSTAMP:20260622T115317
CREATED:20230807T114806Z
LAST-MODIFIED:20230808T075615Z
UID:10001926-1691625600-1691711999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Lovrenc\, praznik
DESCRIPTION:10. avgusta praznujemo god sv. Lovrenca. \nBil je eden od sedmih diakonov v času papeža Siksta II. Ker je leta 258 cerkveno premoženje\, ki mu je grozila zaplemba\, razdelil med siromake\, ga je dal cesar Valerijan prebičati\, nato pa na žareči rešetki mučiti do smrti (v koledarju 10. avgusta). \nSv. Lovrenc je zavetnik ubogih\, gasilcev\, steklopihalcev\, kuharjev\, likalk. Varuje pred opeklinami\, bolečinami v hrbtu\, vročico. Priporočajo mu verne duše v vicah in ga prosijo za dobro letino. Upodabljajo ga kot diakona s pravokotnim ražnjem\, z evangelijsko knjigo in s križem\, delečega miloščino\, ali z mučeniško palmo. \nUtrinke perzeid\, ki okoli njegovega goda letijo na naš planet\, so ljudje poimenovali svetega Lovrenca solze. Te naj bi pretakalo nebo zaradi strašne smrti mučenca. V Sloveniji je 50 cerkva sv. Lovrenca. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-lovrenc-praznik-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/sv.-lovrenc-splet.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230809
DTEND;VALUE=DATE:20230810
DTSTAMP:20260622T115317
CREATED:20230807T114630Z
LAST-MODIFIED:20230807T114630Z
UID:10001925-1691539200-1691625599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Terezija Benedikta od Križa - Edith Stein\, sozavetnica Evrope\, praznik
DESCRIPTION:V Katoliški cerkvi 9. avgusta praznujemo god filozofinje\, karmeličanke\, mučenke in sozavetnice Evrope sv. Terezije Benedikte od Križa – Edith Stein. \nV judovski družini Siegfrieda in Auguste Stein se je rodilo 11 otrok. Štirje so umrli kmalu po rojstvu. Najmlajša Edith je bila rojena v današnjem Wroclavu (tedaj Breslau) 12. oktobra 1891 na veliki judovski spravni dan. Edith še ni imela dve leti\, ko ji je nenadoma umrl oče. Mama je prevzela skrb za družino in za trgovino z lesom. Kljub strogi in dobri vzgoji\, ki jo je prejela v družini\, jo je svet šole\, v katerega se je Edith kot deklica navdušeno poglobila\, oddaljil od vere: obstoj Boga ji je postal nerazumljiv in nesprejemljiv. »Zavestno in prostovoljno je prekinila z molitvijo in versko prakso«. Ko še ni dopolnila petnajst let\, se je čutila in se razglašala za ateistko. Zapustila je judovsko vero in se poglabljala v filozofijo\, da bi v njej našla smisel človeškega bivanja. Iskala je resnico in to je bilo zanjo – kakor je priznala kasneje – edina molitev\, ki jo je opravljala\, ne da bi se je zavedala. \nNa univerzi v Breslavu je leta 1911 vpisala germanistiko\, zgodovino in psihologijo. Študij je nadaljevala v Göttingenu in Freiburgu\, kjer je z najvišjo oceno dosegla doktorat iz filozofije ter postala asistentka pri fenomenologu Edmundu Husserlu (1859–1938). Prijateljstvo z družino mladega docenta Adolfa Reinacha\, ki jo je uvedel v krog Husserlovih učencev\, je imelo za Edith poseben pomen. Ko je leta 1917 Reinach pri petintridesetih letih padel na fronti – kmalu za tem\, ko sta skupaj z ženo prejela zakrament krsta\, je njegova vdova povabila Edith\, naj uredi filozofske rokopise pokojnega moža. Obotavljala se je zaradi slutnje\, da bo njena vloga predvsem tolažba prizadete družine. Posledično je doživela toliko večje presenečenje\, ko je zagledala prijateljičin obraz – sicer od bolečine upadel\, pa vendar preobražen od skritega in neizrekljivega veselja. Iz njega je sijala vera v Kristusa – križanega in vstalega. »To je bilo moje prvo srečanje s križem\, moje prvo izkustvo tiste božanske moči\, ki s križa izvira tistim\, ki so ji pokorni\,« je kasneje zapisala Edith Stein. \nDo odločilnega dogodka spreobrnjenja je prišlo v poletnem večeru 1921\, ko je bila v gosteh pri zakoncih Conrad-Martius v Bergzabernu. Nek večer je zaradi odsotnosti gostiteljev morala preživeti sama\, zato je iz knjižnice prijateljev na slepo vzela v roke Življenjepis sv. Terezije Ávilske. Brala je vso noč in ob koncu knjige je sama sebi priznala: »To je resnica.« \nNaslednje jutro je kupila Katekizem Katoliške Cerkve in Rimski misal ter ju začela preučevati. Ko se je prvič udeležila maše\, je »razumela vse\, tudi najbolj preproste kretnje«. Zaprosila je za prejem zakramenta krsta. Duhovnik\, ki jo je izprašal\, se je lahko prepričal\, da je pripravljena\, tudi kar zadeva verski pouk. Zakrament krsta je prejela 1. januarja 1922 pri enaintridesetih letih. \nSpreobrnjenje Edith Stein v krščanstvo sovpada z njeno poklicanostjo v karmel. Duhovni oče p. dr. Raphael Walzer ji je svetoval\, naj z odločitvijo za redovni način življenja nekoliko počaka. Med drugim je zelo cenil kulturno dejavnost\, ki jo je Edith razvijala v svetu. Posvetila se je poučevanju in poglabljanju v tiste filozofske vede\, ki jih je od spreobrnjenja dalje lahko oplajala tudi z bogatim krščanskim filozofskim izročilom. Dejavna je bila kot predavateljica v glavnih evropskih mestih. Leta 1932 je začela predavati na Nemškem višjem institutu za pedagogiko v Münstru\, a je bila že po nekaj mesecih\, ko je oblast prevzel Hitler\, zaradi judovskega porekla prisiljena opustiti poučevanje. Svetovali so ji\, naj odide v tujino. Spoznala je\, da je napočil trenutek\, ko bo lahko uresničila poklicanost v karmel. Tudi njena mati\, ki ji je s krstom zadala največjo bolečino\, je v teh okoliščinah nekoliko lažje sprejela hčerin korak\, s katerim pa se dokončno ni mogla sprijazniti vse do smrti. Edith je 14. oktobra 1933 pred praznikom sv. Terezije Velike prestopila klavzurni prag samostana karmeličank v Kölnu. S tem dejanjem je »končno imela vse tisto\, česar ni mogla najti v zunanjem svetu\, in ni več pogrešala ničesar od tega\, kar je v svetu imela«. \nOb preobleki 15. aprila 1934 je prejela redovno ime s. Terezija Benedikta od Križa. Na velikonočno vigilijo naslednje leto je naredila prve zaobljube. Prijateljici redovnici je pisala\, da je »ime Terezija Benedikta od Križa prinesla s seboj …\, saj sem pod križem razumela usodo Božjega ljudstva\, ki se je takrat začela