BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Nadškofija Ljubljana - ECPv6.11.0.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Nadškofija Ljubljana
X-ORIGINAL-URL:https://nadskofija-ljubljana.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za Nadškofija Ljubljana
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20240331T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20241027T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240605T110000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240605T120000
DTSTAMP:20260620T214240
CREATED:20240605T082753Z
LAST-MODIFIED:20240605T082753Z
UID:10002723-1717585200-1717588800@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Predavanje akad. Krašovca: 'Razsežnosti izzivov v pripravi novega slovenskega prevoda Svetega pisma'
DESCRIPTION:Slovenska akademija znanosti in umetnosti vljudno vabi na predavanje z naslovom Razsežnosti izzivov v pripravi novega slovenskega prevoda Svetega pisma (2024) akad. Jožeta Krašovca\, ki bo v sredo\, 5. junija 2024\, ob 11. uri v akademijski dvorani. \nPoglavitni izziv za vsak komentirani prevod Svetega pisma so problemi tekstne kritike izvirnega besedila v hebrejščini\, aramejščini in grščini. Najstarejše verzije Svetega pisma so ohranjene v številnih rokopisih in prevodih\, zato se mora vsak prevajalec nasloniti na tekstnokritične izdaje izvirnika in starejših prevodov. Drugi zahtevni izziv je dvatisočletna tradicija hermenevtike in specifične potrebe sodobne splošne in biblične znanosti. Tretji pomembni izziv je razvoj prevodnega jezika\, ki je vedno bogatejši s filološkimi študijami\, književnostjo in literarno kritiko. Zelo pomembno je dejstvo\, da so prevod Svetega pisma za javno rabo v Cerkvi povsod pripravljali v popolnem soglasju z vodstvom Cerkve. \nV obdobju od leta 1980 do leta 2024 sta pri nas nastala kar dva prevoda\, ki sta bogato komentirana. Leta 1996 je izšel komentirani ekumenski prevod Svetega pisma\, ki je dobil podnaslov »Slovenski standardni prevod« (SSP). Ta prevod je delno pripravljen po načelu ad verbum\, delno po načelu ad sensum\, ker so nekateri prevajalci kljub drugačnemu dogovoru zavestno spreminjali slog izvirnika. V pripravi uvodov\, opomb\, referenc in dodatkov na koncu knjige smo se večinoma oprli na francoski ekumenski prevod Svetega pisma iz leta 1977 (TOB). V letih od 2006 do 2024 smo zelo skrbno pripravljali novi komentirani prevod z mandatom Slovenske škofovske konference. Tako smo po desetletjih pričakovanja dobili končno verzijo uradnega prevoda Svetega pisma\, ki bo osnova za liturgične priročnike in študijske namene. Ta prevod sledi načelu točnega prevoda po izvirniku na jezikovni\, semantični in literarni ravni\, glede osnovne strukture besedil in razčlenitve z vmesnimi naslovi pa se drži svetovno razširjene francoske La Bible de Jérusalem (BJ) iz leta 2000. Tej izdaji smo sledili tudi v sestavljanju in prirejanju uvodov\, opomb\, referenc in bogatih dodatkov na koncu knjige. TOB ima drugačen koncept komentiranja prevoda kakor BJ. Če se TOB v opombah osredotoča na najnujnejše realije\, BJ daje večji poudarek razlagam temeljnega in večpomenskega teološkega besedišča\, literarnih vrst in zvrsti ter slogovnih značilnosti. V tem je poglavitni razlog posebnega slovesa tega komentiranega prevoda Svetega pisma. \nNaš novi\, uradni prevod Svetega pisma kljub temu ne ukinja prejšnjega\, ekumenskega\, ampak ga v vseh bistvenih postavkah dopolnjuje. To je končno razvidno že iz dejstva\, da so v obeh francoskih tipih komentiranega prevoda v veliki meri sodelovali isti strokovnjaki iz celotnega francoskega govornega področja po svetu. La Bible de Jérusalem je poimenovana po francoski biblični šoli v Jeruzalemu\, ki je pripravo prevoda organizirala in vodila. Doslej so jo priredili že v številnih svetovnih jezikih. Na Hrvaškem je Jeruzalemska Biblija trenutno razširjena kot standardni hrvaški katoliški prevod Svetega pisma. Novi slovenski prevod Svetega pisma francosko izdajo dopolnjuje in jo tudi presega po obsegu referenc in usklajenosti sistema redakcije. \nSpletna stran SAZU\n\n\nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/predavanje-akad-krasovca-razseznosti-izzivov-v-pripravi-novega-slovenskega-prevoda-svetega-pisma/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/8d717e9882645de5e93fabc91ef2a158074dab0a.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240603T200000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240603T200000
DTSTAMP:20260620T214240
CREATED:20240305T100130Z
LAST-MODIFIED:20240305T100658Z
UID:10002671-1717444800-1717444800@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Taizéjska molitev
DESCRIPTION:Pri taizéjskih molitvah se prepletajo taizéjski spevi\, Božja beseda in tišina. Udeležiš se jih lahko na različnih krajih po Sloveniji. \nSpodaj si lahko ogledaš termine in lokacije taizéjskih molitev. \nČe tudi v vašem kraju pripravljate taizéjsko molitev\, lahko sporočite termin na spodnji naslov: \n\n\n\n\ntaize@katoliskamladina.si\n\n\n\n\n\n\n\n\nRedne taizéjske molitve\n\n\n\n\n\nV Ljubljani bodo molitve potekale od februarja do junija: \n\n4. in 18. marec ob 19.00\n1. in 15. april ob 19.00\n6. in 20. maj ob 20.00\n3. in 17. junij ob 20.00
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/taizejske-molitve-3-2/2024-06-03/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Logo-Katoliska-mladina-1.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240531T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240531T190000
DTSTAMP:20260620T214240
CREATED:20240506T123113Z
LAST-MODIFIED:20240506T123622Z
UID:10002708-1717182000-1717182000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Žejni Besede
DESCRIPTION:Aktualne teme s katerimi se soočajo mladi odrasli v današnjem svetu. Omogočiti želimo mladim odraslim prostor za nadaljnjo rast v Besedi in skozi odnose usmerjati njihovo pot kristjanov. \nKDAJ: 31. maj 2024 ob 19.00 \nKJE: Stari trg 34\, Ljubljana \nZA KOGA: mladi odrasli 25+ \nVir: Katoliška mladina
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/zejni-besede-3/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Logo-Katoliska-mladina-1.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20240531
DTEND;VALUE=DATE:20240601
DTSTAMP:20260620T214240
CREATED:20240506T103421Z
LAST-MODIFIED:20240506T103421Z
UID:10002698-1717113600-1717199999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Obiskanje Device Marije\, praznik
DESCRIPTION:Marijino obiskanje tete Elizabete je najprej uvedel sv. Bonaventura kot poseben praznik članov frančiškanske družine\, pozneje ga je sprejel tudi rimski bogoslužni koledar. Namesto 2. julija ga sedaj praznujemo vmes med Gospodovim oznanjenjem in rojstvom sv. Janeza Krstnika. \nVir: Hozana.si
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/obiskanje-device-marije-praznik-3/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/obiskanje.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240530T183000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240530T183000
DTSTAMP:20260620T214240
CREATED:20240516T091313Z
LAST-MODIFIED:20240516T091313Z
UID:10002714-1717093800-1717093800@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Evharistična procesija po ljubljanskih ulicah