naznanjati. Mislila sem si: tisti\, ki razumejo\, da je ta usoda Kristusov križ\, jo morajo vzeti nase v imenu vseh. Danes vem več\, kakor pred svojim vstopom o tem\, kaj se pravi biti zaročena z Gospodom v znamenju križa«. \nZ vstopom v samostan je bila pripravljena odpovedati se vsemu znanstvenemu delu\, vendar je pokorščina predstojnikom zahtevala\, da z njim nadaljuje. Tako je dokončala delo »Končna in večna bit«\, ki ga je začela pripravljati že pred vstopom. Poleg pisanja je kljub svoji gospodinjski nespretnosti pomagala pri hišnih opravilih in se ob njih učila ponižnosti\, a njeno glavno opravilo je postalo molitev. V posebno veselje ji je bila korna molitev. Že od krsta naprej je vsak dan molila brevir\, sedaj ga je mogla moliti in peti v skupnosti sester. Zelo je ljubila psalme\, tisočletne molitve Božjega ljudstva\, ki mu je pripadala po krvi in po milosti. \nEdith Stein je 21. aprila 1938 naredila večne zaobljube in nekaj dni za tem prejela črno tančico kot znamenje dokončne pripadnosti Bogu v karmelskem redu. Isto leto so se razmere za Jude izredno zaostrile. Z namenom\, da samostana ne bi spravljala v nevarnost\, je prosila\, naj jo premestijo v sestrski samostan Echt na Nizozemskem. 31. decembra se je morala posloviti od ljubljene skupnosti v Kölnu\, zibelke redovnega poklica. Kmalu je za njo v Echt prišla tudi rodna sestra Roza\, ki je prav tako sprejela krščansko vero. Brata Pavla in sestro Friedo so odpeljali v taborišče\, preostali pa so se rešili z begom v Ameriko. Mati Steinovih otrok je bila v tistem času že pokojna. Vse stiske\, za katere je izvedela\, je s. Terezija Benedikta od Križa vključevala v svojo molitev. Nadaljevala je z znanstvenim delom. V pripravi na 400-letnico rojstva sv. Janeza od Križa (1542–1942) je začela pisati študijo o njem z naslovom »Znanost križa«. Besedila sicer ni dokončala\, njegovo vsebino pa je potrdila z lastnim pričevanjem. \nJulija 1942 so nizozemski škofje obsodili preganjanje Judov. Iz maščevanja so nacisti v nedeljo\, 2. avgusta 1942\, prijeli vse katoliške Jude\, tudi sestri Edith in Rozo. Zadnje besede\, ki so jih sosestre slišale iz ust svetnice\, so bile namenjene sestri Rozi\, ki jo je prestrašena čakala ob samostanskih vratih. Podala ji je roko in rekla: »Pridi\, greva za naše ljudstvo.« \nSkupaj s sojetniki so ju odpeljali v taborišče Westerbork. S. Terezija Benedikta je poskušala storiti vse\, kar je mogla\, da bi svoje bližnje tolažila in krepila v upanju. Posebej se je zavzemala za otroke. Nacisti so v petek\, 7. avgusta 1942\, v živinske vagone naložili okrog tisoč Judov in jih prepeljali v taborišče Auschwitz (Oswiecim). Mlade so odvedli v delovno taborišče\, preostale pa so takoj po prihodu v nedeljo\, 9. avgusta 1942\, pomorili s plinom in njihova trupla sežgali. \nDvajset let po smrti s. Terezije Benedikte od Križa se je začel postopek za razglasitev za blaženo\, ki je bil 1. maja 1987 okronan z beatifikacijo v Kölnu v Nemčiji. Edith Stein je bila 11. oktobra 1998 razglašena za svetnico\, 1. oktobra 1999 pa skupaj s sv. Katarino Siensko in sv. Brigito Švedsko tudi za sozavetnico Evrope. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-terezija-benedikta-od-kriza-edith-stein-sozavetnica-evrope-praznik/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230806
DTEND;VALUE=DATE:20230811
DTSTAMP:20260622T115317
CREATED:20230606T072855Z
LAST-MODIFIED:20230606T090103Z
UID:10001886-1691280000-1691711999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Romanje - duhovne vaje JMS
DESCRIPTION:Združenje posvečenih JMS letos pripravlja romanje – duhovne vaje (DV) za duhovnike\, diakone\, bogoslovce\, animatorje in druge vernike\, ki si prizadevajo za oblikovanje svojih src po zgledu Božjega Sina in njegove matere Marije. Potekale bodo od nedelje\, 6. avgusta\, do četrtka\, 10. avgusta 2023\, pod vodstvom br. dr. Mirana Špeliča OFM\, redovnika in dobrega poznavalca cerkvenih očetov. Tema DV je znan stavek sv. Frančiška Asiškega: »Ker Ljubezen ni ljubljena.« \nHkrati si bomo ogledali tudi kraje\, kjer sta živela sv. Frančišek in sv. Klara: Assisi\, Grecio\, baziliko Marije Angelske in La Verno\, frančiškansko Kalvarijo. \nLepo ste povabljeni\, da se jih udeležite.\nPrijavite se na e-naslov fras.srecko@gmail.com ali na telefonski številki 041/93 93 94.\nProgram DV boste prejeli ob prijavi na DV. \nSrečko Fras\,\npredsednik združenja JMS
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/romanje-duhovne-vaje-jms/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/srce_marijino_jezusovo.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230725
DTEND;VALUE=DATE:20230726
DTSTAMP:20260622T115317
CREATED:20230702T164628Z
LAST-MODIFIED:20230702T164628Z
UID:10001914-1690243200-1690329599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Jakob starejši\, apostol\, praznik
DESCRIPTION:25. julija v Katoliški cerkvi obhajamo god apostola Jakoba starejšega. \nV zboru dvanajsterih apostolov\, ki jih je Jezus poklical\, sta bila dva Jakoba\, med prvim je bil za apostola poklican ravno današnji godovnjak\, zato je ob njegovem imenu še vzdevek starejši. \nJakob je bil doma iz enega od mest ob Genezareškem jezeru\, njegov oče Zebedej je bil ribič\, mati Saloma pa je bila sestra Jezusove matere Marije. Skupaj z bratom Janezom in apostolom Petrom je bil Jakob priča Jezusovega spremenjenja na gori in obuditve Jairove hčere. V dneh Jezusovega trpljenja se je Jakob\, kot večina apostolov\, potuhnil\, po Jezusovem vstajenju od mrtvih pa je bil z drugimi apostoli v Jeruzalemu. Malo vemo o njegovem delovanju po Jezusovem vnebohodu in prihodu Svetega Duha. Pisec Apostolskih del poroča\, da je Herod »dal z mečem usmrtiti Jakoba\, Janezovega brata«. To naj bi se zgodilo okrog velike noči leta 44. \nApostol Jakob je zelo priljubljen tudi v Sloveniji\, kar dokazuje 68 cerkva njemu posvečenih. Njegove posmrtne ostanke so v 7. stoletju prenesli v Compostelo v današnji Španiji\, kjer stoji njemu posvečena katedrala. \n\nBesedilo je povzeto iz knjige Svetnik za vsak dan Silvestra Čuka. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-jakob-starejsi-apostol-praznik-3/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/jakob-starejši.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230724
DTEND;VALUE=DATE:20230728
DTSTAMP:20260622T115317
CREATED:20230702T154256Z
LAST-MODIFIED:20230702T154256Z
UID:10001906-1690156800-1690502399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Duhovne vaje SSKK
DESCRIPTION:Letošnje duhovne vaje za katehistinje in katehiste bodo potekale od 24. do 27. julija 2023 v Marijinem domu na Bledu. Tematika bo posvečena bibličnim likom in iskanju odgovora na vprašanje Kdo sem?. Ob duhovni poglobitvi in srečanju z Božjo besedo bo dovolj časa tudi za medsebojno podelitev izkušenj in druženje. Program bo vodil ddr. Stanko Gerjolj.\nVeč informacij in prijave: 031/312 110 ali sku@rkc.si.\nPrijazno vabljeni! \nSlovenski katehetski urad
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/duhovne-vaje-sskk/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/SKU_NAPIS.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230723T100000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230723T170000
DTSTAMP:20260622T115317
CREATED:20230702T165131Z
LAST-MODIFIED:20230702T165131Z
UID:10001916-1690106400-1690131600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Romanje zakonskih jubilantov
DESCRIPTION:Starša Device Marije sta zavetnika vseh zakoncev\, zato vsako leto na nedeljo pred praznikov svete Ane in svetega Joahima k Mariji Pomagaj na Brezje priromajo zakonci\, ki praznujejo zakonski jubilej.\nSlovesna sveta maša z blagoslovom zakonskih jubilantov bo v nedeljo\, 23. julija\, ob 10. uri.\nVljudno vabljeni. \nVir: Marija.si
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/romanje-zakonskih-jubilantov-3/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Brezjanska-marija.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230723
DTEND;VALUE=DATE:20230724
DTSTAMP:20260622T115317
CREATED:20230702T154003Z
LAST-MODIFIED:20230702T154003Z
UID:10001905-1690070400-1690156799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Krištofova nedelja 2023
DESCRIPTION:V nedeljo\, 23. julija\, bomo obhajali Krištofovo nedeljo. Na ta dan bo potekala vozniška akcija MIVA za nakup prepotrebnih vozil za naše misijonarje. \nVsak voznik ali voznica ve\, kako dragocen je lahko avto za vsakodnevne opravke. Kaj pomeni prevozno sredstvo v misijonih\, kjer je to pogosto edino vozilo daleč naokoli\, si lahko le predstavljamo. O tem naj najbolje spregovorijo zahvale misijonarjev\, ki jih objavljamo v nadaljevanju. Z različnimi vozili pogosto dobesedno rešujejo življenja. \nZ vašimi darovi smo lani podprili 25 projektov v skupni vrednosti 593.760\,00 €. \nSadovi akcije MIVA: \nS. TEREZE PREKAJ – USMILJENKE\, ALBANIJA\nPo vaši veliki dobroti je za božič na našem dvorišču veliko darilo. Ne moremo z besedami izraziti vsega\, kar občutimo\, toda verjemite\, da je nekaj\, kar se ne da opisati. Hvaležnost\, veselje\, ljubezen nas obdaja in odseva z obrazov naše skupnosti. Zato v imenu naših sester\, naših ubogih in mladih ter tudi v mojem imenu sprejmite velik boglonaj za pomoč pri nakupu avta. Za vas in vaše domače obljubljamo našo skromno molitev in vas vabimo na obisk.\nS. ZVONKA MIKEC – ANGOLA\nAvtomobil je namenjen skupnosti sester HMP v Cabindi\, kjer delujejo že 12 let in trenutno začenjajo z novim poslanstvom\, z gradnjo otroškega vrtca na obrobju mesta. Novo vozilo bo zelo pripomoglo pri vsem pastoralnem delu\, pri pripravi za vrtec in vsakodnevnih potrebah za delo z otroki\, v kuhinji. Skratka Bogu hvala in vsem\, ki so sodelovali. Darilo je prispelo ravno pravi čas.\nS. AGATA KOCIPER – BRAZILIJA\nDragi darovalci našega novega minibusa za Amazonijo. Skupaj smo uspeli uresničiti sanje\, ki so trajale že kar dve leti. Imamo nov minibus\, ki ga brez pomoči slovenske MIVE ne bi mogli kupiti. Ta dragoceni minibus nam je prinesel veliko veselja in je iz naših src izvabil iskreno hvaležnost do Boga in do vas\, dragi darovalci. Velik\, velik bog plačaj vsem darovalcem MIVA Slovenija. Na vozilo smo nalepili kar šest\nnalepk MIVA Slovenija\, da koder se bodo vrtela kolesa tega novega Master Minibusa in se množili km prevoženih poti\, bodo oznanjala široko in verno srce slovenske Cerkve ter še naprej blagoslavljala vaše in naše poti.\nGENERALNI EKONOM ŠKOFIJE RUTANA\, S. BOGDANA KAVČIČ – BURUNDI\nŠkofija Rutana pokriva 16 župnij\, ki se raztezajo na zelo velikem območju. Avto\, ki smo ga lahko kupili tudi z vašo pomočjo\, nam je pri vseh dnevnih opravilih v veliko pomoč. Avto je v prvi vrsti namenjen škofiji\, a je na voljo tudi vsem duhovnikom škofije Rutana. Le ti pogosto obiskujejo zapornike centralnega zapora\, ki so prepuščeni samim sebi\, katoliške šole in malo semenišče Mika. Iskreno se vam zahvalim za to dragoceno darilo\, ki smo ga prejeli po vaši dobroti.\nPOLONA DOMINIK\, LAIŠKA MISIJONARKA\, SKUPNOST SALEZIJANCEV – ETIOPIJA\nKo smo dobili sporočilo\, da je naša prošnja za pomoč pri nakupu avtomobila odobrena\, so nam vsem dobesedno stopile solze v oči. Zavedamo se namreč\, da je situacija v Etiopiji težka ne le za nas\, ki tu živimo\, ampak tudi za ljudi\, ki nam želijo pomagati. Polni vere in zaupanja v Božjo Previdnost smo MIVA Slovenija prosili za pomoč in že po nekaj tednih smo bili blagoslovljeni z avtomobilom. Bog povrni vsem\, ki prispevajo v sklad MIVA in vsem\, ki so sodelovali pri odločitvi za pomoč naši župniji. Besede so enostavno premalo\, da bi izrazili srečo in hvaležnost\, ki jo čutimo in vas toplo objemamo v naših srcih\, vsakič\, ko sedemo v našo novo Toyoto.\nJANEZ MESEC IN MISIJONARKE EVANGELIJA – MADAGASKAR\nSkupnost sester misijonark Evangelija v Manambondro pošilja zahvalo MIVI Slovenija. Po vaši zaslugi smo dobili dva motorja\, ki nam pomagata pri poslanstvu oznanjevanja Evangelija. Večkrat se je že zgodilo\, da smo z motorjem v Vangaindrano urgentno zapeljali otroka ali odraslega\, ki ga je ugriznil pes in je potreboval nujno injekcijo proti steklini. Ker skrbimo tudi za tuberkulozne bolnike\, nam motor pomaga\, da hitro pridemo do rezultatov analiz in zdravil. Veliko je poti na razna srečanja in obiske oddaljenih podružnic in šol\, ki jih opravimo z novima motorjema. Hvala MIVI za pomoč in naj Bog blagoslavlja vaše delo.