DESCRIPTION:Na praznik Sv. rešnjega telesa in krvi\, 30. 5.\, vabimo vse študente in druge mlade\, da se nam pridružite pri slovesni sveti maši\, ki jo bo ob 18.30 daroval nadškof Stanisav Zore\, in evharistični procesiji\, s katero bomo Gospoda pospremili po ljubljanskih ulicah.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/evharisticna-procesija-po-ljubljanskih-ulicah/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/d5ef8984df6d10bc22a5852e348073350b9fed9b.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20240530
DTEND;VALUE=DATE:20240531
DTSTAMP:20260620T214240
CREATED:20240506T103624Z
LAST-MODIFIED:20240506T104252Z
UID:10002699-1717027200-1717113599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sveto rešnje telo in kri
DESCRIPTION:Praznik sv. Rešnjega telesa in krvi bomo v Katoliški cerkvi praznovali v četrtek\, 30. junija. \nNa ta dan obhajamo Jezusovo navzočnost v zakramentu sv. Rešnjega telesa in krvi – evharistije\, ki je središče krščanske vere in zakramentalnega življenja vernih. Na praznik so ponekod v navadi različne oblike procesij\, s čimer verniki tudi navzven pokažejo svojo vero. Praznik je zapovedan\, zato se katoličani ta dan udeležijo bogoslužja. \n\nPraznik nima stalnega datuma\, saj je določen glede na praznik velike noči in ga obhajamo v četrtek drugi teden po prazniku binkoštih. \n\nIzraz evharistija prihaja iz grškega glagola eucharistein\, ki pomeni zahvaljevati se. Evharistija je primarni zakrament predvsem zato\, ker je pri drugih zakramentih prisotno deleženje pri neki Kristusovi kreposti\, pri evharistiji pa je vsebovan Kristus sam\, učlovečena Beseda\, glavni avtor zakramentov. Sama v sebi je evharistija najprej zakrament Božje ljubezni do ljudi\, kot jo označuje tridentinski koncil. Nato je zakrament edinosti Cerkve\, saj se z evharistijo izrazi in hkrati uresničuje edinost Božjega ljudstva. Z drugim vatikanskim koncilom bi lahko sintetizirali\, da je Kristus pri zadnji večerji zaupal svoji Cerkvi “spomin svoje smrti in svojega vstajenja: zakrament dobrotljivosti\, znamenje edinosti\, vez ljubezni\, velikonočno gostijo\, v kateri se prejema Kristus\, duša napolnjuje z milostjo in nam daje poroštvo prihodnje slave” (B 47). \nVidiki zakramenta evharistije  \nZa zakrament evharistije so se v zgodovini Cerkve izoblikovali različni vidiki in različna imena. Jezus je pri zadnji večerji z učenci\, pri kateri je kruh spremenil v svoje telo ter vino v svojo kri\, postavil zakrament evharistije\,[1] njegovo obhajanje pa je od začetkov krščanstva razpoznavno znamenje kristjanov. Postavitve zakramenta evharistije se spominjamo pri vsaki maši\, posebej tedaj\, ko duhovnik izreka posvetilne besede nad kruhom in vinom.[2] Kristjani verujemo\, da kruh po prebistvenju (transsubstanciaciji) postane Jezusovo telo\, vino pa Jezusova kri. \nPosvečene hostije se hranijo v ciborijih\, eno hostijo pa v običajno umetniško izdelani monštranci.[3] Namen hranjenja posvečenih hostij je dejstvo Jezusove trajne navzočnosti v zakramentalni obliki kot tudi možnost za češčenje. Duhovniki monštranco izpostavljajo v češčenje za posebne priložnosti\, ob veliki noči in prazniku sv. Rešnjega telesa in krvi pa so v navadi tudi procesije\, ki potekajo po cerkvah in/ali v bližnji okolici. Za praznik sv. Rešnjega telesa in krvi je marsikje v navadi postavljanje začasnih kapelic ali oltarjev\, mimo katerih poteka sprevod. Duhovnika z monštranco poleg bogoslužnih sodelavcev spremljajo verniki in s tem izrazijo zunanjo versko pripadnost. \nZakrament evharistije skupaj s krstom in birmo sodi med zakramente uvajanja v krščanstvo. Otroci\, ki so redno vključeni v proces kateheze\, ki poteka v župnijah\, v Cerkvi na Slovenskem k prvemu obhajilu pristopijo na koncu tretjega razreda. Evharistija pomeni tako polnost in vrh uvajanja v krščanstvo. \n\n[1] Prim. Mt 26\,26–30\, Mr 14\,22–26; Lk 22\,14–23 in 1 Kor 11\,23–25.\n[2] Ko je šel prostovoljno v trpljenje\, je vzel kruh\, se zahvalil\, ga razlomil\, dal svojim učencem in rekel: »Vzemite in jejte od tega vsi\, to je moje telo\, ki se daje za vas.« Prav tako je po večerji vzel kelih\, se spet zahvalil\, ga dal svojim učencem in rekel: »Vzemite in pijte iz njega vsi\, to je kelih moje krvi nove in večne zaveze\, ki se za vas in za vse preliva v odpuščanje grehov. To delajte v moj spomin.«\n[3] Monštranca je sveta posoda\, umetniško izdelana\, s podstavkom in stekleno odprtino\, v katero se postavi sveta hostija v javno čaščenje. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sveto-resnje-telo-in-kri-3/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/7ad40b8f05b28c5207d6ac49d89df183b9ca1ef7.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20240526
DTEND;VALUE=DATE:20240527
DTSTAMP:20260620T214240
CREATED:20240506T093843Z
LAST-MODIFIED:20240506T093843Z
UID:10002697-1716681600-1716767999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Nedelja Svete Trojice
DESCRIPTION:V Katoliški cerkvi na nedeljo po binkoštnem prazniku praznujemo nedeljo Svete Trojice. To bo letos 26. maja. \nNauk o Sveti Trojici se je izoblikoval že na koncilu v Niceji (325 po Kr.) in je kot veroizpoved (credo) v bogoslužni rabi prisoten vse do današnjih dni. Vera v Sveto Trojico je sestavni del kristjanove vere v enega Boga v treh osebah. Na nedeljo Svete Trojice se pri bogoslužju zato posebej poglabljamo v skrivnost verske resnice o enem Bogu v treh osebah\, ki so Oče\, Sin in Sveti Duh (prim. Katekizem Katoliške Cerkve (KKC) 249–256). \nKristjani smo krščeni v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha\, s čimer postanemo tudi člani Cerkve. Skrivnosti enega Boga v treh osebah verujočim ni dano spoznavati samo z razumom\, temveč tudi na osnovi milostnega daru vere ter Božjega razodetja Jezusa Kristusa. O identiteti Boga Očeta in Svetega Duha je spregovoril Jezus Kristus.[1] Čeprav tri Božje osebe ločimo med seboj\, nobena od treh oseb nikdar ne deluje brez sodelovanja drugih dveh. Očetu pripisujemo\, da je Stvarnik vesolja in človeka\, Jezusu Kristusu dela odrešenja\, Svetemu Duhu\, ki izhaja iz Očeta in Sina\, pa dela posvečenja. \nČeprav razlikujemo tri Božje osebe\, jih ne smemo ločevati. Nauk o Sveti Trojici poudarja\, da je delo stvarjenja skupno vsem trem osebam Trojice\, saj so vse tri eno počelo stvarjenja. Hkrati pa je stvarjenje povezano z razodetjem in odrešenjem\, ki je prišlo po Jezusu Kristusu\, stvarstvu pa se posreduje po Svetem Duhu. Sveti Duh je kot tretja Božja oseba poslan od Očeta in Sina ter vodi Cerkev\, ki je skupnost verujočih. Bistvo odnosov med tremi Božjimi osebami je brezpogojna ljubezen. \nEna od najbolj znanih upodobitev Svete Trojice je ikona ruskega ikonopisca Andreja Rubljova (1360–1430). Vsebinsko jo povezujemo s starozaveznim svetopisemskim odlomkom\, ki opisuje Božji obisk pri Abrahamu in Sari ob Mamrejevih hrastih.[2] \n\n\n\n[1] O skrivnostni dinamiki odnosov med Očetom in Sinom in Svetim Duhom je največ zapisov in razlag v Janezovem evangeliju.\n[2] Prim. 1 Mz 18\,1–15.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/nedelja-svete-trojice-4/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/707_nedelja_po_binkostih_sveta_trojica_b.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20240524
DTEND;VALUE=DATE:20240525
DTSTAMP:20260620T214240
CREATED:20240506T092538Z
LAST-MODIFIED:20240506T092538Z