\nJANEZ MESEC\, ŠKOF GAETANO – MADAGASKAR\nV imenu naše škofije Farafangana in škofa Kajetana se iskreno zahvaljujem MIVI Slovenija za veliko pomoč pri nakupu novega terenskega vozila Nissan Navara. Ko sta se škof in generalni vikar v lanskem letu začela zanimati za nakup novega vozila in sem jima priskočil na pomoč\, saj sem se strinjal\, da škof in škofija res potrebujeta tak avto. Škof se je na naših duhovniških konferencah že večkrat javno zahvalil MIVI Slovenija in prosil\, da vam zahvalo posredujem. Vedno je tudi poudaril\, kar me je presenetilo\, da avto ni samo njegov\, ampak naš skupni – škofijski. Vsak duhovnik ga lahko uporabi\, a vedno le skupaj s šoferjem. Voziti ga sme le uradni škofov šofer. Tako je upanje\, da ga bomo imeli še dolgo\, ker ne bo šel iz rok v roke.\nS. ZORICA BLAGOTINŠEK – SENEGAL\nIskrena hvala vsem darovalcem akcije MIVA. Ob pogledu na avtobus College St. Ursule v mestu Thiès v Senegalu se mi je utrnila misel\, da me spominja na Zeleno deželo. Spominja me na barvo Slovenije in spominja na vaše darove\, ki so nam omogočili menjavo šolskega avtobusa. Dotrajan avtobus smo sedaj lahko zamenjali z bolj zanesljivim. Tu se bolj obnesejo rabljeni avtobusi starejših Renault znamk\, saj se šoferji lažje znajdejo in tudi rezervne dele je mogoče dobiti od starejših znamk. Toplo mi je tudi v srcu ob vašem daru.\nQUENTIN COLY\, S. POLONA ŠVIGELJ – SENEGAL\nPo vaši ugoditvi naše prošnje za financiranje potrebnega vozila za našo župnijo\, se danes v svojem imenu in z nepopisnim veseljem mojih župljanov zahvaljujem\, da ste sprejeli naš projekt. Zato prihajam s tem pismom\, da izrečem vso našo hvaležnost za vašo velikodušnost pri nakupu vozila 4×4 Peugeot. Da bi v župniji Kristusa Kralja mogli odgovoriti na premnoge izzive\, nam je res potrebno te vrste vozilo\, zlasti v deževnem obdobju\, v času velikih voda. Pri svetih mašah vam zagotavljamo našo molitev za vas. In še enkrat sprejmite vse naše izraze vesele zahvale in srčne hvaležnosti.\nS. ANICA STARMAN – SLONOKOŠČENA OBALA\nZa božič smo dobili avto\, ki smo ga blagoslovili še isti dan. Čakamo še nalepke\, da bo avto popoln. Hvala vsem dobrotnikom\, vesel Božič\, ki ga doživljamo vsak dan in Božji blagoslov za vse novo leto želimo sestre iz Gbagbama.\nROBERT ANTHONY – TANZANIJA\nŽupnija sv. Frančiška Saleškega v Tanzaniji\, je bila leta 2010 zaupana misijonarjem sv. Frančiška Saleškega. Ima 6600 katoliških prebivalcev\, razporejenih v pet podružnic v radiju 48 km. Avto\, ki smo ga prejeli z vašo prijazno podporo\, nam je v veliko pomoč\, da še naprej bolje služimo Božjemu ljudstvu. Z nakupom avtomobila lahko redno in varno potujemo na podružnice v majhne krščanske skupnosti za darovanje svete maše\, za podeljevanje zakramentov in za srečanja raznih skupin\, za poučevanje verouka. Po domovih obiskujemo bolnike in jih po potrebi tudi peljemo v bolnico\, po vaseh osveščamo mlade glede virusa HIV in drugih novodobnih pasti. Iskreno se zahvaljujemo vsem dobrotnikom Cerkve na Slovenskem\, še posebej pa dobrotnikom MIVA Slovenija\, da so podprli ta evangelizacijski projekt.\nIGOR BARBINI\, škof MARTIN KMETEC – TURČIJA\nIz srca se vam skupaj s celotno župnijsko skupnostjo in s. Rosario zahvaljujem za denarno pomoč\, ki smo jo prejeli za nakup novega minibusa za našo skupnost in poslanstvo\, ki ga opravljamo tukaj v Izmirju v Turčiji. Globoko hvaležni\, ne bomo pozabili moliti za vaše plemenito delo v podporo Cerkvi in njenemu poslanstvu.\nKARITAS SPES (LVOV IN VINICA) – UKRAJINA\nV imenu Karitas Spes Ukrajina se iskreno zahvaljujemo Misijonskemu središču Slovenije in MIVA za hiter odziv in konkretno pomoč pri nakupu dveh transportnih vozil za centra v Vinici in Lvovu. Ti dve regiji sta že od samega začetka sprejeli največje število notranje razseljenih oseb\, kar pomeni veliko aktivnosti in sodelovanja v sami regiji. Velika zahvala tudi v imenu delavcev Karitas\, ki vsakodnevno uporabljajo prevozna vozila in na ta način dostavljajo pomoč v vasi in oddaljena mesta. Hvala vsem Slovencem\, ki ste pomagali pri zbiranju denarnih sredstev in omogočili\, da že več kot leto pomagamo ljudem v Ukrajini.\nS. VIDA GERKMAN – ALBANIJA\nHvala MIVI Slovenija\, da mi je omogočila nakup električnega kolesa\, ki mi je res v veliko pomoč. Kako lahko se mi je bilo zapeljati vsakodnevno v sosednjo vas za previjanje ran na nogah in to je bilo še posebno v tolažbo bolniku\, da bom zagotovo in poceni prišla. To je bilo tiste mesece po nakupu in tako se kolo še danes vrti meni in drugim v pomoč in veselje. Iz vsega srca hvala vsem\, ki darujete in zbirate za nas. \nHvala vsem voznikom in dobrotnikom za dar ob akciji MIVA v preteklem letu. Tudi letos vas prosimo za vašo podporo\, da bomo lahko z novimi prevoznimi sredstvi pomagali našim misijonarjem. V hvaležnosti za lastne srečno prevožene poti namenimo svoj dar tudi našim bratom in sestram v misijonih\, ki so naše pomoči potrebni.\nVsem želimo blagoslovljeno in varno vožnjo\, predvsem pa varstvo sv. Krištofa na vseh poteh vašega življenja! \nPodatki za nakazilo: \nMISIJONSKO SREDIŠČE SLOVENIJE\nKristanova 1\, 1000 Ljubljana\nTRR pri NLB: SI56 0201 4005 1368 933\nBIC: LJBASI2X\nREFERENCA: SI00 249500\nKODA NAMENA: CHAR\nNAMEN: akcija MIVA \nVir: Misijonsko središče
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/kristofova-nedelja-2023/
ATTACH;FMTTYPE=:
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230723
DTEND;VALUE=DATE:20230724
DTSTAMP:20260622T115317
CREATED:20230702T152525Z
LAST-MODIFIED:20230702T152525Z
UID:10001904-1690070400-1690156799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:3. svetovni dan starih staršev in ostarelih
DESCRIPTION:Papež Frančišek je leta 2021 določil\, da se vsako leto četrta nedelja v juliju praznuje kot svetovni dan starih staršev in ostarelih. Ta nedelja je blizu praznika Marijinih staršev Joahima in Ane\, Jezusovih starih staršev. Letos bo to v nedeljo\, 23. julija 2023\, pod geslom: »Njegovo usmiljenje traja iz roda v rod« (Lk 1\,50). \nS tem se zelo očitno navezuje na Svetovni dan mladih\, ki se bo začel nekaj dni kasneje v Lizboni in ima za geslo »Marija je vstala in se v naglici odpravila« (Lk 1\,39). Ko mlada Marija obišče svojo ostarelo sestrično Elizabeto\, v svojem magnifikatu na ves glas oznanja moč zaveze med mladimi in ostarelimi. \nOb svetovnem dnevu starih staršev in ostarelih bo papež Frančišek v baziliki svetega Petra vodil evharistično bogoslužje. Sveti oče vabi župnije\, škofije\, združenja in cerkvene skupnosti po vsem svetu\, naj ta dan obhajajo v svojem pastoralnem okviru. \nMag. Luka Mavrič\,\ntajnik UD SŠK \n\nPoslanica svetega očeta za 3. svetovni dan starih staršev in ostarelih\n\nMolitev za 3. svetovni dan starih staršev in ostarelih\nDevica Marija\,\nMati vere in upanja\,\nzgled za to človeštvo\, ki ga je ukleščila brezbrižnost\,\nnaredi me razpoložljivega\, kot si ti\,\nda sprejmem Božjo voljo\,\nda bi poveličeval in hvalil Njegovo usmiljenje.\nMarija\, Mati kreposti\,\nti\, ki poznaš moje srce\,\nne dopusti\, da bi obupal.\nZ zaupanjem izročam svoje življenje v tvoje roke.\nOzdravi moje rane.\nNaj me Tvoja nežnost spremlja na moji poti.\nTvoja navzočnost\, Mati ljubezni\nnam prinaša veselje\,\nko vidimo svoje družine združene.\nPomagaj mi prenašati nežnost in ljubezen Boga\nvnukom in mladim\,\nda bi poleg molitve zanje\nlahko tudi molil z njimi.\nMarija\, izprosi zame dar Svetega Duha:\npodpiraj mojo šibkost;\nvdihni v moje srce tolažbo\nda bom lahko med mladimi pustil sledi vere\,\npričevanje o lepoti življenja\,\nspoznanje\, da ima življenje svojo mejo\,\nonkraj katere nas čaka Očetov objem.\nAmen. \n\nPastoralna gradiva za svetovni dan starih staršev in ostarelih\nOBISKOVANJE OSTARELIH\, KI SO OSAMLJENI \n· Da bi sporočilo bližine in tolažbe na ta svetovni dan prišlo do vseh – tudi do tistih\, ki so najbolj odmaknjeni – prosímo ljudi\, naj v svoji skupnosti obiščejo stare starše in ostarele\, ki živijo sami\, ter jim prenesejo sporočilo svetega očeta. \n· Obisk je oprijemljivo znamenje pomoči Cerkve\, s katerim poudarimo\, da so starejši – tudi najbolj osamljeni – v središču naših občestev. \n· Obisk je osebna izbira\, da vstanemo in se v naglici odpravimo k drugim (prim. Lk 1\,39)\, tako kot je to storila Marija\, ko je obiskala svojo ostarelo sestrično Elizabeto. \n· Obisk je lahko priložnost\, da prinesete darilo\, na primer rožo\, skupaj preberete poslanico in zmolite molitev ob svetovnem dnevu. \n· Obisk ostarelega je eden od načinov za pridobitev popolnega odpustka\, podeljenega ob tem svetovnem dnevu. \n· Sporočilo o svetovnem dnevu lahko razširite tako\, da na družbenih omrežjih objavite fotografije obiskov z oznako #ElderlyAndGrandparents. \n\n\n\nPRIPRAVLJANJE SVETOVNEGA DNE Z OSTARELIMI \n· Starejši so glavna ciljna skupina dejavnosti tega dneva. Sporočilo svetega očeta je namenjeno njim. \n· Pomembno je zagotoviti\, da se čim več starejših osebno udeleži nedeljskega bogoslužja\, ki se bo obhajalo ob tem svetovnem dnevu. \n· Po pandemiji je v mnogih okoljih padlo število starejših udeležencev pri nedeljski sveti maši. Svetovni dan je lahko priložnost\, da starejšim pomagamo\, da znova pridobijo navado osebne udeležbe pri sveti maši. \n· Ostarele iz župnije ali cerkvene skupine lahko povabite k skupnemu premišljevanju o papeževi poslanici za svetovni dan. Natisnjeno različico lahko razdelite vsem navzočim. \n· Starejše ljudi lahko povabite\, da se v molitvi spomnijo mladih\, še posebej tistih\, ki se bodo udeležili SDM v Lizboni in molijo za uspešen potek tega srečanja. \n· Z obiski starejših lahko besedilo poslanice pride tudi do tistih\, ki se ne morejo udeležiti srečanj. \n· Vsi stari starši in ostareli\, ki se bodo udeležili srečanj ob svetovnem dnevu\, lahko prejmejo posebno nalogo\, da molijo po molitvenih namenih svetega očeta ter po posebnih namenih domačega občestva. \n\n\n\nPRIPRAVLJANJE SVETOVNEGA DNE Z MLADIMI \n· Nekaj tednov pred svetovnim dnevom lahko skličete mlade iz svoje skupnosti\, da jim vse pojasnite in poskrbite\, da bodo z obiski dosegli čim več ostarelih. \n· Mlade\, ki se bodo udeležili SDM v Lizboni – ali bodo SDM praznovali v kakšni drugi obliki – lahko povabite\, da pred odhodom obiščejo kakšno osamljeno starejšo osebo. \n· Mladi lahko organizirajo kampanje na družabnih omrežjih za širjenje informacij o svetovnem dnevu z uporabo oznake #ElderlyAndGrandparents. \n\n\n\nPOPOLNI ODPUSTEK \n· Apostolska penitencierija je objavila odlok o popolnem odpustku ob svetovnem dnevu starih staršev in ostarelih. \n· Ostareli lahko prejmejo odpustek z udeležbo pri eni od maš\, ki se bodo praznovale ob tem svetovnem dnevu. \n· Glede na to\, da nekateri starejši zaradi zdravstvenih razlogov ne morejo osebno obiskovati maš\, se odpustek podeli tudi tistim\, ki se bodo maše udeležili preko televizije\, radia ali interneta. \n· Odpustek se podeli tudi vsem\, ki ob tem svetovnem dnevu opravijo kakšno ‘delo usmiljenja’ in obiščejo ostarelo osebo. \n\n\n\nPREDLOGI ZA BOGOSLUŽJE \n· Ena od svetih maš v nedeljo\, ko praznujemo svetovni dan starih staršev in starejših naj bo posvečena praznovanju tega svetovnega dne s starimi starši in starejših v župniji ali skupnosti. \n· Da bi spodbudili prisotnost ostarelih pri maši\, se lahko v organizacijo prevoza za tiste\, ki tja ne morejo priti sami vključijo drugi člani občestva. \n· Med praznovanjem lahko mladi iz župnije ali skupnosti predstavijo sporočilo svetega očeta starim staršem in starejšim. \n· Na svetovni dan starih staršev in starejših ter v dneh neposredno pred in po tem dnevu\, lahko v bolnišnicah in domovih za ostarele organizirate bogoslužna praznovanja tega svetovnega dne. Kjer je to mogoče in v skladu z zdravstvenimi predpisi\, naj se vključijo člani župnije\, da bodo maše lahko primerno oblikovane. \n· Nabirka od maš za ta svetovni dan je lahko namenjena podpori projektom za pomoč revnim ostarelim v skupnosti. \n\n\n\nPREDLOGI ZA PROŠNJE VERNIKOV