UID:10002696-1716508800-1716595199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Slovesni praznik Marije Pomočnice kristjanov – Marija Pomagaj
DESCRIPTION:V Katoliški cerkvi 24. maja obhajamo praznik Marije Pomočnice kristjanov oz. Marije Pomagaj. V Sloveniji je slovesni praznik\, saj je Marija Pomočnica kristjanov glavna zavetnica države. \nK nastanku praznika sta pripomogla dva zgodovinska dogodka. V času papeža Pija V. (1566–1572) so dežele okrog sredozemskega morja ogrožali Turki. Zbral je 222 ladij in 40.000 vojakov\, ki so se kleče izročili Marijinemu varstvu. Vnela se je huda bitka\, v kateri so osvobodili 15.000 krščanskih sužnjev. Na tej osnovi je papež Pij V. Božji materi Mariji dal naziv Pomočnica kristjanov\, ki je od tedaj tudi sestavni del litanij Matere Božje. \nNa praznik Marije Pomočnice kristjanov oz. Marije Pomagaj se spominjamo vrnitve papeža Pija VII. (1800–1823) iz Napoleonovega ujetništva v Rim. Cesar Napoleon je v okviru vojaških pohodov zasedel tudi Rim in 17. maja 1809 razglasil ukinitev papeške države. Hkrati je ukazal\, naj papeža ujamejo in odpeljejo v Francijo\, kjer je trpel lakoto in pomanjkanje. Papež Pij VII. je bil brez strežaja\, spovednika\, vzeli pa so mu tudi brevir\, knjige in pisala. \nLeta 1814 se je zgodil preobrat. Napoleon je bil premagan in odstavljen in leta 1815 poslan v izgnanstvo. Odstop je podpisal v Fontainebleauju pri Parizu\, kamor je dal zapreti tudi papeža Pija VII. Papež se je 24. maja 1815 vrnil v Rim in odločil\, da se ta dan praznuje praznik Marije Pomočnice kristjanov. Leta 1815 se je rodil sv. Janez Bosko (1815–1888)\, ustanovitelj salezijancev\, ki je svoje delo z mladino izročil v Marijino varstvo. \nPraznik Marije Pomočnice kristjanov slovesno praznujejo v številnih škofijah po svetu. V ljubljanski nadškofiji ga posebej praznujejo na Brezjah\, ki so najbolj priljubljena in znana slovensko božja pot ter v župniji Marije Pomočnice na Rakovniku. \nPo naročilu mošenjskega župnika Urbana Ažbeta so leta 1800 na Brezjah postavili novo stransko kapelico v čast Mariji Pomagaj. V njej je bila slika Leopolda Layerja\, posnetek znamenite Cranachove Marije Pomočnice. Leopold Layer je leta 1814 iz zaobljube\, ker je bil po Marijini priprošnji rešen iz ječe\, poslikal celotno kapelico. Marijina podoba je postala vir milosti in navdiha\, saj so pred njo molili številni verniki\, ki so prihajali od blizu in daleč. Pozornost so vzbudila različna uslišanja. Ljubljanski škof Jakob Missia (1897–1899) je 9. oktobra 1889 blagoslovil temeljni kamen za novo Marijino cerkev\, 7. oktobra 1900 pa jo je tudi posvetil. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/slovesni-praznik-marije-pomocnice-kristjanov-marija-pomagaj-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Marija-Pomagaj1-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240523T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240523T180000
DTSTAMP:20260620T214240
CREATED:20240506T122833Z
LAST-MODIFIED:20240506T122833Z
UID:10002707-1716487200-1716487200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Večernice
DESCRIPTION:V novem študijskem letu 2023/2024 vabimo študente in vse ostalo Božje ljudstvo k molitvi slovesnih petih večernic\, ki jih bomo enkrat mesečno obhajali pred oz. na različne praznike. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\nOsmič lahko pri tem starodavnem bogoslužju\, kakor je od nekdaj potekalo po samostanih\, sodelujete v četrtek\, 23. maja 2024\, ob 18. uri v cerkvi sv. Jakoba.\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nZA KOGA: odprto za vse\, posebej za študente \nKDAJ: 23. maj ob 18.00 \nKRAJ: Cerkev sv. Jakoba\n \nVir: Katoliška mladina
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/vecernice-4/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Ljubljana-Sv.-Jakob.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240520T200000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240520T210000
DTSTAMP:20260620T214240
CREATED:20240305T100130Z
LAST-MODIFIED:20240305T100658Z
UID:10002670-1716235200-1716238800@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Taizéjska molitev
DESCRIPTION:Pri taizéjskih molitvah se prepletajo taizéjski spevi\, Božja beseda in tišina. Udeležiš se jih lahko na različnih krajih po Sloveniji. \nSpodaj si lahko ogledaš termine in lokacije taizéjskih molitev. \nČe tudi v vašem kraju pripravljate taizéjsko molitev\, lahko sporočite termin na spodnji naslov: \n\n\n\n\ntaize@katoliskamladina.si\n\n\n\n\n\n\n\n\nRedne taizéjske molitve\n\n\n\n\n\nV Ljubljani bodo molitve potekale od februarja do junija: \n\n4. in 18. marec ob 19.00\n1. in 15. april ob 19.00\n6. in 20. maj ob 20.00\n3. in 17. junij ob 20.00
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/taizejske-molitve-3-2/2024-05-20/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Logo-Katoliska-mladina-1.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20240519
DTEND;VALUE=DATE:20240520
DTSTAMP:20260620T214240
CREATED:20240506T092323Z
LAST-MODIFIED:20240506T092323Z
UID:10002695-1716076800-1716163199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Slovesni praznik binkošti
DESCRIPTION:S slovesnim praznikom binkošti\, ki ga bomo letos praznovali v nedeljo\, 19. maja 2023\, bomo v Katoliški cerkvi sklenili velikonočni čas. \nPraznik obhajamo 50 dni po veliki noči in je praznik prihoda Svetega Duha\, ker je na ta dan po svetopisemskem sporočilu nad zbrane učence in Božjo mater Marijo prišel Sveti Duh (prim. Apd 2\,1–11; Jn 20\,19–23).[1] \nSveti Duh v življenju krščanske skupnosti\nIz svetopisemskega besedila izhaja pomen delovanja Svetega Duha v Cerkvi in življenju krščanske skupnosti\, saj je on dejavno navzoč ob sprejemanju odločitev (prim. Apd 15\,28)\, izbira oznanjevalce (prim. Apd 13\,2) ter jih vodi (Apd 8\,26–40). Začetki Cerkve so po Apostolskih delih v tesni povezanosti s prihodom Svetega Duha\, zato v drugem Lukovem delu – Apostolskih delih – binkošti zavzemajo središčno mesto. Kakor je Jezus po krstu v Duhu začel svoje delovanje s programskim govorom v nazareški shodnici\, ki ga je sklenil z opozorilom\, da so vsi (ne samo Judje) poklicani k odrešenju; tako tudi Cerkev po svojem binkoštnem krstu (prim. Apd 2\,1–4) začenja svoje poslanstvo s Petrovim govorom v Jeruzalemu (prim. Apd 2\,14 in sl.)\, ki na koncu nakaže univerzalni vidik odrešenja (prim. Apd 2\,39). Tako sta celotno evangeljsko poslanstvo Cerkve\, kakor tudi poslanstvo Jezusa Kristusa prikazana kot delovanje pod vodstvom Svetega Duha.[2] \nApostolska dela pričujejo o delovanju Svetega Duha ne samo ob nastanku Cerkve\, ampak tudi o njegovem stalnem spremljanju Cerkve na njeni poti napredovanja. Celotna knjiga je eno samo sklicevanje na Svetega Duha. Ta je dvakrat omenjen kot prvotni dejavnik odrešenja\, njegovo delo je tudi obrat Cerkev k poganom. Po molitvi\, veri in krstu Sveti Duh podarja moč za pričevanje ter vodi Cerkev pri njenem misijonskem poslanstvu in oznanjevanju evangelija.[3] \nSveti Duh in nova evangelizacija\nSveti Duh je začetnik in počelo vsake evangelizacije\, je prvenstveni nosilec veselega oznanila v svet in prehiteva človeško oznanjevanje evangelija. Papež Pavel VI. (1963–1978) je izpostavil vlogo Svetega Duha kot glavnega dejavnika evangelizacije\, zato mora Cerkev bolj premišljevati naravo\, vlogo in način delovanja Svetega Duha v današnji družbi in evangelizaciji. Ko Cerkev danes čuti potrebo po novi evangelizaciji\, pravzaprav čuti potrebo po bolj odločni poslušnosti in odprtosti za delovanje Svetega Duha.[4] \nNova evangelizacija\, ki pomeni prehod od tradicionalne k osebni veri\, pomeni tudi novo prisluškovanje Svetemu Duhu\, ki tudi za danes pozna prave rešitve za nastale razmere. Evangelizacija je tudi »nova«\, ker Sveti Duh neprestano ustvarja novost Božje besede in ljudi na novo duhovno prebuja. Sveti Duh je tisti\, ki evangeliju odpira pot v srca ljudi in družbe (prim. Apd 16\,9–10) ter konkretizira evangeljsko sporočilo v sodobni čas in okolje.[5] \nIzraz binkošti in cerkveno leto\nBeseda binkošti izhaja iz nemškega jezika (Pfingsten iz ‘der fünfzigste Tag’ (petdeseti dan))\, pojem pa izhaja iz grške besede pentekoste’ (hemera)\, kar pomeni petdeseti (dan). Po binkoštih se v Katoliški Cerkvi nadaljuje liturgični čas med letom\, ki traja do konca cerkvenega leta oziroma do začetka adventnega časa. Velikonočno svečo v cerkvah z oltarnega prostora odnesejo h krstnemu kamnu\, duhovniki in drugi sodelavci pa pri bogoslužju nosijo liturgična oblačila v zeleni barvi. \n\n\n\n[1] Apd 2\,1–11: Ko je prišel binkoštni dan\, so bili vsi zbrani na istem kraju. Nenadoma je nastal z neba šum\, kot bi se bližal silovit vihar\, in napolnil vso hišo\, kjer so se zadrževali. Prikazali so se jim jeziki\, podobni plamenom\, ki so se razdelili\, in nad vsakim je obstal po eden. Vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom in začeli so govoriti v tujih jezikih\, kakor jim je Duh dajal izgovarjati. V Jeruzalemu so tedaj prebivali Judje\, pobožni možje iz vseh narodov pod nebom. Ko se je razširil glas o tem\, se je zbrala množica ljudi\, ki so bili vsi iz sebe\, ker jih je vsakdo slišal govoriti v svojem jeziku. Strmeli so\, se čudili in govorili: Glejte\, ali niso vsi ti\, ki govorijo\, Galilejci? Kako\, da jih slišimo vsak v svojem materinem jeziku? Parti\, Medijci in Elamci in tisti\, ki prebivamo v Mezopotamiji\, Judeji in Kapadokiji\, v Pontu in Aziji\, v Frigiji in Pamfiliji\, v Egiptu in v libijskih krajih blizu Cirene\, in mi iz Rima\, ki se zdaj mudimo tukaj\, Judje in spreobrnjenci\, Kreni in Arabci – vsi jih slišimo\, kako v naših jezikih oznanjajo velika Božja dela!\nJn 20\,19–23: Pod noč tistega dne\, prvega v tednu\, ko so bila tam\, kjer so se učenci zadrževali\, vrata iz strahu pred Judi zaklenjena\, je prišel Jezus\, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« In ko je to rekel\, jim je pokazal roke in stran. Učenci so se razveselili\, ko so videli Gospoda. Tedaj jim je Jezus spet rekel: »Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal\, tudi jaz vas pošiljam.« In ko je to izrekel\, je dihnil vanje in jim dejal: »Prejmite Svetega Duha! Katerim grehe odpustite\, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite\, so jim zadržani.«\n[2] Prim. C. Sorč\, Sveti Duh\, v: Priročnik dogmatične teologije\, Družina 2003\, 524.\n[3] Prim. C. Sorč\, n. d.\, 525.\n[4] Prim. C. Sorč\, n. d.\, 587.\n[5] Prim. C. Sorč\, n. d.\, 587. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/slovesni-praznik-binkosti-3/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/SvetiDuh-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240517T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240517T180000
DTSTAMP:20260620T214240
CREATED:20240506T124755Z
LAST-MODIFIED:20240506T124755Z
UID:10002711-1715968800-1715968800@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Odprtje razstave 'Simbolika rastlin v Svetem pismu in drugih svetih knjigah'
DESCRIPTION:V petek\, 17. maja 2024 ob 18. uri\, vabimo na odprtje mednarodne gostujoče razstave iz Portugalske z naslovom “Simbolika rastlin v Svetem pismu in drugih svetih knjigah”. \nVeč o dogodku na spletni strani Muzeja krščanstva na Slovenskem. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/odprtje-razstave-simbolika-rastlin-v-svetem-pismu-in-drugih-svetih-knjigah/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/0226ddb083c407a73fb3c6b43fefd85b55d0fd2b.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20240517
DTEND;VALUE=DATE:20240518
DTSTAMP:20260620T214240
CREATED:20240506T124848Z
LAST-MODIFIED:20240506T124848Z
UID:10002712-1715904000-1715990399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Obletnica obiska papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji
DESCRIPTION:V Sloveniji se 17. maja spominjamo obiska papeža Janeza Pavla II. naše države. \nOd petka\, 17. maja\, do nedelje\, 19. maja 1996\, je papež Janez Pavel II. prvič obiskal Slovenijo. Po prihodu in sprejemu na brniškem letališču je sveti oče priromal k Mariji Pomagaj na Brezje kmalu po 17. uri. Sveti oče je pred milostno podobo Marije Pomagaj molil ter ji nato podaril rožni venec. \nPapež Janez Pavel II. je Slovenijo prvič obiskal 17. maja 1996\, drugič pa 19. septembra 1999. V okviru prvega obiska\, ki je potekal pod geslom Oče\, potrdi nas v veri\, je obiskal tri tedanje (nad)škofije: Koper\, Ljubljano in Maribor. \nSrečal se je z vodilnimi predstavniki političnega in verskega življenja\, redovnimi predstojnicami in predstojniki\, verniki in številnimi mladimi iz domovine\, zamejstva in tujine. \nPapež je leta 1996 pri nas praznoval svoj 76. rojstni dan in se je ob tej priložnosti spomnil tudi pomembnih obletnic slovenskega naroda v povezavi s krščanstvom na Slovenskem: obeležitev 1250-letnice krščanstva na Slovenskem\, 1200 let od oglejsko-čedadske sinode\, ki je začrtala misijonsko in pastoralno delo med Slovenci južno od Drave ter 1111 let od smrti slovanskega apostola sv. Metoda. \nSlovenci smo tedaj obhajali tudi 1000-letnico Brižinskih spomenikov\, najstarejšega slovenskega verskega in kulturnega dokumenta\, ki je prvo katehetsko-liturgično besedilo v slovenskem jeziku (delno povzeto po spletni strani Radia Ognjišče). \nVeč o papežu Janezu Pavlu II. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/obletnica-obiska-papeza-janeza-pavla-ii-v-sloveniji/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240516T193000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240516T193000
DTSTAMP:20260620T214240
CREATED:20240403T180157Z
LAST-MODIFIED:20240406T145412Z
UID:10002685-1715887800-1715887800@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Kateheza Dobrega pastirja: informativno srečanje
DESCRIPTION:Vas zanima kateheza Dobrega pastirja? V okviru Akademije Mericianum se poleti 2024 začne novo usposabljanje KDP. \nLepo vabljeni na informativno srečanje v četrtek\, 16. maja ob 19.30\, ki bo potekalo po zoom-u na tej povezavi. \nGlede na datum informativnega srečanja se vpis na usposabljanje KDP I podaljša do 20. maja. \nUsposabljanje je namenjeno vsem\, ki bi želeli podrobno spoznati katehezo Dobrega pastirja za obdobje od 3 do 6 let: (bodoči) kateheti\, (bodoči) starši in vsi\, ki vas zanima razvoj otrokovega odnosa z Bogom in kako odrasli otroku lahko pomaga odkrivati in živeti ta odnos. Usposabljanje 1. stopnje (starost 3-6) je osnova in pogoj za vključitev v usposabljanje za delo s starejšimi (6-12 letnimi) otroki. \nVabljeni! \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/kateheza-dobrega-pastirja-informativno-srecanje/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/d7294676b2a51889c8050e32535c8d387cd51717.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20240516