IN ZA SPOMIN NA VSE OSTARELE\, KI SO UMRLI V PANDEMIJI \n· Za ostarele\, da bi znali biti pričevalci Gospodove milosti\, ki se razteza iz roda v rod. Molimo. \n· Za mlade\, da se bodo »hitro« odpravili na pot srečanja s starejšimi in jim tako pokazali Gospodovo nežnost. Naj svet napolni prekipevajoča radost novega objema med mladimi in starimi. Molimo. \n· Za stare starše\, da bi znali modro spremljati svoje družine in prenašati zaklad vere svojim vnukom in mlajšim generacijam. Molimo. \n· Da nobena starejša oseba ne bi bila več zavržena ali zapuščena\, da bi osamljeni prejeli tolažbo in bolni ozdravljenje. Da bi Cerkev znala pokazati bližino in usmiljenje do najšibkejših ostarelih. Molimo. \n· Da bi Cerke\, kjerkoli danes obhaja ta svetovni dan\, vedno bolj kazala dobrodošlico do starih staršev in starejših\, ter za papeža Frančiška\, naj Gospod blagoslovi in ohranja njegovo službo. Molimo. \n· Da bi stari starši znali v ponižnosti in modrosti s čudenjem gledati svoje vnuke\, jim prisluhniti in stati ob strani kot »učitelji življenja«. Molimo. \n\n\n\nSKLEPNI BLAGOSLOV \nBlagoslov dolgega življenja \nBog usmiljenja\,\nki si svoje otroke obdaril z dolgim življenjem\,\nnakloni jim svoj blagoslov;\nnaj čutijo lepoto in moč tvoje navzočnosti.\nKo gledajo v preteklost\,\nnaj se veselo zahvaljujejo za tvojo milost\,\nko gledajo v prihodnost\,\nnaj vztrajajo v upanju\, ki ne mine.\nTebi naj bo slava in čast na veke vekov. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/3-svetovni-dan-starih-starsev-in-ostarelih/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230722
DTEND;VALUE=DATE:20230723
DTSTAMP:20260622T115317
CREATED:20230702T164454Z
LAST-MODIFIED:20230702T164454Z
UID:10001913-1689984000-1690070399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Marija Magdalena\, praznik
DESCRIPTION:22. julija v Katoliški cerkvi obhajamo praznik sv. Marije Magdalene\, prve priče\, ki je videla Vstalega\, in prve glasnice\, ki je apostolom oznanila vstajenje Gospoda. \nDolgo časa so v pobožnosti in v umetnosti Marijo Magdaleno istili z Marijo iz Betanije\, sestro Lazarja in Marte\, ter z neimenovano ‘veliko grešnico’\, ki je Jezusu v farizejevi hiši med obedom mazilila noge\, potem ko jih je oprala s svojimi solzami ter obrisala s svojimi lasmi. Zdaj je dokazano\, da gre za tri različne osebe. \n\nGod svete Marije Magdalene praznik za vso Cerkev\nVloga ženske v Katoliški Cerkvi v Sloveniji\n\nSvetnici je ime Marija\, Magdalena je njen priimek\, ki pove\, da je bila doma iz Magdale\, ribiškega mesteca na zahodnem bregu Genezareškega jezera. Iz dveh pripomb v Lukovem in Markovem evangeliju vemo\, da je Jezus iz Marije iz Magdale izgnal sedem hudih duhov. Število sedem v Svetem pismu pomeni veliko število\, množico. Ta omemba hoče povedati\, da je bila Marija popolnoma v oblasti hudih duhov. V skupini žena\, ki so stregle zboru apostolov in njihovemu Učitelju\, se Marija Magdalena vedno imenuje na prvem mestu. \nMarija Magdalena je ostala Jezusu zvesta vse do konca do smrti na Kalvariji in še do groba. Pod križem je vztrajala z Jezusovo materjo Marijo in z edinim učencem Janezom\, ki ni strahopetno pobegnil. Ko je minil praznični dan velike noči\, so Marija Magdalena\, Marija\, mati Jakobova\, in Marija Saloma kupile dišav\, da bi Jezusovo telo v grobu mazilile. Evangelist Janez pa nam je ohranil čudoviti prizor srečanja Marije Magdalene z vstalim Jezusom. Ko je stoječ ob grobu jokala\, [o je Jezus sočutno vprašal: »Žena\, kaj jokaš? Koga iščeš?« Magdalena je mislila\, da govori z vrtnarjem\, zato je prosila\, naj ji pokaže\, kam je del Jezusovo telo. Ko jo je Jezus poklical po imenu: »Marija!«\, pa ga je prepoznala. Trdno je bila prepričana\, da je Gospod vstal od mrtvih in to veselo novico je nemudoma sporočila njegovim učencem. \nSkozi vsa stoletja cerkvene zgodovine razmišlja pisec slovenskega življenjepisa svete Marije Magdalene\, srečujemo žene\, ki učencem naznanjajo Jezusovo sporočilo. In tudi v današnjih dneh je na svetu nešteto žena\, ki so pripravljene služiti Jezusu in njegovemu vstajenjskemu oznanilu. Marija Magdalena je kakor nalašč njihova svetnica. Grki so jo že zgodaj častili kot “nosilko miru in enakovredno apostolom”. \nUmetniki jo upodabljajo s posodico z mazilnim oljem\, stoječo pod križem\, ali kot spokornico z razpuščenimi lasmi (po zgrešenem enačenju z evangeljsko grešnico) s knjigo\, s Križanim\, s spokornim bičem v rokah in z mrtvaško glavo pred seboj. (Povzeto po reviji Ognjišče) \nPapež Frančišek je v okviru jubileja Usmiljenja določil\, da se god sv. Marije Magdalene povzdigne v praznik\, da bi izpostavil »pomembnost te ženske\, ki je pokazala veliko ljubezen do Kristusa in ki jo je Kristus zelo ljubil«. Kot je zapisano v dekretu\, ki ima naslov Apostolorum Apostola in ima datum 3. junij 2016\, »se odločitev umešča v sedanji cerkveni kontekst\, ki zahteva bolj poglobljen premislek o dostojanstvu ženske\, novi evangelizaciji in veliki skrivnosti božjega usmiljenja«. Sveti Janez Pavel II. je veliko pozornosti namenil ne le pomembni vlogi ženske pri Kristusovem poslanstvu in poslanstvu Cerkve\, ampak tudi posebni vlogi Marije Magdalene kot »prvi priči\, ki je videla Vstalega\, in prvi glasnici\, ki je apostolom oznanila vstajenje Gospoda«. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-marija-magdalena-praznik-3/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/magdalena.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230719T160000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230719T190000
DTSTAMP:20260622T115317
CREATED:20230711T073413Z
LAST-MODIFIED:20230711T124637Z
UID:10001917-1689782400-1689793200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Molitvena ura in sv. maša ob 188. obletnici rojstva Božje služabnice Magdalene Gornik
DESCRIPTION:Na Gori nad Sodražico bo v sredo\, 19. julija\, ob 188. obletnici rojstva Božje služabnice Magdalene Gornik\, ob 16. uri molitvena ura\, ob 17. uri pa slovesna sveta maša\, ki jo bo daroval ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore OFM.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/molitvena-ura-in-sv-masa-ob-188-obletnici-rojstva-bozje-sluzabnice-magdalene-gornik/