DTEND;VALUE=DATE:20240526
DTSTAMP:20260620T214240
CREATED:20240506T124540Z
LAST-MODIFIED:20240506T124540Z
UID:10002710-1715817600-1716681599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Misijon v župniji Rakovnik ob 100. obletnici posvetitve cerkve Marije Pomočnice
DESCRIPTION:Župnija Marije Pomočnice na Rakovniku praznuje stoletnico posvetitve cerkve od 16. do 25. maja 2024. Dogodki ob tej priložnosti so raznoliki\, od koncerta\, športnih turnirjev\, tematskih večerov\, druženj\, literarnih popoldnevov\, orientacije\, plesa\, do duhovnih programov in zaključne slovesnosti. Program je brezplačen in odprt za vse generacije. Podrobnejše informacije so na voljo na spletni strani župnije. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/misijon-v-zupniji-rakovnik-ob-100-obletnici-posvetitve-cerkve-marije-pomocnice/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Ljubljana-Rakovnik.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240514T200000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240514T200000
DTSTAMP:20260620T214240
CREATED:20240506T115451Z
LAST-MODIFIED:20240506T115451Z
UID:10002705-1715716800-1715716800@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Večer Plus+
DESCRIPTION:Bog v središču. Slavljenje. Molitev v tišini. Spoved. Življenjske zgodbe. Priložnost za vsakega\, da se umiri\, okrepi\, prejme upanje\, najde svoje mesto v svetu. \nVečere pripravljata Katoliška mladina in Svetnikova skupnost slavilcev – Sveti. \nKDAJ: 14. maj 2024 ob 20.00 \nKRAJ: Antonov dom na Viču \nZA KOGA: večeri so odprti za vse starosti \nVir: Katoliška mladina
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/vecer-plus-13/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/VECERI_PLUS_2_square.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240512T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240512T200000
DTSTAMP:20260620T214240
CREATED:20240506T105547Z
LAST-MODIFIED:20240506T111837Z
UID:10002704-1715536800-1715544000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Slavnostni koncert ob 30-letnici ponovnega delovanja Zavoda sv. Stanislava
DESCRIPTION:Koncert bo v nedeljo\, 12. maja 2024\, v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma ob 15. in ob 18. uri. \nZbori in orkestra Zavoda sv. Stanislava z gosti bodo izvajali glasbo Jožeta Privška in kantato CARMINA BURANA Carla Orffa. \nVstopnice po enotni ceni 15 € lahko rezervirate preko spletnih obrazcev: \n\n1. koncert (ob 15. uri)\n2. koncert (ob 18. uri) – rezervacije trenutno niso mogoče\, lahko se vpišete na čakalno listo\n\nPrevzem rezerviranih vstopnic v Zavodu sv. Stanislava (atrij v 1. nadstropju pred cerkvijo sv. Stanislava oz. tajništvom zavoda) bo potekal v naslednjih terminih: \n\nsreda\, 8. maj\, 10.00–11.00\nsreda\, 8. maj\, 13.00–15.00\nčetrtek\, 9. maj\, 7.15–7.45\nčetrtek\, 9. maj\, 10.00–11.00\nčetrtek\, 9. maj\, 14.00–16.00\npetek\, 10. maj\, 7.15–7.45\npetek\, 10. maj\, 10.00–11.00\npetek\, 10. maj\, 13.00–15.00\n\nZa dodatne informacije se lahko obrnete na e-naslov zavod@stanislav.si ali telefonsko številko 01 58 22 151 ob delavnikih med 11. in 12. uro. \nVir: Zavod sv. Stanislava
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/slavnostni-koncert-ob-30-letnici-ponovnega-delovanja-zavoda-sv-stanislava/2024-05-12/2/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/banner-LETNI-KONCERT-ZSS-2024-1140x500px.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240512T150000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240512T170000
DTSTAMP:20260620T214240
CREATED:20240506T105547Z
LAST-MODIFIED:20240506T111837Z
UID:10002701-1715526000-1715533200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Slavnostni koncert ob 30-letnici ponovnega delovanja Zavoda sv. Stanislava
DESCRIPTION:Koncert bo v nedeljo\, 12. maja 2024\, v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma ob 15. in ob 18. uri. \nZbori in orkestra Zavoda sv. Stanislava z gosti bodo izvajali glasbo Jožeta Privška in kantato CARMINA BURANA Carla Orffa. \nVstopnice po enotni ceni 15 € lahko rezervirate preko spletnih obrazcev: \n\n1. koncert (ob 15. uri)\n2. koncert (ob 18. uri) – rezervacije trenutno niso mogoče\, lahko se vpišete na čakalno listo\n\nPrevzem rezerviranih vstopnic v Zavodu sv. Stanislava (atrij v 1. nadstropju pred cerkvijo sv. Stanislava oz. tajništvom zavoda) bo potekal v naslednjih terminih: \n\nsreda\, 8. maj\, 10.00–11.00\nsreda\, 8. maj\, 13.00–15.00\nčetrtek\, 9. maj\, 7.15–7.45\nčetrtek\, 9. maj\, 10.00–11.00\nčetrtek\, 9. maj\, 14.00–16.00\npetek\, 10. maj\, 7.15–7.45\npetek\, 10. maj\, 10.00–11.00\npetek\, 10. maj\, 13.00–15.00\n\nZa dodatne informacije se lahko obrnete na e-naslov zavod@stanislav.si ali telefonsko številko 01 58 22 151 ob delavnikih med 11. in 12. uro. \nVir: Zavod sv. Stanislava
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/slavnostni-koncert-ob-30-letnici-ponovnega-delovanja-zavoda-sv-stanislava/2024-05-12/1/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/banner-LETNI-KONCERT-ZSS-2024-1140x500px.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240510T183000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240510T183000
DTSTAMP:20260620T214240
CREATED:20240506T130237Z
LAST-MODIFIED:20240506T130237Z
UID:10002713-1715365800-1715365800@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Molitev in sveta maša za bolnike z rakom
DESCRIPTION:Kongregacija za bogoslužje in discipline zakramentov je 11. februarja 2020 uradno razglasila sv. Leopolda Mandića za zavetnika bolnikov z rakom. Kongregacija je poudarila\, da je s to razglasitvijo odprto okno upanja\, saj bo sv. Leopold\, ki je sam doživel osebno izkušnjo nemoči te težke težke bolezni\, kot zavetnik spremljal onkološke bolnike s svojo priprošnjo pri Bogu. \nOd januarja 2024 bo v baziliki Marije Pomagaj na Brezjah vsak drugi petek v mesecu potekala molitev s priprošnjo sv. Leopoldu Mandiću.\nTermini v prvih mesecih leta 2024: 10. maj\, 14. junij.\nOb 18.30 – molitev rožnega venca\nOb 19.00 – sveta maša in po maši blagoslov z relikvijami sv. Leopolda Mandića\nVir: Marija.si
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/molitev-in-sveta-masa-za-bolnike-z-rakom-15/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Brezje-Ivan-Rampre-250x141-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240510T063000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240510T070000
DTSTAMP:20260620T214240
CREATED:20240506T115553Z
LAST-MODIFIED:20240506T115553Z
UID:10002706-1715322600-1715324400@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Javni rožni venec
DESCRIPTION:Katoliška mladina tudi na drugi petek v maju organizira javno molitev rožnega venca na Kongresnem trgu\, pred stebrom Svete Trojice. Molili bomo za spoštovanje življenja od spočetja do naravne smrti. \nZA KOGA: odprto za vse\, posebej za mlade može in fante \nKDAJ: 10. maj 2024 ob 6.30 zjutraj \nKRAJ: Kongresni trg \nVir: Katoliška mladina
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/javni-rozni-venec-6/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20240509
DTEND;VALUE=DATE:20240512
DTSTAMP:20260620T214240
CREATED:20240506T105144Z
LAST-MODIFIED:20240506T105144Z
UID:10002700-1715212800-1715471999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Konferenca Med modro svetlobo in modrim nebom
DESCRIPTION:Vabimo vas na mednarodno konferenco z naslovom Med modro svetlobo in modrim nebom: Izzivi vzgoje v digitalni dobi\, ki bo v Zavodu sv. Stanislava med 9. in 11. majem 2024. Še posebej lepo vabljeni v četrtek\, 9. maja\, ob 16.30\, ko se bomo seznanili s trenutno usmeritvijo Cerkve na področju vzgojnega poslanstva\, razmišljali o njeni vlogi pri vzgoji ter iskali odgovore na izzive časa. Vabljeni\, da skupaj sooblikujemo dogodek. \nVeč na: https://www.stanislav.si/zavod-sv-stanislava/med-modro-svetlobo-in-modrim-nebom/
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/konferenca-med-modro-svetlobo-in-modrim-nebom/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Zavod-sv.-Szanislava-11.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20240509
DTEND;VALUE=DATE:20240510
DTSTAMP:20260620T214240
CREATED:20240506T092031Z
LAST-MODIFIED:20240506T092031Z
UID:10002694-1715212800-1715299199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Praznik Gospodovega vnebohoda
DESCRIPTION:V Katoliški cerkvi bomo v četrtek\, 18. maja 2023\, obhajali slovesni praznik Gospodovega vnebohoda\, ko je od mrtvih vstali Kristus dopolnil zemeljsko delovanje in odšel v nebo. \nGospodov vnebohod je poleg velike noči in binkošti eden izmed najpomembnejših krščanskih praznikov\, ki so ga zanesljivo obhajali že ob koncu 4. stoletja. \nPraznik obhajamo štirideset dni po veliki noči\, saj se je Jezus po svetopisemskem izročilu po vstajenju štirideset dni prikazoval učencem in izbranim pričam\, preden je odšel v nebo (prim. Mr 16\,19–20; Lk 24\,50–53 in Apd 1\,9–11).[1] \nPraznik želi poudariti pomen Kristusove bližine z Bogom Očetom in Svetim Duhom. Jezus\, ki je z dušo in telesom odšel v nebesa\, ostaja med nami prisoten na več načinov. Kot je zapisano v Konstituciji o svetem bogoslužju drugega vatikanskega cerkvenega zbora (1962–1965)\, je Kristus navzoč tedaj\, ko skupnost verujočih (Cerkev) moli ali poje\, v Božji besedi\, zapisani v Svetem pismu\, v duhovnikovi osebi\, ko deluje v Jezusovem imenu\, v zakramentih ter na posebej očiten in izrazit način v zakramentu evharistije\, ki predstavlja trajno Kristusovo navzočnost.[2] \nPomen Kristusovega vstajenja in trajne navzočnosti med ljudmi je temelj\, na katerem sloni nauk Cerkve in iz katerega izhaja tudi njeno verovanje. Cerkev po Kristusovem naročilu od zadnje večerje dalje (prim. Mt 26\,26–30) ponavlja besede posvetitve kruha in vina v Kristusovo telo in kri. \n\n\n\n[1] Vzdignil se je pred njihovimi očmi in oblak ga je zastrl njihovim pogledom. Ko so po njegovem odhodu strmeli v nebo\, glej\, sta stala pri njih dva moža v belih oblačilih\, ki sta rekla: »Možje Galilejci\, kaj stojite in gledate v nebo? Ta Jezus\, ki je bil vzet od vas v nebo\, bo prišel prav tako\, kakor ste ga videli iti v nebo« (Apd 1\,6–11).\n[2] Prim. Konstitucija o svetem bogoslužju (B 7). \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/praznik-gospodovega-vnebohoda-4/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/690_gospodov_vnebohod_a.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20240507
DTEND;VALUE=DATE:20240508
DTSTAMP:20260620T214240
CREATED:20240506T123957Z
LAST-MODIFIED:20240506T123957Z
UID:10002709-1715040000-1715126399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Obletnica izhajanja katoliškega tednika Družina
DESCRIPTION:Slovenski katoliški tednik Družina od maja 1952 izhaja kot verski list tedanje apostolske administrature za Goriško. Njen ustanovitelj in izdajatelj je bil apostolski administrator msgr. dr. Mihael Toroš. \nDružina naj bo!\nIdejni vodja je bil apostolski administrator za Goriško dr. Mihael Toroš\, ki je od takratnih oblasti dobil dovoljenje za izdajanje novega verskega lista. Ime Družina si je zamislil njen prvi glavni urednik dr. Jože Premrov. »V mislih sem imel slovenski narod\, ki naj bo ena sama Družina. Ko sem razloge povedal Torošu\, me je od veselja objel in dejal ‘Družina naj bo!’« je o nastanku imena ob 50-letnici izhajanja povedal Premrov. \nIz primorskega verskega lista se je Družina razširila v vseslovenski verski časopis\nKljub dovoljenju oblasti se je Družina spopadala s številnimi podtikanji\, kar je pri njenih ustvarjalcih vzbujalo slutnjo\, da bi časopis lahko celo prepovedali. Zato je njeno preživetje vse do sedanjosti res pomemben dosežek. Uredniki in sodelavci niso obupali\, iskali so nove poti\, krog naročnikov se je širil in prerasel Primorsko\, za katero je bil časopis prvotno namenjen. Leta 1965 je tako dosegla že vse slovenske škofije in zamejstvo\, zdaj jo prejmejo tudi rojaki po svetu. \nLeta 1973 je Družina iz štirinajstdnevnika (v letih med 1956 in 1961 je zaradi političnega pritiska izhajala le enkrat mesečno) postala tednik\, kar je še zdaj. Od leta 1998 redno izhaja v barvah. Letno izide 52 številk\, ob posebnih priložnostih pa tudi izredna številka. Ob obisku sv. papeža Janeza Pavla II. leta 1996 je tri dni izhajala vsak dan. \nDružino bogatijo priloge\, spletna stran\, družbena omrežja\, knjige in revije\nDružini so se pridružile tudi priloge. Zdaj redno izhajata dve: mesečno izide Slovenski čas\, vsak teden pa Naša družina. V koraku s časom je Družina dobila tudi spletno stran\, na kateri lahko vsak dan spremljate novice iz Cerkve doma in po svetu\, obveščamo vas o dogodkih v galeriji Družina in novostih založbe Družina\, ki poleg časopisa izdaja tudi revije in knjige za različne okuse in starosti. Spremljate nas lahko tudi na facebooku\, twitterju in instagramu. \nUčimo se iz zgodovine\, zazrti smo v prihodnost\nPodrobneje o zgodovini Družine lahko preberete tule\, iz nje se sicer učimo\, še posebej pa smo osredotočeni na prihodnost. \nHvala tudi vsem\, ki nas berete. Pri Družini se bomo še naprej trudili\, da bomo pripravljali verodostojne novice\, vsebine iz življenja Cerkve doma in po svetu\, obveščali vas bomo z dogajanji v naši družbi. Z vašo podporo še naprej ostajamo največja SLOVENSKA DRUŽINA. \n  \nZgodovina tednika Družina\nBesedilo je pripravil msgr. mag. Franci Petrič. \nV letu 1952 je bil pritisk komunistične oblasti na Cerkev najhujši in tudi uredništvo se je ukvarjalo s težkimi administrativnimi in gmotnimi ovirami (npr. t. i. »pomanjkanje« papirja). Prva naklada je bila v 15.000 izvodih\, z vsako naslednjo številko pa je naraščala. Družina je takrat izhajala kot štirinajstdnevnik. Administrativno omejevanje naklade je trajalo do leta 1962\, ko je Družina dosegla 56.000 izvodov. V letih med 1956 in 1961 je zaradi političnega pritiska izhajala le kot mesečnik. Od leta 1962 pa spet kot štirinajstdnevnik. \nDne 20. maja 1965 je apostolski administrator za slovensko Primorje (pozneje koprsko škofijo) škof msgr. dr. Janez Jenko Družino zaupal vsem trem slovenskim ordinarijem\, ki je takrat tudi formalno postala glasilo vseh slovenskih škofij. To je bil čas ureditev diplomatskih odnosov med SFRJ in Svetim sedežem\, zato je postal pritisk komunistične oblasti ohlapnejši\, naklada pa je zaradi vse bolj pestre in obširne vsebine strmo rasla (leta 1966 Družina prvič izide v 100.000 izvodih). Vsebina\, ki je bila dotlej pretežno omejena na nabožne članke\, pridige in kvečjemu domoljubne spise\, je svojim bralcem začela širiti obzorje s poročili o dogodkih v Cerkvi doma in po svetu. To je doba pomladne rasti in bujnega razcveta\, ki se kaže v rekordnih nakladah. V letu 1971 je štela 130.000\, za božič 1971 pa celo rekordnih 147.000 izvodov. Januarja 1973 je začela Družina izhajati kot tednik. \nKonec sedemdesetih in na začetku osemdesetih let je Družina s svojim pisanjem vztrajno odpirala pereča vprašanja in v javnosti širila kritično misel. Posebej se je angažirala v prizadevanjih za pravice katoličanov in verujočih v socialistični družbi: vprašanja uradne ateistične vzgoje v šolah\, praznovanje božiča kot dela prostega dne\, pravice vernih v javnih zavodih (duhovna oskrba v zaporih\, bolnišnicah\, domovih za ostarele)\, demokratizacija družbe idr. Ob uvedbi demokracije leta 1990 je Družina podpirala osamosvajanje slovenske države. \nDružina sedemdesetih in osemdesetih let je\, kot je dejal dr. Drago Klemenčič\, »kazalec svoboščin pri nas«. Tudi policijska zaslišanja\, preiskave prostorov uredništva in sodno preganjanje takratnim urednikom ni vzelo poguma\, da ne bi ostali kritični spremljevalci družbenih dogajanj. Zaradi zavzemanja za pravice vernih v družbi je bila Družina 26. januarja 1975 zaplenjena. S hvaležnostjo se spominjajo prvega urednika dr. Jožeta Premrova\, pa tudi na ostalih nekdanjih urednikov: dr. Ivan Merlaka\, dr. Draga Klemenčiča\, dr. Janeza Grila in pokojnega Frančka Križnika. \nDružina se je v preko 60. letih obstoja iz verskega tednika z omejenim številom strani razvila v kakovosten tednik\, ki redno izhaja. Tudi tehnično je dosegla napredek\, saj že od leta 1998 redno izhaja v barvah. Nekoč je pri Družini delalo majhno število ljudi (urednik\, lektor in računovodja)\, danes pa ima v uredništvu zaposlenih več novinarjev in tehnično osebje. Letno izide 52 številk\, ob posebnih priložnostih pa tudi izredna številka. Vsaka številka ima nad trideset rednih sodelavcev in več desetin občasnih piscev\, ki poročajo o življenju posameznih župnij in skupnosti. \nDružina je vsebinsko zasnovana kot katoliški tednik\, ki redno poroča o življenju Cerkve doma in v svetu ter se hkrati ukvarja z vsemi vprašanji\, ki zadevajo sodobnega človeka. Z demokracijo se je prostor svobode razširil\, zato kot katoliški časopis obravnavamo vsa vprašanja\, ki zanimajo današnjega Slovenca – od kulture in politike\, do umetnosti\, prostega časa ter tudi športa. Posebno pozornost namenjamo evangelizaciji mladih. \nSlovenskemu človeku hočemo oznanjati besedo odrešenja. Naše poslanstvo je povezovati krajevno občestvo Cerkve na Slovenskem z vesoljno Cerkvijo\, širiti obzorja\, odgovarjati na duhovne\, verske\, kulturne\, narodnostne pa tudi politične potrebe vernega človeka. Z vstopom v jubilejno leto smo 18. maja 2011 dali tedniku novo zunanjo podobo. Vsebinsko je danes Družina obogatena še z različnimi prilogami\, kot so: Naša družina (namenjena družini in vzgoji)\, Kažipot(medijska priloga)\, Slovenski čas (priloga za družbo in kulturo)\, Berem bereš(knjige in založniška dejavnost) ter Vodnik po duhovnih vajah. \nOb 60. jubileju je izšla tudi posebna priloga\, kjer je predstavljen časopis\, njegovi novinarji\, sodelavci\, dopisniki in bralci. Družina prinaša slovenskemu človeku oznanilo Sveta vera bodi vam luč\, materni jezik pa ključ ter želi ostati svetilnik vere in ljubezni do Cerkve in slovenskega naroda. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/obletnica-izhajanja-katoliskega-tednika-druzina-3/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240506T200000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240506T200000
DTSTAMP:20260620T214240
CREATED:20240305T100130Z
LAST-MODIFIED:20240305T100658Z
UID:10002669-1715025600-1715025600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Taizéjska molitev
DESCRIPTION:Pri taizéjskih molitvah se prepletajo taizéjski spevi\, Božja beseda in tišina. Udeležiš se jih lahko na različnih krajih po Sloveniji. \nSpodaj si lahko ogledaš termine in lokacije taizéjskih molitev. \nČe tudi v vašem kraju pripravljate taizéjsko molitev\, lahko sporočite termin na spodnji naslov: \n\n\n\n\ntaize@katoliskamladina.si\n\n\n\n\n\n\n\n\nRedne taizéjske molitve\n\n\n\n\n\nV Ljubljani bodo molitve potekale od februarja do junija: \n\n4. in 18. marec ob 19.00\n1. in 15. april ob 19.00\n6. in 20. maj ob 20.00\n3. in 17. junij ob 20.00
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/taizejske-molitve-3-2/2024-05-06/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Logo-Katoliska-mladina-1.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20240429
DTEND;VALUE=DATE:20240430
DTSTAMP:20260620T214240
CREATED:20240403T181725Z
LAST-MODIFIED:20240403T181725Z
UID:10002692-1714348800-1714435199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Katarina Sienska\, sozavetnica Evrope
DESCRIPTION:Sv. Katarina Sienska\, cerkvena učiteljica\, mistikinja in sozavetnica Evrope goduje 29. aprila. \nRodila se je leta 1347 kot predzadnja od petindvajsetih otrok barvarja kož Jakoba Benincasa iz mesta Siena. Ljubka in živahna deklica je že z dvanajstimi leti prišla v spor z domačimi\, zlasti z materjo\, ki je hotela\, da si poišče moža in se ni mogla sprijazniti s Katarinino namero\, da se posveti Bogu. Temu prigovarjanju je Katarina napravila konec tako\, da si je ostrigla lase in s tem pokazala svojo trdno odločitev\, da se za vedno daruje Bogu. Oče je bil njen zaveznik in tako je s šestnajstimi leti mogla vstopiti v tretji red sv. Dominika. Dominikanske tretjerednice niso bile redovnice\, ki bi živele v samostanu\, temveč pobožne žene\, ki so se ravnale po določenih pravilih in so živele med svetom. Posvečale so se molitvi in dobrodelnosti. Nosile so tudi posebno obleko\, da so se razločevale od drugih žena. \nNekaj časa je bila Katarina usmerjena zgolj na molitev in premišljevanje. Ko ji je bilo kakih dvajset let\, se ji je v videnju prikazal Jezus\, se z njo skrivnostno zaročil in ji napovedal\, da ji bo v Cerkvi zaupana posebna naloga. Od takrat naprej se je odlikovala tudi v dejavni ljubezni. Njena skrb za druge je pritegnila pozornost Siencev. Nekaj se jih je povezalo v nekakšno skupino učencev\, v kateri so bili pripadniki različnih družbenih slojev: sodniki\, poslanci\, slikarji\, pesniki\, rokodelci\, redovniki in redovnice. Tako je Katarina dejavno sodelovala v dogajanjih svojega mesta in Cerkve svojega časa. Tista njena posebna naloga\, o kateri ji je bil govoril Jezus\, je bila\, da je pomagala prepričati papeža Gregorja XI.\, naj se vrne iz francoskega Avignona v Rim. Leta 1376 je to res storil: ko se je papež vračal v Petrovo mesto\, se je Katarina ponižno umaknila v rodno Sieno\, potem ko je svojo nalogo izpolnila. \n\nVloga ženske v Katoliški cerkvi v Sloveniji\n\nPozneje si je še veliko prizadevala\, da bi prinesla mir v Cerkev in v srca ljudi. Njena številna pisma (ohranilo se jih je 380) pričajo o njeni dejavnosti za Cerkev in o njeni veliki ljubezni do Jezusa; dragocena so tudi zato\, ker nam omogočajo vpogled v tisto mučno obdobje zgodovine Cerkve\, ko je ta žena povzdignila svoj glas. Lik Katarine Sienske je eden tistih svetlih vzorov žena\, ki jih je Cerkvi in svetu poklonilo 14. stoletje. Izčrpana od naporov svojega kratkega\, a napetega življenja\, použita od tistega\, kar je sama imenovala ‘sladke telesne muke’\, je Katarina komaj triintridesetletna umrla v Rimu 29. aprila 1380. \nZa svetnico jo je razglasil papež Pij II. leta 1461\, papež Pij XII. jo je leta 1939 postavil za zavetnico Italije\, papež Pavel VI. pa ji je leta 1970 podelil naslov cerkvene učiteljice in sicer zaradi njenega znamenitega in obsežnega spisa Knjiga božjega nauka. Papež Janez Pavel II. jo je leta 1999 razglasil za sozavetnico Evrope skupaj s sv. Edith Stein/Terezijo Benedikta od Križa in sv. Brigito Švedsko. \nVir: Revija Ognjišče in Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-katarina-sienska-sozavetnica-evrope-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Katarina-Sienska-revija-Ognjisce-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240426T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240426T190000
DTSTAMP:20260620T214240
CREATED:20240403T181128Z
LAST-MODIFIED:20240403T181128Z
UID:10002690-1714158000-1714158000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Žejni Besede
DESCRIPTION:Smo mladi odrasli v Cerkvi z željo po medsebojnem povezovanju in skupni rasti v veri za poglobitev odnosa z Bogom in z drugimi. \nNa srečanjih bomo skupaj molili in slavili Boga ter skupaj z gosti in predavatelji odpirali aktualne teme s katerimi se soočajo mladi odrasli v današnjem svetu. Omogočiti želimo mladim odraslim prostor za nadaljnjo rast v Besedi in skozi odnose usmerjati njihovo pot kristjanov. \nKDAJ: 26. april 2024 ob 19.00 \nKJE: Stari trg 34\, Ljubljana \nZA KOGA: mladi odrasli 25+ \nVir: Katoliška mladina
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/zejni-besede-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Logo-Katoliska-mladina-1.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20240425
DTEND;VALUE=DATE:20240426
DTSTAMP:20260620T214240
CREATED:20240403T181608Z
LAST-MODIFIED:20240403T181608Z
UID:10002691-1714003200-1714089599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Marko\, evangelist
DESCRIPTION:Sv. Marko\, apostol in pisec drugega evangelija goduje 25. aprila. \nPo izročilu naj bi bil učenec apostola Petra\, najverjetneje tudi njegov prevajalec. Rodil naj bi se v Palestini l. 20 po Kr.\, umrl pa naj bi v drugi polovici I. stoletja. \nMarko je bil doma iz ugledne jeruzalemske družine\, njegova mati naj bi bila lastnica hiše\, v kateri se je po Gospodovem vnebohodu zbirala prva krščanska občina. Iz tega se da sklepati\, da je bila v Markovi hiši obednica\, kjer je Jezus na veliki četrtek obhajal zadnjo večerjo. Po svojem bratrancu Barnabu (prim. Kol 4\,10) se je Marko leta 44 po Kr. seznanil z apostolom Pavlom. \nPo mučeniški smrti apostola Pavla je Marko postal samostojen. Z govorjeno in pisano besedo je oznanjal\, kar je slišal. Umrl je mučeniške smrti\, po pričevanju Evzebija iz Cezareje najverjetneje v Aleksandriji\, od koder so njegove relikvije kasneje prenesli v Benetke in njemu v čast v 11. stoletju tam zgradili veličastno baziliko. Legenda trdi\, da naj bi apostol Marko med delovanjem v Ogleju\, tedanji metropoli severnega Jadrana\, imenoval prvega škofa sv. Mohorja. Iz Benetk in Ogleja se je njegovo češčenje razširilo tudi v naše kraje. \nVsak od štirih evangelistov ima svoj simbol\, s katerim ga upodabljajo. Markov simbol je lev\, motiv pa se navezuje na zapis iz knjige Razodetja (prim. Raz 4\,7)\, ki govori o štirih živih bitjih\, ki Bogu dan in noč pojejo slavo. Leva (zver) povezujejo z Markom\, ker se njegova pripoved začne z delovanjem Janeza Krstnika v puščavi (prim. Mr 1\,13). \nMarkov evangelij \nMarko velja za utemeljitelja knjižne vrste\, imenovane evangelij. Zapisovanje pripovedi o Jezusu Kristusu zavestno vključi v katehetsko izročilo\, saj želi bralca pripeljati do kontemplacije križanega Boga\, ki je ljubezen. To je evangelij\, kar pomeni dobra novica\, ki odstrani vse podobe Boga\, ki si jih človek od nekdaj izmišlja ali se jim odreka. \nStruktura evangelija \nMarkov evangelij je sestavljen sorazmerno preprosto. Razlagalci se strinjajo\, da v njem lahko ločimo uvod (Mr 1\,2–13)\, ki nas seznanja z evangeljskim sporočilom; prvim delom\, ki obsega Jezusovo delovanje v Galileji in se konča s Petrovo izpovedjo (Mr 1\,14–8\,32); drugim delom (Mr 8\,33–10\,52)\, ki sega do Jezusovega vhoda v Jeruzalem. Tretji del (Mr 11\,1–16\,20) pa vsebuje Jezusovo delovanje v Jeruzalemu ter njegovo trpljenje\, smrt in vstajenje. Prehodne vrstice niso ostre ločnice\, ampak označujejo položen prehod\, ki vsebuje več vrstic. \nBesedilo je delno povzeto iz naslednjih virov: Svetnik za vsak dan Silvestra Čuka\, Evangelij po Marku Jožeta Plevnika ter Zapomni si in pripoveduj evangelij Silvana Faustija. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-marko-evangelist/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/59ad8018a78b6e8171f2474043e3edd926367ddb.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240420T140000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240420T170000
DTSTAMP:20260620T214240
CREATED:20240403T175328Z
LAST-MODIFIED:20240403T175328Z
UID:10002680-1713621600-1713632400@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Škofijsko srečanje družin
DESCRIPTION:Na Brezjah bo v soboto\, 20. aprila\, med 14. in 17. uro\, potekalo škofijsko srečanje družin
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/skofijsko-srecanje-druzin/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Križ-Sveta-družina-Brezje-Ivan-Rampre_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20240420
DTEND;VALUE=DATE:20240421
DTSTAMP:20260620T214240
CREATED:20240403T175952Z
LAST-MODIFIED:20240403T175952Z
UID:10002684-1713571200-1713657599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Uvajanje otrok v izražanje z risanjem
DESCRIPTION:Vabljeni na celodnevno delavnico z naslovom Uvajanje otrok v izražanje z risanjem\, v soboto\, 20. aprila 2024\, pri uršulinkah v Ljubljani. \nDelavnica je odprta za vse. Kateheti lahko po delavnici prejmete potrdilo o udeležbi (kot eno izmed dokazil za pridobitev/podaljšanje kanoničnega poslanstva). \nVeč informacij in prijavnico najdete na tej povezavi. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/uvajanje-otrok-v-izrazanje-z-risanjem/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Ljubljana-Sv.-Trojica.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20240419
DTEND;VALUE=DATE:20240422
DTSTAMP:20260620T214240
CREATED:20240403T175812Z
LAST-MODIFIED:20240406T145530Z
UID:10002683-1713484800-1713743999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Duhovne vaje o teologiji telesa
DESCRIPTION:V velikonočnem času Katoliška mladina ponuja duhovne vaje na temo teologije telesa. Namenjene so študentom\, ki želijo odkriti odgovore na vprašanja\, kaj Cerkev uči o spolnosti\, ljubezni\, utelešenosti\, zakramentih in Bogu. \nPoleg poglobljene teologije sv. Janeza Pavla II. bomo udeležencem ponudili tudi priložnost za prejem zakramentov\, grajenje prijateljstev ter odmik v naravi. Duhovne vaje bodo potekale od 19. do 21. aprila 2024 v cistercijanski opatiji Stična. \nVeč informacij in prijavo najdete na naši spletni strani. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/duhovne-vaje-o-teologiji-telesa/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Logo-Katoliska-mladina-1.png
END:VEVENT
END:VCALENDAR