ATTACH;FMTTYPE=:
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230714T183000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230714T183000
DTSTAMP:20260622T115317
CREATED:20230702T165017Z
LAST-MODIFIED:20230702T165017Z
UID:10001915-1689359400-1689359400@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Molitev in sveta maša za bolnike z rakom
DESCRIPTION:Kongregacija za bogoslužje in discipline zakramentov je 11. februarja 2020 uradno razglasila sv. Leopolda Mandića za zavetnika bolnikov z rakom. Kongregacija je poudarila\, da je s to razglasitvijo odprto okno upanja\, saj bo sv. Leopold\, ki je sam doživel osebno izkušnjo nemoči te težke težke bolezni\, kot zavetnik spremljal onkološke bolnike s svojo priprošnjo pri Bogu. \nOd marca 2023 bo v baziliki Marije Pomagaj na Brezjah vsak drugi petek v mesecu potekala molitev s priprošnjo sv. Leopoldu Mandiću.\n14. julij:\nOb 18.30 – molitev rožnega venca\nOb 19.00 – sveta maša in po maši blagoslov z relikvijami sv. Leopolda Mandića \nTermini svete maše in blagoslova bodo sledili:\n14. julij\, 11. avgust\, 8. september\, 13. oktober (molitev ob 18.30\, sveta maša ob 19.00)\n10. november\, 8. december (molitev ob 17.30\, sveta maša ob 18.00) \nVir: Marija.si
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/molitev-in-sveta-masa-za-bolnike-z-rakom-5/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Brezje-Ivan-Rampre.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230711
DTEND;VALUE=DATE:20230717
DTSTAMP:20260622T115317
CREATED:20230702T155243Z
LAST-MODIFIED:20230702T155305Z
UID:10001909-1689033600-1689551999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Duhovne vaje v tišini za študent(k)e: Upočasnimo korak in prisluhnimo Bogu
DESCRIPTION:Ignacijev dom duhovnosti v Ljubljani vabi na duhovne vaje v tišini za študent(k)e z naslovom Upočasnimo korak in prisluhnimo Bogu. \nDuhovne vaje so čas za srečanje z Bogom in z vsem\, kar je zares pomembno v tvojem življenju. Življenje ti je zaupano\, kaj boš z njim storil/-a? Kaj ima Bog pri tem? \nTermin: \n\n11.-16. julij\n\nDuhovne vaje vodi p. Milan Bizant DJ. \nVeč informacij in prijava \nNa spletni strani Ignacijevega doma najdete tudi druge zanimive programe\, med katerimi lahko poiščete tistega\, ki vam ustreza. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/duhovne-vaje-v-tisini-za-studentke-upocasnimo-korak-in-prisluhnimo-bogu-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Ignacijev-dom-duhovnosti-logo.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230711
DTEND;VALUE=DATE:20230712
DTSTAMP:20260622T115317
CREATED:20230702T164302Z
LAST-MODIFIED:20230702T164302Z
UID:10001912-1689033600-1689119999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Benedikt\, zavetnik Evrope\, praznik
DESCRIPTION:Sv. Benedikt (ok. 480–547) je znan kot oče zahodnega meništva. Na Monte Cassinu pri Neaplju je ustanovil znamenit samostan in v njem napisal pravilo za samostansko življenje. Njegovi redovni sinovi – benediktinci so po preseljevanju narodov položili temelje evropske kulture\, zato je sv. Benedikt tudi »zavetnik Evrope«. Umrl je 21. marca okoli leta 547. Ponekod so se ga že včasih spominjali 11. julija\, kakor je zaradi postnega časa njegov god v novem koledarju. \nVir: Hozana.si
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-benedikt-zavetnik-evrope-praznik-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/3c4badb58a9afce704b1b968ac57b9d4b9d671cc.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230708
DTEND;VALUE=DATE:20230717
DTSTAMP:20260622T115317
CREATED:20230606T073519Z
LAST-MODIFIED:20230606T090345Z
UID:10001887-1688774400-1689551999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Osemdnevne duhovne vaje v tišini: Oče\, reci mi besedo\, da se rešim
DESCRIPTION:Datum: 8. 7. (zvečer)–16. 7. 2023 (zaključek s kosilom) \nKraj: Ignacijev dom duhovnosti\, Ulica stare pravde 11\, 1000 Ljubljana \nVodi: p. Janez Poljanšek DJ (janez.poljansek@rkc.si) \nPrijave na spletni strani: https://ignacijevdom.si/ \nIgnacijanske duhovne vaje z glavnim poudarkom na molitvi ob Božji besedi bodo tokrat spremljali misli in duhovni napotki iz krščanske dediščine\, od puščavnikov do sodobnih bogoiskateljev. Udeleženci imajo možnost osebnega duhovnega spremljanja. \nPovabljeni redovniki\, redovnice in drugi. \nP. Milan Bizant DJ
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/osemdnevne-duhovne-vaje-v-tisini-oce-reci-mi-besedo-da-se-resim/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Ignacijev-dom-duhovnosti1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230708
DTEND;VALUE=DATE:20230709
DTSTAMP:20260622T115317
CREATED:20230702T155101Z
LAST-MODIFIED:20230702T155101Z
UID:10001908-1688774400-1688860799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Obletnica posvetitve bazilike v Stični
DESCRIPTION:Cistercijanski samostan v Stični 8. julija praznuje obletnico posvetitve cerkve Žalostne Matere Božje (posvečena leta 1156) in je bila leta 1936 razglašena za baziliko. \nBazilika danes služi tudi kot župnijska cerkev\, kot Marijin romarski kraj pa je bila 1936 razglašena za baziliko. Je ena izmed največjih cerkva v Sloveniji\, po nekaterih virih pa naj bi bila tudi najdaljša. \nCerkev je 8. julija 1156 posvetil oglejski patriarh Pelegrin I. Kot vse cistercijanske cerkve je tudi ta dobila posvetitev Materi Božji. Raziskave so pokazale\, da je bila že takratnja cerkev sezidana kot troladijska slopna bazilika s prečno ladjo in dvema dolgima stranskima kapelama. \nCistercijanski samostan ali opatija Stična je najstarejši samostan na slovenskem ozemlju. Cistercijani smo pripadniki reformiranega benediktinskega življenja. Reformo so v Franciji začeli in izpeljali sv. Robert\, sv. Alberik in sv. Štefan Harding\, ki veljajo za ustanovitelje reda. Ime izahaja po prvi in matični opatiji v kraju Citeaux (beri : sito\, latinsko: Cistercium) v Burgundiji v Franciji. \nCistercijanska Opatija Stična  je najstarejši samostan na današnjem slovenskem ozemlju in edina opatija\, ki še deluje. V sklopu samostana se nahaja Bazilika Žalostne Matere Božje\, ki služi tudi kot župnijska cerkev. \nZačetki samostana segajo v leto 1132. Samostan je kmalu po ustanovitvi postal pomembno versko\, kulturno in gospodarsko središče Kranjske. Bogata samostanska knjižnica je do jožefinskih reform varovala dragocene iluminirane rokopise v latinščini iz 12. in 13. stoletja\, ki so nastali v stiškem skriptoriju. V samostanu je leta 1428 nastal za slovensko slovstvo pomemben Stiški rokopis\, eden prvih pisnih spomenikov v slovenščini. \nŽe v 12. stoletju se v Stični omenja samostanska šola\, ki pa je verjetno sčasoma sprejemala za izobraževanje tudi dečke od zunaj. Tako se omenja\, da je verjetno skladatelj Jakob Gallus iz Ribnice\, svojo prvo izobrazbo dobil v Stični. Od 14. stoletja naprej je stiški samostan pošiljal svoje nadarjene menihe za univerzitetni študij verjetno v cistercijanski kolegij pri Dunaju. Od 14. stoletja naprej je namreč cistercijanski red svojim članom dovoljeval stik z gosti in ljudmi iz okolice\, kar so redovni statuti sprva prepovedovali. Zaradi tega in tudi zaradi začenjajoče nove miselnosti renesanse je nastal v 15. stoletju Stiški rokopis\, ki obsega razen glavnega besedila v latinščini tudi najstarejše zapisano slovensko besedilo: molitev pred pridigo\, molitev “Pozdravljena Kraljica”\, dva obrazca splošne spovedi in začetek stare velikonočne pesmi. \nPatriarh Peregrin je Stični že ob njenem nastanku podelil toliko posesti in dohodkov\, da je mogla živeti. Ker so menihi zlasti v prvih stoletjih imeli veliko izdatkov za gradnje in dograjevanje stavb in njihove opreme\, posebej še za njeno najimenitnejšo stavbo\, veličastno romansko cerkev\, jim je ustanovitelj moral povečati dohodke. \nČeprav je bilo življenje in arhitektura Stične zastavljena skromneje kot po mnogih drugih cistercijanskih samostanih po Evropi\, se je vendar sčasoma Stična toliko opomogla\, da je mogla v neki meri slediti ostalim. Vseskozi so skušali skrbeti\, da so bili samostanski prostori \, kjer se je odvijalo skupno življenje menihov\, lepo urejeni\, in še posebej rezidenca opata – prelatura\, ki je bila namenjena sprejemanju in stanovanju gostov in nekako predstavljala skupnost pred javnostjo. Križni hodnik v Stični je sčasoma dobil zidano zgodnjegotsko obliko s skromno poslikavo zaradi samostanskih pravil in zaradi skromnejših razmer v naših krajih. Iz istih razlogov tudi ni dobil izrazitejših figuralnih okrasitev. \nSkozi stoletja je samostan spreminjal svojo arhitekturno podobo\, tako da danes najdemo sledove romanike\, gotike in baroka. Vse do danes pa se je ohranilo najstarejše jedro samostana\, ki ga tvorita znameniti križni hodnik in redovna cerkev. V času reform Jožefa II. leta 1784 je bil samostan razpuščen. Ponovno so ga obudili cistercijani šele leta 1898. Od takrat dalje samostan ponovno nemoteno deluje. \nSamostan ter cerkev sta danes zavarovana kot nepremična spomenika državnega pomena\, sam samostan pa predstavlja pomembno versko in kulturno središče. \nVeč na: www.sticna.eu \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/obletnica-posvetitve-bazilike-v-sticni/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Stična1-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230705
DTEND;VALUE=DATE:20230706
DTSTAMP:20260622T115317
CREATED:20230702T155736Z
LAST-MODIFIED:20230702T155736Z
UID:10001911-1688515200-1688601599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Ciril in Metod\, sozavetnika Evrope\, slovesni praznik
DESCRIPTION:V Katoliški cerkvi 5. julija obhajamo slovesni praznik sv. bratov Cirila in Metoda\, slovanskih apostolov in sozavetnikov Evrope. Imenujemo ju tudi apostola Slovanov zaradi pomembnega misijonskega dela med slovanskimi ljudstvi. \nCiril in Metod sta bila misijonarja grškega rodu\, ki sta pri oznanjevanju in širjenju krščanske vere uporabljala glagolico. Ciril se je rodil okrog l. 826 ali 827\, Metod pa okrog l. 812 ali 815 v Solunu. Pri krstu so ju poimenovali Konstantin in Mihael\, vendar sta ob vstopu v samostan imeni spremenila. Najprej sta delovala kot knjižničar in učitelj filozofije. Mladost sta preživela v okolici Soluna\, cesar pa ju je okrog l. 860 poslal misijonarit na polotok Krim. \nMoravski knez Rastislav ju je okrog l. 860 povabil med slovanske narode\, kjer sta delovala na tedanjem velikomoravskem ozemlju\, ki je zajemalo današnjo vzhodno Slovenijo\, vzhodno Hrvaško\, Madžarsko\, Češko\, Slovaško\, južno Poljsko\, jugovzhodno Nemčijo in zahodno Ukrajino ter širila krščansko oznanilo v slovanskem jeziku. Po treh letih na Moravskem sta odšla v Panonijo in od tam preko Benetk v Rim. Pri papežu Hadrijanu II. (867–872) sta dobila dovoljenje za opravljanje bogoslužja v slovanskem jeziku. \nCiril je v Rimu zbolel in umrl\, papež Hadrijan II. pa je Metoda poslal h knezu Koclju v Panonijo. Na tem ozemlju je prišel v spor z nemškimi duhovniki in bil obtožen krivoverstva. Po izpustitvi mu je papež Janez VIII. (872–882) ponovno dovolil uporabo slovanskega jezika za bogoslužno rabo. \nNjun godovni dan v Katoliški Cerkvi obhajamo 5. julija\, v neslovanskih deželah pa 14. februarja. Pravoslavna Cerkev njun god obhaja 11. maja\, 24. maja pa godujeta po julijanskem koledarju. Sveti papež Janez Pavel II. (1978–2005) ju je leta 1980 imenoval za sozavetnika Evrope. V ljubljanski nadškofiji sta glavna zavetnika\, v mariborski nadškofiji pa druga zavetnika nadškofije. V murskosoboški škofij je sv. Metod glavni zavetnik škofije\, njun god pa v Katoliški cerkvi v Sloveniji obhajamo kot slovesni praznik. \nPraznik apostolov Slovanov je priložnost za ovrednotenje in zavedanje njunega pomena na področju evropske kulturne\, zgodovinske in jezikovne dediščine\, ki je povezana tudi z našo deželo. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/ciril-in-metod-sozavetnika-evrope-slovesni-praznik-3/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/ciril-in-metod4.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR