BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Nadškofija Ljubljana - ECPv6.11.0.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Nadškofija Ljubljana
X-ORIGINAL-URL:https://nadskofija-ljubljana.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za Nadškofija Ljubljana
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20250330T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20251026T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20260329T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20261025T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260110T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260110T200000
DTSTAMP:20260617T094546
CREATED:20260109T143949Z
LAST-MODIFIED:20260109T144019Z
UID:10003065-1768071600-1768075200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Ženski večer: Edinstvena - v prinašanju veselega oznanila
DESCRIPTION:Vabljene vse generacije žensk na ženski večer z naslovom Edinstvena – v prinašanju veselega oznanila\, ki bo v soboto\, 10. januarja 2026\, ob 19.00 v dvorani glasbene šole Rakovnik. \nZ nami bo gostja Urška Valjavec – žena\, mama štirih otrok in ženska globoke vere. Iskreno bo spregovorila o družini\, zaupanju in življenjskih preizkušnjah\, ki so jo oblikovale. \nPričevanju bo sledila adoracija in priložnost za sveto spoved\, večer pa bomo zaključile z druženjem ob domačih dobrotah. Pred začetkom dogodka bo možnost udeležbe pri sveti maši v cerkvi Marije Pomočnice na Rakovniku ob 18.30.  Zaželene so prijave po e-pošti: meta.kozin@gmail.com. \nIskreno se veselimo druženja z vami! \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/zenski-vecer-edinstvena-v-prinasanju-veselega-oznanila/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/69fa1bf995cf2a86019ca7691124a354173b5190.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260110T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260110T190000
DTSTAMP:20260617T094546
CREATED:20260109T143657Z
LAST-MODIFIED:20260109T143657Z
UID:10003064-1768068000-1768071600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sveta maša za zakonce\, ki si želijo otrok
DESCRIPTION:Se soočata s preizkušnjo\, ko otroka ni in ni? Potem sta lepo vabljena k sv. maši v župnijo Sv. Duh – Celje\, v soboto 10. januarja ob 18.00. uri. Sv. mašo bo upokojeni nadškof Marjan Turnšek daroval za vse zakonce\, ki hrepenijo po potomstvu. Med mašo bo tudi pričevanje zakonskega para o njunem soočanju s preizkušnjo\, ko otroka ni in ni ter molitev za dar življenja. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sveta-masa-za-zakonce-ki-si-zelijo-otrok/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/c6aef61e97865738c896a7b1a0904cb870695551.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260109T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260109T203000
DTSTAMP:20260617T094546
CREATED:20251007T102352Z
LAST-MODIFIED:20251007T104556Z
UID:10002987-1767985200-1767990600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Srečanje Žejni Besede
DESCRIPTION:Dogodek osebe Katoliška mladina\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nŽupnija Ljubljana Štepanja vas\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nSmo mladi odrasli v Cerkvi z željo po medsebojnem povezovanju in skupni rasti v veri za poglobitev odnosa z Bogom in z drugimi.\nNa srečanjih bomo skupaj molili in slavili Boga ter skupaj z gosti in predavatelji odpirali aktualne teme s katerimi se soočajo mladi odrasli v današnjem svetu. Omogočiti želimo mladim odraslim prostor za nadaljnjo rast v Besedi in skozi odnose usmerjati njihovo pot k Bogu.\nNaša srečanja bodo potekala vsak drugi petek v mesecu.\n\n\n\nVir: FB profil Katoliške mladine
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/srecanje-zejni-besede/2026-01-09/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Logo-Katoliska-mladina-1.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260109
DTEND;VALUE=DATE:20260112
DTSTAMP:20260617T094546
CREATED:20260109T143327Z
LAST-MODIFIED:20260109T143353Z
UID:10003063-1767916800-1768175999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Pevski vikend z naslovom Pod Jezusovim vodstvom
DESCRIPTION:Zborovodje cerkvenih otroških pevskih zborov vabimo\, da svoje pevce in sebe prijavite na pevski vikend z naslovom Pod Jezusovim vodstvom. \nČas bomo našli za prepevanje že znanih in učenje novih pesmi\, uvajanje v bogoslužje\, druženje in molitev. Program je namenjen otrokom skupaj z njihovim zborovodjo. Utrinke iz preteklih let si lahko pogledate na povezavah: 2024\, 2025. \nKdaj? Od 9. do 11. januarja 2026.\nKje? V Repnjah v Domu matere Margarete \nZa prijavo izpolnite obrazec.\nAli kontaktirajte s. Emo (040 637 755\, ema.alic@solske-sestre.si) ali s. Klaro (031 646 490\, klara.jarc@ssfcr.org). \nVeč informacij na tej povezavi. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/pevski-vikend-z-naslovom-pod-jezusovim-vodstvom/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/192a64117112c1c45236f73e7c0ffc657f3d2183.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260106
DTEND;VALUE=DATE:20260107
DTSTAMP:20260617T094546
CREATED:20260109T143127Z
LAST-MODIFIED:20260109T143127Z
UID:10003062-1767657600-1767743999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Gospodovo razglašenje\, slovesni praznik
DESCRIPTION:Praznik Gospodovega razglašenja (epifanije) ali praznik sv. treh kraljev v Katoliški Cerkvi praznujemo 6. januarja. \nPraznik Gospodovega razglašenja se v zahodni tradiciji imenuje tudi praznik sv. treh kraljev\, s čimer je izraženo vsebinsko dopolnjevanje. Trije kralji (trije modri) podajajo bolj nazorno in živo predstavo o častilcih iz poganskih krajev\, ki so prišli pozdravit in molit novorojenega Odrešenika. \nPraznik so poleg 25. decembra (božič\, praznik Jezusovega rojstva) uvedli na začetku četrtega stoletja in sicer najprej na Vzhodu in nato še na Zahodu. Z besedo epifanija so začeli označevati predvsem prihod modrih z Jutrovega (Vzhoda)\, saj pomeni prikazanje oz. razglašenje. Obisk modrih je opisan v Matejevem evangeliju (prim. Mt 2\,1–12). Pisec omenjenega evangelija ne navaja števila oseb\, pač pa pravi\, da so prinesli trojen dar: zlato\, kadilo ter miro in od tod tudi sklep\, da so bili darovalci trije. Njihova imena v evangeliju niso zapisana\, v različnih inačicah pa so znana iz treh legend. Imena iz zadnje so se razširila na Zahodu in se glasijo: Gašper\, Miha in Boltežar. \nJezus se je najprej razodel pastirjem\, nato pa kljub svojemu uboštvu in nebogljenosti tudi trem zastopnikom poganskih narodov. Modri so namreč že v prvi Cerkvi veljali za predstavnike poganskega sveta\, saj so bili v njih na nek način h Kristusu pritegnjeni vsi narodi zemlje. To pomeni tudi začetek misijonskega poslanstva Cerkve. Modre je po izročilu in svetopisemskem besedilu vodila zvezda\, ki jih je privedla k Jezusu. Jezusa so molili in ga priznali za mesijanskega kralja ter ga »razglasili« med svojimi rojaki. \nVečer pred praznikom je po izročilu tretji sveti večer (prvi je pred božičem\, drugi pa na silvestrovo pred novim letom)\, zato je na Slovenskem v navadi kropljenje z blagoslovljeno vodo in kajenje s kadilom po vseh prostorih hiše\, na vhodna vrata pa se napiše začetnice imen treh kraljev z letnico novega leta: 20 + G + M + B + … . \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/gospodovo-razglasenje-slovesni-praznik/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260101
DTEND;VALUE=DATE:20260102
DTSTAMP:20260617T094546
CREATED:20260109T142816Z
LAST-MODIFIED:20260109T142816Z
UID:10003061-1767225600-1767311999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Marija\, Božja mati\, slovesni praznik
DESCRIPTION:Na novoletni dan\, 1. januarja\, v Katoliški Cerkvi praznujemo praznik Marije\, svete Božje Matere ter svetovni dan miru. Prvi dan leta\, s katerim začenjamo novo koledarsko leto in pri bogoslužju prosimo za Božji blagoslov\, je posebej posvečen Mariji oz. njenemu Božjemu materinstvu. \n\n\n\nPogled v zgodovino \n\n\nCerkveni zbor v Efezu  \nPraznik Marije\, svete Božje Matere praznujemo 1. januarja. Grško obliko naslova Theotokos (Bogorodica) – Božja Mati so ji na osnovi razširjene ljudske pobožnosti pripisovali že v 3. stoletju\, uradno pa ga je potrdil cerkveni zbor v Efezu leta 431. Takrat je bila potrjena resnica o tem\, da sta v Jezusovi osebi dve naravi\, Božja in človeška. Od tod izhaja tudi najstarejša verska resnica o Mariji\, da je Mati Božjega sina. To je bil povod\, da se je pobožnost do Marije\, Božje Matere močno razširila. Krščanske skupnosti pa so ji posvetile vrsto cerkva\, med katerimi je v Rimu najbolj znana bazilika Svete Marije Velike (Marije Snežne). \nDrugi vatikanski cerkveni zbor \nDrugi vatikanski cerkveni zbor (1962–1965) v povezavi z Marijinim Božjim materinstvom pravi: »Iz nje je Božji sin privzel človeško naravo\, da bi s skrivnostmi svojega življenja na zemlji osvobodil človeštvo od greha«. Dogmatična konstitucija o Cerkvi Marijo 12-krat poimenuje kot Božjo Mater. \nMarija je tudi Mati Cerkve. Papež Pavel VI. (1963–1978) je Mariji med zgoraj omenjenim cerkvenim zborom\, 21. novembra 1964\, podelil naziv Mati Cerkve. Papež je s tem dejanjem posebej poudaril\, da je Marija tudi Mati vsakega posameznega vernika\, kot ji je to naročil umirajoči sin Jezus na križu\, da je namreč Mati vsakega njegovega učenca (prim. Jn 19\,26–27).[1] \nLik in zgled Marijine osebnosti za verujoče pomenita izziv za oseben razmislek o njenem pomenu. Marija je priprošnjica\, ki lahko izprosi močnejšo ljubezen do Jezusa. \n\n\n\nPrazniki\, povezani z Jezusovo Materjo Marijo \n\n\nV cerkvenem letu poleg 1. januarja obeležujemo tudi naslednje praznične dneve\, povezane z Jezusovo Materjo Marijo. Marija je najtesneje povezana s skrivnostjo Božjega učlovečenja\, kot tudi s skrivnostjo človeškega odrešenja. Naslovi\, ki so jih verniki in Cerkev dali Mariji\, kot je privilegij\, da je brezmadežna\, v nebesa vzeta in drugi\, imajo temelj v njeni poklicanosti\, da je bila Odrešenikova Mati. Naslov Božja Mati izraža Marijino poslanstvo v zgodovini odrešenja in njeno posebno vlogo v skrivnosti Kristusa in Cerkve. \n25. marec\, Gospodovo oznanjenje Mariji. Na ta dan praznujemo obisk nadangela Gabrijela pri Devici Mariji v Nazaretu. Nadangel ji je sporočil\, da bo spočela od Svetega Duha in da se bo dete imenovalo Božji sin (prim. Lk 1\,26–38). \n15. avgust\, Marijino vnebovzetje. Na ta dan obhajamo posebno milost\, ki je je deležna Jezusova Mati Marija. Po smrti je bila z dušo in telesom vzeta v nebo. Marijino vnebovzetje je največji Marijin praznik. \n8. september\, rojstvo Device Marije. Na ta dan praznujemo Marijino rojstvo. \n8. december\, brezmadežno spočetje blažene Device Marije. Na ta dan praznujemo posebno milost\, ki je je bila deležna Devica Marija. Zaradi Božjega materinstva je bila obvarovana madeža izvirnega greha\, s katerim smo zaradi greha Adama in Eve zaznamovani vsi ljudje in se nam izbriše pri zakramentu krsta\, s katerim se včlenimo v občestvo Cerkve. \nZ Marijo so povezani tudi naslednji praznični dnevi: \n\n2. februar\, Jezusovo darovanje\, svečnica. Štirideset dni po božiču se spominjamo Jezusovega darovanja v templju (prim. Lk 2\,22–38). To je spomin na dan\, ko sta Mati Marija in krušni oče Jožef Jezusa prinesla v tempelj v Jeruzalemu.\nPraznik Marije\, Matere Cerkve praznujemo na binkoštni ponedeljek.\n25. december\, božič – Gospodovo rojstvo. Na božič praznujemo Jezusovo rojstvo v Betlehemu (prim. Mt 1\,18–25 in Lk 2\,1–7)\, ki je za veliko nočjo Gospodovega vstajenja od mrtvih drugi največji krščanski praznik.\nPraznik svete družine obhajamo v nedeljo po božiču. V primeru\, ko med božičem in novim letom ni nedelje\, praznik svete družine obhajamo 30. decembra. Člani svete družine so bili Jezus\, Devica Marija in mož Device Marije sv. Jožef. Cerkev vernikom njihov način družinskega življenja postavlja za zgled (prim. Mt 2\,13–15.19–23).\n\n\n\n\n[1] Ko je Jezus videl svojo mater in zraven stoječega učenca\, katerega je ljubil\, je rekel materi: »Žena\, glej\, tvoj sin!« Potem je rekel učencu: »Glej\, tvoja mati!« In od tiste ure jo je učenec vzel k sebi. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-marija-bozja-mati-slovesni-praznik/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20251228T160000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20251228T170000
DTSTAMP:20260617T094546
CREATED:20251203T095115Z
LAST-MODIFIED:20251203T095115Z
UID:10003021-1766937600-1766941200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Zaključek svetega leta v ljubljanski nadškofiji
DESCRIPTION:Jubilejno sveto leto se je uradno začelo na sveti večer\, 24. decembra 2024\, z evharističnim slavjem\, ki ga je na Trgu sv. Petra v Rimu vodil papež Frančišek. Temu je sledil obred odpiranja svetih vrat v baziliki sv. Petra. \nV naši nadškofiji smo imeli začetek svetega leta s slovesnim romanjem in sveto mašo v stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani na nedeljo Svete Družine. Zbrali smo se v cerkvi Marijinega oznanjenja pri frančiškanih. Po molitvi in blagoslovu smo skupaj poromali v stolnico. Svetoletne cerkve v naši nadškofiji so poleg stolnice še bazilika Marije Pomagaj na Brezjah\, bazilika Žalostne Matere Božje v Stični in cerkev Marije Pomočnice kristjanov na Rakovniku. \nSlovesni zaključek svetega leta bo v ljubljanski stolnici na nedeljo Svete Družine\, 28. decembra 2025\, s sv. mašo ob 16.00. K sv. maši\, ki jo bo vodil nadškof msgr. Stanislav Zore OFM\, so povabljeni vsi duhovniki\, redovniki\, redovnice in verniki. Tudi ob tej priložnosti bomo še lahko prejeli popolni odpustek.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/zakljucek-svetega-leta-v-ljubljanski-nadskofiji/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/image1.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20251228
DTEND;VALUE=DATE:20251229
DTSTAMP:20260617T094546
CREATED:20251204T130409Z
LAST-MODIFIED:20251204T130409Z
UID:10003043-1766880000-1766966399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Narodni dan molitve za nerojeno človeško življenje
DESCRIPTION:Praznik nedolžnih otrok\, 28. december\, je tudi Narodni dan molitve za nerojeno človeško življenje. \nVabimo\, da na ta dan še posebej molimo za vse nerojene otroke\, splavljene in tiste\, ki jim grozi splav\, pa tudi prosimo za ozdravljenje ran. \nNarodni dan molitve za nerojeno človeško življenje so na pobudo laiških organizacij v Sloveniji\, zbranih v Svetu katoliških laikov Slovenije (SKLS)\, določili slovenski škofje na 65. redni seji SŠK 26. marca 2012 v Novem mestu. \n\nMolitev za duhovno posvojitev nerojenih otrok\nGospod Jezus\,\nna priprošnjo tvoje Matere Marije\,\nki te je z ljubeznijo nosila in rodila\,\nin svetega Jožefa\,\nmoža žive vere in zaupanja v Božjo previdnost\,\nki je skrbel zate\,\nte prosim za nerojeno dete\,\nki sem ga duhovno posvojil\,\nker mu grozi smrtna nevarnost. \nProsim te\,\ndaj njegovim staršem moči\,\npoguma in ljubezni\,\nda bodo svojemu otroku podarili življenje\,\nki si mu ga ti namenil. \nAmen. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/narodni-dan-molitve-za-nerojeno-clovesko-zivljenje-2/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20251228
DTEND;VALUE=DATE:20251229
DTSTAMP:20260617T094546
CREATED:20251203T110418Z
LAST-MODIFIED:20251203T110418Z
UID:10003030-1766880000-1766966399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Družina\, slovesni praznik
DESCRIPTION:V Katoliški cerkvi praznik svete družine obeležujemo v spomin na družinsko skupnost\, ki so jo sestavljali Božji Sin Jezus iz Nazareta\, njegova mati Marija in krušni oče sveti Jožef. Praznujemo prvo nedeljo po božiču\, nedeljo pa poimenujemo nedelja svete družine. Letos bo to 31. decembra. \nZgodovina praznika \nČeščenje svete družine je sorazmerno nov pojav\, saj se je pojavilo v 17. stoletju\, ko je bilo pod tem naslovom ustanovljenih nekaj redovnih skupnosti in so nastale tudi prve umetniške upodobitve. Pobudnik praznika je bil prvi katoliški škof v Quebecu msgr. Fraçois-Xavier de Laval\, ki je v svojo škofijo vpeljal praznik svete družine in osnoval Bratovščino svete družine (1665)\, katere vodstvo je zaupal laiški misijonarki in veliki častilki svete družine Barbe D’Ailleboust. Papež Janez Pavel II. (1978–2005) je msgr. Lavala leta 1980 tudi razglasil za blaženega. \nVsebina praznika \nŽivljenje nazareške družine je v Svetem pismu skopo opisano. Evangeliji poročajo o Jezusovem rojstvu v Betlehemu (Lk 2\,1–7 in Mt 1\,18–25)\, obisku modrih (Mt 2\,1–12)\, begu v Egipt (Mt 2\,13–15)\, vrnitvi iz Egipta (Mt 2\,19–23) o Jezusovem darovanju (Lk 2\,22–38) ter najdenju v templju (Lk 2\,41–52). \nPraznik svete družine je v cerkveni bogoslužni koledar leta 1926 uvrstil papež Benedikt XV. (1914–1922). Do takrat so ga obeleževali samo po krajevnih Cerkvah. Papež Benedikt XV. in njegovi predhodniki (zlasti papež Leon XIII.) so praznik podpirali tudi zato\, da so izrazili nestrinjanje z razpadanjem tradicionalnega družinskega življenja ter z njim povezanih vrednot\, kar se je začelo kazati ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja. \nPraznik svete družine je tudi praznik vsake človeške družine\, ki nastane s poroko med možem in ženo oz. s sklenitvijo zakramenta sv. zakona med zaročencema. Glavni namen dneva je predstaviti vzajemnost\, spoštovanje in ljubezen\, ki so jih v medsebojnih odnosih živeli Jezus\, Marija in Jožef. Družinsko življenje je kraj posvečevanja članov družine\, zato je sv. Janez Krizostom (347–407) kristjane spodbujal\, naj iz svojih družin ustvarijo družinsko Cerkev. To lahko storijo tako\, da osebni odnos z Jezusom postavijo v središče osebnega in družinskega življenja. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-druzina-slovesni-praznik-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/sveta-druzina.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20251228
DTEND;VALUE=DATE:20260102
DTSTAMP:20260617T094546
CREATED:20251204T130313Z
LAST-MODIFIED:20251210T112945Z
UID:10003042-1766880000-1767311999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Evropsko srečanje mladih v Parizu
DESCRIPTION:Evropsko srečanje mladih bo potekalo v Parizu v Franciji od 28. decembra 2025 do 1. januarja 2026. Srečanje bo priložnost\, da se povežemo z mladimi iz vse Evrope in v molitvi skupaj vstopimo v novo leto. Prijave že potekajo na spletni strani Katoliške mladine. \nKako poteka ESM?\nEvropsko srečanje mladih (ESM) je dogodek\, ki ga že več desetletij pripravlja Taizéjska skupnost kot del Romanja zaupanja na Zemlji. Mladi zapustijo poznanost in gotovst domačih držav ter se podajo v neznano\, ne da bi vedeli\, kdo jih bo sprejel in pogostil. Jim bo gostoljubje izkazala babica\, ki v svojem stanovanju že leta živi sama\, bo to pastor\, ki ima par praznih sob v župnišču ali mlada družina? \nPRIJAVNICA \nPRIJAVNICA pripravljalna ekipa \nFrancoska prestolnica bo že šestič gostila srečanje! Lokalni kristjani nas bodo sprejeli v svoje domove in cerkve\, tudi v prenovljeno pariško Notre Dame. \nVeč podrobnosti o ESM \n\nČe se želite udeležiti srečanja in ste starejši od 35 let\, nam pišite na mail. Tudi za druge dodatne informacije in vprašanja smo na voljo na tem naslovu. \ntaize@katoliskamladina.si \n\nESM Ljubljana 2023\nPoseben korak na poti romanja zaupanja na zemlji za nas predstavlja leto 2023\, ko je srečanje gostila Slovenija – Evropsko srečanje mladih v Ljubljani je potekalo od 28. 12. 2023 do 1. 1. 2024. Udeležilo se ga je 5.000 mladih iz 48 različnih držav. Vse mlade so sprejeli domačini in jim izkazali gostoljubnost. \nHvala vsem\, ki ste bili del srečanja. \nVeč na: Katoliška mladina \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/evropsko-srecanje-mladih-v-parizu/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/6937bc04870a8f8009898a60a7331c63ec962d541.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20251227
DTEND;VALUE=DATE:20251228
DTSTAMP:20260617T094546
CREATED:20251203T105921Z
LAST-MODIFIED:20251203T105921Z
UID:10003029-1766793600-1766879999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Janez\, apostol in evangelist\, praznik
DESCRIPTION:Katoliška Cerkev 27. decembra obhaja god sv. Janeza apostola in evangelista. V zboru Jezusovih učencev je bil Janez najmlajši\, v apostolsko službo pa je bil poklican\, ko je z bratom Jakobom in očetom Zebedejem popravljal ribiške mreže (Mt 4\,18–22\, predvsem v. 21 ter Mr 1\,16–20\, predvsem v. 19). Skupaj z bratom je bil priča Gospodovega poveličanja na gori Tabor (Mt 17\,1–13\, predvsem v. 1; Mr 9\,2–13\, predvsem v. 2; Lk 9\,28–36\, predvsem v. 28) in obujenja Jairove hčerke (Mr 5\,21–24.35–43\, predvsem v. 37). Ko so Jezusa prijeli\, je edini od apostolov ostal v Jezusovi bližini tudi pod križem na Kalvariji. Tam mu je umirajoči Gospod zaupal varstvo svoje matere Marije (Jn 19\,16 b–27\, predvsem v. 26 in 27). \nApostol Janez je bil doma v Betsajdi ob Genezareškem jezeru in preden je bil poklican za apostola\, si je služil kruh kot ribič. Janez\, ki je od vsega začetka spadal med Jezusove najljubše učence\, je pozneje napisal četrti evangelij in knjigo Razodetja. Umrl je v visoki starosti okrog leta 100. \nSimbol evangelista Janeza je orel\, saj so ga že od nekdaj primerjali s kraljevsko ptico. Orel je kralj višav in zmore najvišje poleteti. Lastnosti te ptice pripisujejo tudi evangelistu Janezu: orlovski let v višave in orlovske oči. S svojim evangelijem je poletel v nepopisne višave. Sv. Avguštin v razlagi Janezovega evangelija pravi: »Prestopil je vse vrhove zemlje\, se povzpel nad vse prostore v ozračju\, nad vse višave ozvezdij\, presegel je vse zbore in legije angelov. Zakaj če bi vsega tega ne presegel\, kar je ustvarjeno\, bi ne prišel k tistemu\, po katerem je vse to narejeno.« \nBesedilo je delno povzeto iz knjige Svetnik za vsak dan Silvestra Čuka. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-janez-apostol-in-evangelist-praznik-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/sveti-janez-evangelist.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20251226
DTEND;VALUE=DATE:20260107
DTSTAMP:20260617T094546
CREATED:20251203T104114Z
LAST-MODIFIED:20251203T104114Z
UID:10003023-1766707200-1767743999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Trikraljevska akcija - koledovanje
DESCRIPTION:V božičnem času bodo koledniki po domovih nosili veselo novico o Jezusovem rojstvu in zbirali darove za misijone. Za koledovanje po župnijah boste sredi decembra prejeli vsa potrebna gradiva in navodila po pošti. Poročilo o sadovih in nove prošnje bodo kot vedno objavljeni v Trikraljevski reviji in na naši spletni strani. Tisti\, ki bi Trikraljevsko akcijo želeli na novo začeti\, pokličite v misijonsko središče in poslali vam bomo vsa potrebna uvodna navodila in gradivo za izvedbo akcije. \nZbrane darove lahko prinesete ali nakažete preko položnice v Misijonsko središče Slovenije. Darovi Trikraljevske akcije so namenjeni pretežno slovenskim misijonarjem in misijonarkam ter tistim\, ki jih oni priporočijo. V njihovem imenu se vam že vnaprej zahvaljujemo za vsak dar. \nHvala vsem mladim in odraslim kolednikom\, ki s svojo dobro voljo širite veselo novico po Sloveniji in hkrati naredite veliko dobro delo. Vabimo vas\, da se kolednikom zahvalite pri maši na praznik Gospodovega razglašenja. Hkrati se v čim večjem številu udeležite tudi škofijskih srečanj kolednikov. Vedno je poskrbljeno tudi za družabni program. Natančni datumi in kraji srečanj so objavljeni v napovednem koledarju po škofijah.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/trikraljevska-akcija-koledovanje-7/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20251225
DTEND;VALUE=DATE:20251226
DTSTAMP:20260617T094546
CREATED:20251203T105511Z
LAST-MODIFIED:20251203T105511Z
UID:10003027-1766620800-1766707199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Božič\, slovesni praznik
DESCRIPTION:Na božični dan\, 25. decembra\, v Katoliški Cerkvi praznujemo rojstvo Jezusa Kristusa. Vsebina praznika je povezana s skrivnostjo Božjega učlovečenja. Z Jezusovim prihodom v zgodovino se je Bog dokončno in nepreklicno zavzel za svet in za človeka.[1] \nKako praznovati sveti večer\nNatančen datum Jezusovega rojstva ni znan\, čeprav je njegovo rojstvo zgodovinsko dejstvo. Po tem dogodku od 6. stoletja naprej štejemo tudi človeško zgodovino. Papež Julij I. (337–352) je za datum Jezusovega rojstva določil 25. december. Čas zimskega solsticija je bil že v predkrščanskih časih obdobje praznovanja in festivalov. Cerkev se je temu prilagodila in obdobju okoli solsticija\, ko se dnevi začenjajo daljšati\, dala novo vsebino. Ob prihodu nove luči v naravo kristjani praznujemo novo Luč\, ki ne bo nikoli ugasnila. Kakor koli natančen datum Jezusovega rojstva za krščanske veroizpovedi danes ni več bistvenega pomena\, pač pa je glavna njegova vsebina: Božji Sin se je učlovečil in prišel na svet\, da bi človeštvo odrešil njegovih grehov. \nV Cerkvi so za božič že zgodaj vpeljali navado trikratnega obhajanja maše (opolnoči\, ob zori in podnevi)\, kakršne nima noben drug praznik. Cerkev še danes ob božiču opravlja trikratno evharistično slavje – vsak duhovnik sme izjemoma opraviti tri maše. Pri polnočni maši je največji poudarek na Jezusovemu rojstvu v hlevu[2] in hvalnici angelov\, pri zorni ali pastirski maši se pripoved nadaljuje s pastirji\, ki so obiskali Jezusa\,[3] s čimer se pripoved o rojstvu konča. Dnevna maša je vsebinsko najgloblja\, saj je središčni odlomek iz Svetega pisma vzet iz začetka Janezovega evangelija.[4] \n»Ko Bog v polnosti časov pošlje svojega edinega Sina in Duha ljubezni\, razodene svojo najglobljo notranjo skrivnost. Bog sam je večno izmenjavanje ljubezni: Oče\, Sin in Sveti Duh; in namenil nam je deležnost pri tem večnem izmenjavanju« (Katekizem Katoliške Cerkve 221). V liku Jezusa Kristusa\, učlovečenega Božjega Sina\, najdemo razlago Boga Očeta\, ki nam je razumljiva šele po delovanju Svetega Duha\, ki je izlit v našo notranjost.[5] \nZ Jezusovim rojstvom Bog postane del zgodovine človeštva. Leto njegovega rojstva deli zgodovino na dvoje: pred in po Kristusu. S trenutkom\, ko se je Božji Sin učlovečil\, se je svet spremenil. Prišla je Luč\, da bi premagala moralno noč človeštva\, prišlo je Življenje\, da bi se zoperstavilo »kulturi smrti«\, prišla je Pot\, da bi pokazala\, ljudem\, ki tavajo v tej »dolini solz«\, smer\, ki pelje v Nebesa. \nPraznik Jezusovega rojstva je za vsakega kristjana priložnost\, da se odpre in dovoli\, da se Bog rodi v njegovem srcu ter tako utrdi in poglobi svojo vero. \nJaslice\nNe vemo natančno\, kdaj so začeli postavljati jaslice po cerkvah in hišah\, eno je gotovo\, da imajo izvor v božični skrivnosti in da so se nam zdaj tako priljubile\, da brez njih ni božiča. So živa predstavitev božične skrivnosti in naš izraz pojmovanja te skrivnosti. Nekateri trdijo\, da so jih poznali že v 4. stoletju\, vsaj v Betlehemu\, sv. Frančišek Asiški pa jih je leta 1223 postavil v gozdu pri kraju Greccio v Umbriji. \nPodobe Jezusa\, Marije in Jožefa nam brez besed pripovedujejo o Božji ljubezni do nas\, pa tudi o ljubezni\, ki vlada v sveti Družini. \nPesem Sveta noč\nPesem Sveta noč je nastala za božič leta 1818 v Oberndorfu pri Salzburgu. Župnikov pomočnik Josef Mohr je napisal besedilo\, učitelj Franc Ksaver Gruber\, cerkovnik in organist v Oberndorfu\, pa ga je uglasbil. Na sam sveti večer 1818 je Mohr prinesel Gruberju besedilo s prošnjo\, naj ga uglasbi za dva solo glasova in zbor ter pripiše še spremljavo za kitaro. Gruber je to takoj naredil in pesem so peli že pri tisti polnočnici. Sčasoma se je razširila po svetu in postala najbolj znana in najbolj priljubljena božična pesem\, brez katere si ne moremo predstavljati božiča. \nBožični čas\nBožični čas se začenja na predvečer praznika Gospodovega rojstva in traja do nedelje po prazniku Gospodovega razglašenja\, to je vključno do nedelje Jezusovega krsta. V središču božičnega časa je božič – praznik Gospodovega rojstva. Praznik nas vsako leto znova spominja\, da nas Bog tako ljubi\, da je dal svojega edinorojenega Sina\, da bi se nihče\, kdor vanj veruje\, ne pogubil\, ampak imel večno življenje (prim. Jn 3\,17). \nDruga božja oseba sprejme po Mariji našo človeško naravo in postane pravi človek. Nevidni Bog postane viden\, da ga moremo poslušati in posnemati. Bog postane človek zato\, da bi mi živeli Božje življenje. Praznik Gospodovega rojstva – božič\, je vedno sodoben\, saj je praznik vseh trenutkov našega življenja\, ker se more vsak čas izvršiti božja zamenjava. Vsak dan\, vsak trenutek nam Bog daje Kristusa\, mi pa se moramo po Kristusu darovati Bogu. Božični čas je kratek\, a zelo bogat. \nPraznik Gospodovega rojstva ima osmino\, ki se konča s praznikom Marije\, svete Božje Matere. Med osmino je nedelja svete Družine. Drugi zelo pomemben praznik božičnega časa je Gospodovo razglašenje (6. januar). Pri njem gre za razodetje Jezusovega božanstva. Najprej modrim\, za tem ob krstu v reki Jordan\, nato pa še na svatbi v Kani Galilejski. S praznikom Jezusovega krsta\, v nedeljo po Gospodovem razglašenju se konča praznovanje njegovega skritega življenja in začenja spomin javnega oznanjevanja in navzočnosti Božjega kraljestva. \n\n1] Prim. »Bog je namreč svet tako vzljubil\, da je dal svojega edinorojenega Sina\, da bi se nihče\, kdor vanj veruje\, ne pogubil\, ampak bi imel večno življenje« (Jn 3\,16).\n[2] »In rodila je sina\, prvorojenca\, ga povila in položila v jasli\, ker v prenočišču zanju ni bilo prostora« (Lk 2\,7).\n[3] »Ne bojte se! Glejte\, oznanjam vam veliko veselje\, ki bo za vse ljudstvo« (Lk 2\,10).\n[4] »V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Ta je bila v začetku pri Bogu. Vse je nastalo po njej in brez nje ni nastalo nič\, kar je nastalo. V njej je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi. In luč sveti v temi\, a tema je ni sprejela. Bil je človek\, ki ga je poslal Bog; ime mu je bilo Janez. Prišel je zavoljo pričevanja\, da bi pričeval o luči\, da bi po njem vsi sprejeli vero. Ni bil on luč\, ampak pričeval naj bi o luči. Resnična luč\, ki razsvetljuje vsakega človeka\, je prihajala na svet. Beseda je bila na svetu in svet je po njej nastal\, a svet je ni spoznal. V svojo lastnino je prišla\, toda njeni je niso sprejeli. Tistim pa\, ki so jo sprejeli\, je dala moč\, da postanejo Božji otroci\, vsem\, ki verujejo v njeno ime in se niso rodili iz krvi ne iz volje mesa ne iz volje moža\, ampak iz Boga. In Beseda je postala meso in se naselila med nami. Videli smo njeno veličastvo\, veličastvo\, ki ga ima od Očeta kot edinorojeni Sin\, polna milosti in resnice. Janez je pričeval o njej in klical: »To je bil tisti\, o katerem sem rekel: Kateri pride za menoj\, je pred menoj\, ker je bil prej kakor jaz.« Kajti iz njegove polnosti smo vsi prejeli milost za milostjo. Postava je bila namreč dana po Mojzesu\, milost in resnica pa je prišla po Jezusu Kristusu. Boga ni nikoli nihče videl; edinorojeni Bog\, ki biva v Očetovem naročju\, on je razložil« (Jn 1\,1–18).\n[5] Prim. C. Sorč\, Troedini Bog\, v: Priročnik dogmatične teologije\, Družina 2003. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/bozic-slovesni-praznik/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/bozic-Ivan-Rampre_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20251222T183000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20251222T193000
DTSTAMP:20260617T094546
CREATED:20251203T105024Z
LAST-MODIFIED:20251203T105024Z
UID:10003025-1766428200-1766431800@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sveta maša za domovino
DESCRIPTION:V ponedeljek\, 22. decembra\, bo ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore OFM.\, v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja\, ob 18.30\, daroval sveto mašo za domovino.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sveta-masa-za-domovino-4/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/DSC_6316-635x37512.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20251221T080000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20251221T170000
DTSTAMP:20260617T094546
CREATED:20251204T130037Z
LAST-MODIFIED:20251204T130037Z
UID:10003041-1766304000-1766336400@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Obletnica začetka oddajanja slovenskega programa na Radiu Vatikan
DESCRIPTION:21. decembra 1947 je začel Radio Vatikan redno oddajati program v slovenskem jeziku. Skupaj s slovenskim programom je radio začel oddajati tudi v češčini\, hrvaščini in slovaščini. Direktor slovenskega programa Radia Vatikan je p. Ivan Herceg SJ\, dopisnik iz Slovenije pa je p. Ivan Rampre SJ. \nSlovenska oddaja Radia Vatikan vsak dan obvešča svoje poslušalce o dejavnosti papeža\, o življenju Cerkve po svetu in o izbranih dogodkih v Cerkvi na Slovenskem. Prav tako tudi komentira aktualna vprašanja v Cerkvi in družbi. \nSlovenski jezik se je prek valov Radia Vatikan prvič zaslišal leta 1931. Redne oddaje v slovenščini so se pričele leta 1948\, in sicer na začetku dvakrat na teden\, zatem trikrat\, od leta 1970 dalje pa vsak dan. Najprej so to bile 15-minutne oddaje\, od božiča leta 1999 naprej pa oddaje trajajo po 20 minut. \nLeta 2015 je Sveti sedež zagnal nov sistem informiranja\, Vatican News. Začel se je 27. junija 2015 z Motu proprijem papeža Frančiška\, s katerim je le-ta ustanovil Tajništvo za komunikacijo\, ki ga je letos preimenoval v Dikasterij za komunikacijo. Vatican News skuša združiti v eno dosedanje načine komuniciranja Svetega sedeža. \nNa portalu so štiri tematska področja\, pod katerimi lahko najdete informacije o papežu\, Svetem sedežu\, krajevnih Cerkvah in tudi o svetu. Novi informacijski sistem so najprej začela ustvarjati uredništva za italijansko\, angleško\, francosko\, nemško\, špansko in portugalsko govorno področje\, sčasoma pa se jim bo pridružilo še 33 uredništev drugih jezikovnih področij. Med njimi tudi slovensko uredništvo\, ki je v Vatikanu prisotno že od božičnega večera 1947\, ko so začeli s prvo oddajo Radia Vatikan v slovenskem jeziku. \nIzziv za novi informacijski sistem je torej vedno bolje odgovoriti na zahteve poslanstva Cerkve v sodobni kulturi. Cilj tega poslanstva pa je sporočati evangelij usmiljenja vsem ljudstvom\, ki živijo v različnih kulturnih okoljih. \nPrefekt Dikasterija za komunikacijo je Paolo Ruffini\, uredniški direktor pa je Andrea Tornielli. \n  \nVira: Vatican News\, www.jezuiti.si
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/obletnica-zacetka-oddajanja-slovenskega-programa-na-radiu-vatikan/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/da0d40114f0fde25f299aa721615508f5036b73d.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20251218T170000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20251218T183000
DTSTAMP:20260617T094546
CREATED:20251007T111455Z
LAST-MODIFIED:20251007T112226Z
UID:10002997-1766077200-1766082600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Biblična šola Evangelii gaudium 2025/2026
DESCRIPTION:Papež Frančišek v apostolski spodbudi Evangelii gaudium – Veselje evangelija predstavi Sveto pismo kot temeljni vir prenove osebnega življenja vernika in življenja vse Cerkve ter spodbuja k njenemu vsakodnevnemu branju. Biblična šola Evangelii gaudium želi biti odgovor na spodbude papeža Frančiška\, da bi ponovno odkrili Sveto pismo kot knjigo življenja\, kot živo Besedo\, ki je namenjena nam in lahko spreminja naše življenje. \nNovo študijsko leto (2025/2026) bomo posvetili modrostnim besedilom. \nV Biblični šoli bomo enkrat mesečno predstavili izbrane odlomke modrostnih besedil\, med katere sodijo knjige iz Stare zaveze: Job\, Pregovori\, Pridigar (Kohelet)\, Sirahova knjiga\, Knjiga modrosti\, Psalmi in Visoka pesem. \nVsako srečanje bo obsegalo predstavitev izbranega modrostnega odlomka\, zgodovinski in literarni okvir\, razlago ter poglobljeno razpravo. \nUvodno besedo bo imel celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž\, predavala pa bosta dr. s. Snežna Večko in dr. Samo Skralovnik ter drugi gostujoči predavatelji. \nPredavanja bodo potekala po ZOOM vsak 4. četrtek (zaradi praznikov kdaj 3. četrtek) v mesecu od 17:00 do 18:30. \nV letu 2025 bodo predavanja potekala ob naslednjih terminih: \n\n23. oktobra\,\n27. novembra in\n18. decembra.\n\nV letu 2026 bodo predavanja: \n\n22. januarja\,\n26. februarja\,\n26. marca\,\n23. aprila\,\n28. maja ter\n25. junija (živo).\n\nPrijave na: info@biblicnogibanje.si \nV spletno predavalnico lahko vstopite preko spletne povezave. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/biblicna-sola-evangelii-gaudium-2025-2026/2025-12-18/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/0269cf67e9d63db786c3271a624f1a6094b37760.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20251217
DTEND;VALUE=DATE:20251225
DTSTAMP:20260617T094546
CREATED:20251204T125526Z
LAST-MODIFIED:20251204T125526Z
UID:10003040-1765929600-1766620799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Bogoslužna priprava na božič – božična osemdnevnica
DESCRIPTION:Sklepno obdobje adventnega časa v Katoliški Cerkvi začenjamo 17. decembra z božično osemdnevnico\, ki predstavlja neposredno bogoslužno pripravo na božič. \nSplošna razlaga božične osemdnevnice \nSklepno obdobje adventnega časa v Katoliški Cerkvi začenjamo 17. decembra z božično osemdnevnico\, ki predstavlja neposredno bogoslužno pripravo na božič. Bogoslužna priprava v obliki osemdnevnice vernikom želi približati hrepenenje in pričakovanje Gospodovega rojstva. Pomembno vlogo in slovesni ton v tem času pri bogoslužju dajejo posebne antifone\, imenovane tudi O – odpevi\, ki so odpevi pred Marijinim slavospevom Magnificat (prim. Lk 1\,47–55). Antifone razlagajo prispodobe iz bogate svetopisemske simbolike\, ki napoveduje Jezusovo rojstvo. Njihov namen je pospešiti in spodbuditi veselo pričakovanje. V osmih dneh se zvrstijo naslednje antifone\, pri čemer se vsaka izmed njih začne z odpevom: O Modrost\, O Gospod in Voditelj\, O korenina Jesejeva\, O ključ Davidov\, O Vzhajajoči\, O Kralj narodov ter O Emanuel. \nPojma božična osemdnevnica ne smemo enačiti s pojmom božična osmina. Prva predstavlja neposredno pripravo na božič\, druga pa je obdobje osmih dni\, ki jih v bogoslužju obhajamo po božiču. \n  \nStrokovna razlaga božične osemdnevnice in O – odpevi \nLiturgična navodila govorijo le o posebni pripravi na praznovanje Gospodovega rojstva. Ta priprava se začne 17. decembra in znaša le osem dni priprave. Ker je 24. decembra že sveti večer\, se ta priprava praktično omeji na en teden. Prav temu tednu ustreza sedem spevov\, ki se v latinščini imenujejo Antiphonae Majores ali O – antifone\, tudi O – odpevi\, saj se sleherna začne s črko »O«\, s katero ob hrepenenju izražamo tudi začudenje. \nTe antifone pozna Cerkev že iz časa Amalarija iz Metza (+ 851 po Kr.)\, ki je predstavnik alegoričnega načina razlaganja bogoslužja. O antifonah pravi takole: »Antiphonae\, quae habent omnes O in capite\, signum quoddam admirabile et investigabile ostendunt nobis in his diebus celebrari.« To so: O Sapientia\, O Adonai\, O radix Jesse; O clavis David\, O Oriens\, O Rex gentium\, O Emmanuel\, ki se v Molitvenem bogoslužju nahajajo pred Marijinim hvalospevom – Magnificat\, pri maši pa stojijo kot vrstica pri aleluji. Tem sedmim antifonam je za 24. december dodana antifona iz prvih večernic praznika Gospodovega rojstva Cum ortus fuerit sol de caelo (Ko bo jutri sonce vzšlo\, bomo videli najvišjega Kralja\, ki prihaja …) tako\, da jih je osem. Iz tega sledi\, da gre za osemdnevno pripravo na praznik Gospodovega rojstva. \nIz zgodovine razvoja bogoslužja vemo\, da je rimski obred poznal le sedem O – antifon\, medtem ko so druge Cerkve poznale podobne antifone in tudi več kot rimska Cerkev: devet ali celo dvanajst. Po tej različnosti se je kljub rimskim sedmim antifonam ustalil izraz novena kot priprava na praznik za razliko od octava\, ki je osemdnevno praznovanje praznika. \nRimske O – antifone pripisujejo papežu Gregorju Velikemu (540–604 po Kr.) in tvorijo v akrostihu od zadaj naprej zanimivi besedi »ero cras«\, (v bodoče bo … ali jutri bo …)\, izraz upanja\, ki ga sedaj vsebuje antifona za zadnji dan devetdnevnice. Skratka\, izraz novena ali devetdnevnica ima simbolni pomen. To je sveti čas pobožnega in veselega pričakovanja. \nStrokovno razlago je pripravil profesor liturgike na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani izr. prof. dr. Slavko Krajnc. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/bogosluzna-priprava-na-bozic-bozicna-osemdnevnica-3/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/2019-12-24-15_51_52-Božična-poslanica-2019-2048p-75M.mp4-Predvajalnik-VLC1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20251214T160000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20251214T173000
DTSTAMP:20260617T094546
CREATED:20251203T104525Z
LAST-MODIFIED:20251203T104525Z
UID:10003024-1765728000-1765733400@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Srečanje nadškofa s katehumeni in podelitev Svetega pisma
DESCRIPTION:Ljubljanski nadškof bo 14. decembra\, na 3. adventno nedeljo\, ob 16. uri\, v ljubljanski stolnici daroval sveto mašo\, pri kateri se bo srečal s katehumeni in jim podelil Sveto pismo.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/srecanje-nadskofa-s-katehumeni-in-podelitev-svetega-pisma-4/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Stolnica-zrak-1-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20251213T160000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20251213T170000
DTSTAMP:20260617T094546
CREATED:20251204T124158Z
LAST-MODIFIED:20251204T124158Z
UID:10003038-1765641600-1765645200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:25. obletnica posvetitve cerkve sv. Jožefa
DESCRIPTION:Vljudno vas vabimo na 25. obletnico posvetitve cerkve sv. Jožefa v Ljubljani. \nSlovesna sveta maša bo v soboto\, 13. decembra\, ob 16. uri. Slovesnost bo vodil nadškof msgr. Stanislav Zore ob somaševanju jezuitskega provinciala p. Mirana Žvanuta DJ in rektorja cerkve p. Damjana Ristića DJ. Za glasbeni del bosta poskrbela komorni zbor Megaron in Glasbena kapela Jezuitskega kolegija. \nVeselimo se vašega obiska in skupnega praznovanja! \nKer bo slovesnost potekala v cerkvi\, priporočamo topla oblačila. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/25-obletnica-posvetitve-cerkve-sv-jozefa/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/daae06ef48092b757955049675b7e00aced58c1f.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20251213T090000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20251213T160000
DTSTAMP:20260617T094546
CREATED:20251204T125135Z
LAST-MODIFIED:20251204T125135Z
UID:10003039-1765616400-1765641600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Jubilej in romanje sinodalnih ekip ter organizmov soudeležbe: Ogenj upanja
DESCRIPTION:Na vseslovenskem srečanju\, ki je eden od korakov izvedbene faze sinode o sinodalnosti v Sloveniji\, se bomo srečali duhovniki\, laiki\, Bogu posvečene osebe\, ki smo vključeni v procese odločanja v Cerkvi. \nŽelimo narediti vidno naše skupno in raznoliko prizadevanje za živa občestva\, večjo soudeleženost in goreče poslanstvo. \nVabimo člane sinodalnih ekip in organizmov soudeležbe oz.:\n•    škofe\,\n•    člane škofijskih sinodalnih ekip\,\n•    pastoralnih služb\,\n•    duhovniških svetov\,\n•    provinciale in provincialke s svojimi sveti\,\n•    vodstva laiških organizacij\n•    škofijskih pastoralnih svetov\n•    župnijskih pastoralnih svetov \nna Ogenj upanja\, jubilej in romanje sinodalnih ekip in organizmov soudeležbe\, ki bo potekal v soboto\, 13. 12. 2025\, v Ljubljani na Rakovniku\, od 9.00 do 16.00. \nNa dogodek se je potrebno prijaviti s pomočjo spletnega obrazca najpozneje do 5. 12. 2025. \nPRIJAVNI OBRAZEC \nZa dodatne informacije pišite na sinoda2024@rkc.si. \nceljski škof Maksimilijan Matjaž\, delegat SŠK na sinodi o sinodalnosti\, s sinodalno ekipo SŠK
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/jubilej-in-romanje-sinodalnih-ekip-ter-organizmov-soudelezbe-ogenj-upanja/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/c78f0036c2965e96cffcc7355e3897735a0710b1.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20251213T070000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20251213T073000
DTSTAMP:20260617T094546
CREATED:20251205T143951Z
LAST-MODIFIED:20251205T143951Z
UID:10003044-1765609200-1765611000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Javni rožni venec
DESCRIPTION:Katoliška mladina vsak drugi petek organizira javno molitev rožnega venca na Kongresnem trgu\, pred stebrom Svete Trojice. Molili bomo za domovino\, vero slovenske mladine\, za Cerkev in za krepost čistosti. \nZA KOGA: odprto za vse\, posebej za mlade može in fante \nKDAJ: 13. december 2025 ob 7.00 zjutraj \nKRAJ: Kongresni trg
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/javni-rozni-venec-13/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Logo-Katoliska-mladina-1.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20251212T193000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20251212T203000
DTSTAMP:20260617T094546
CREATED:20251203T121627Z
LAST-MODIFIED:20251203T121627Z
UID:10003037-1765567800-1765571400@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Tretji koncert Sakralnega abonmaja: moteti Jakoba Handla - Gallusa
DESCRIPTION:Spoštovani ljubitelji sakralne glasbe! \nVljudno vas vabimo na tretji koncert Sakralnega abonmaja\, na katerem bomo skozi motete Jakoba Handla – Gallusa prisluhnili zgodbi odrešenja od oznanjenja preko adventnega pričakovanja do skrivnosti\, ki se je v božični noči dotaknila zemlje in jo napolnila z upanjem in ljubeznijo. Komorni zbor glasbene matice Ljubljana pod vodstvom Sebastjana Vrhovnika bo program prepletel z uglasbitvami antifone Ubi caritas et amor slovenskih skladateljev Nataše Kocjančič\, Andreja Makorja\, Tilna Slakana in Federice Lo Pinto. Koncert bodo dopolnile pesmi iz srednjeveških zbirk v izvedbi ansambla za zgodnjo glasbo Audite\, ki ga umetniško vodi Janez Jocif. \nKoncert bo v petek\, 12. decembra 2025\, ob 19.30. uri v uršulinski cerkvi Sv. Trojice v Ljubljani. \nVstopnine ni\, veseli pa bomo prostovoljnih prispevkov.\nVljudno vabljeni! \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/tretji-koncert-sakralnega-abonmaja-moteti-jakoba-handla-gallusa/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/fa26e95c2fb4e80cd0b983a40627c828188a1f1d.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20251212T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20251212T203000
DTSTAMP:20260617T094546
CREATED:20251007T102352Z
LAST-MODIFIED:20251007T104556Z
UID:10002986-1765566000-1765571400@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Srečanje Žejni Besede
DESCRIPTION:Dogodek osebe Katoliška mladina\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nŽupnija Ljubljana Štepanja vas\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nSmo mladi odrasli v Cerkvi z željo po medsebojnem povezovanju in skupni rasti v veri za poglobitev odnosa z Bogom in z drugimi.\nNa srečanjih bomo skupaj molili in slavili Boga ter skupaj z gosti in predavatelji odpirali aktualne teme s katerimi se soočajo mladi odrasli v današnjem svetu. Omogočiti želimo mladim odraslim prostor za nadaljnjo rast v Besedi in skozi odnose usmerjati njihovo pot k Bogu.\nNaša srečanja bodo potekala vsak drugi petek v mesecu.\n\n\n\nVir: FB profil Katoliške mladine
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/srecanje-zejni-besede/2025-12-12/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Logo-Katoliska-mladina-1.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20251212T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20251212T200000
DTSTAMP:20260617T094546
CREATED:20251205T144451Z
LAST-MODIFIED:20251210T114314Z
UID:10003046-1765566000-1765569600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:90-let Tekčevih jaslic
DESCRIPTION:V starem delu Tržiča v senci mogočnih Karavank\, kjer šumi Tržiška Bistrica\, nad Kurnikovo hišo\, se v ozki ulici na Virjah skriva majhna stara mestna hiša\, kjer domuje izjemen primer ljudske umetnosti – Tekčeve jaslice\, ki letos praznujejo 90 let obstoja. \nV petek 12. decembra 2025 vas po večerni vasi vabimo na dogodek ob 90-letnici Tekčevih jaslic iz Tržiča.\nZ družino Zupan\, ki danes srbi za jaslice\, se bomo srečali v dvorani nad zakristijo. Predstavili nam bodo zgodovino jaslic\, dogodek pa bodo popestrili s pesmimi Kvinteta bratov Zupan. \nVljudno vabljeni!
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/90-let-tekcevih-jaslic/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/romarski-dom-brezje.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20251212T173000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20251212T190000
DTSTAMP:20260617T094546
CREATED:20250702T125926Z
LAST-MODIFIED:20250702T130335Z
UID:10002913-1765560600-1765566000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Molitev in sveta maša za bolnike z rakom
DESCRIPTION:V baziliki Marije Pomagaj vsak drugi petek v mesecu zvečer poteka molitev\, sveta maša ter blagoslov z relikvijami sv. Leopolda Mandića.  \nKongregacija za bogoslužje in discipline zakramentov je 11. februarja 2020 uradno razglasila sv. Leopolda Mandića za zavetnika bolnikov z rakom. Kongregacija je poudarila\, da je s to razglasitvijo odprto okno upanja\, saj bo sv. Leopold\, ki je sam doživel osebno izkušnjo nemoči te težke težke bolezni\, kot zavetnik spremljal onkološke bolnike s svojo priprošnjo pri Bogu. \nTudi v letu 2025 bo v baziliki Marije Pomagaj na Brezjah vsak drugi petek v mesecu potekala molitev s priprošnjo sv. Leopoldu Mandiću. \nTermini: 11. julij\, 8. avgust\, 12. september\, 10. oktober\nOb 18.30 – molitev rožnega venca\nOb 19.00 – sveta maša in po maši blagoslov z relikvijami sv. Leopolda Mandića \nTermini: 14. november\, 12. december\nOb 17.30 – molitev rožnega venca\nOb 18.00 – sveta maša in po maši blagoslov z relikvijami sv. Leopolda Mandića
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/molitev-in-sveta-masa-za-bolnike-z-rakom-25/2025-12-12/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Brezje-Ivan-Rampre-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20251211T124500
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20251211T171500
DTSTAMP:20260617T094546
CREATED:20251203T121257Z
LAST-MODIFIED:20251203T121323Z
UID:10003036-1765457100-1765473300@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Znanstveni simpozij Pomen sv. Cirila in Metoda v duhovnem\, kulturnem in političnem življenju slovanskih narodov
DESCRIPTION:Simpozij: Pomen sv. Cirila in metoda v duhovnem\, kulturnem in političnem življenju slovanskih narodov\nO SIMPOZIJU\nZnanstveni simpozij »Pomen sv. Cirila in Metoda v duhovnem\, kulturnem in političnem življenju slovanskih narodov« sovpada s 40. obletnico izida papeške enciklike Slavorum Apostoli (Apostola Slovanov\, 1985)\, ki je močno zaznamovala čas in družbene razmere\, v katerih je nastala\, obenem pa predstavila pomen svetih bratov Cirila in Metoda v evropski zgodovini in njuno sporočilo za sodobni čas. Katoliška Cerkev je zgled njunega poslanstva postavila v službo preseganja politične\, družbene in verske razdeljenosti ter nasproti različnim oblikam neenotnosti poudarila pot skupnih demokratičnih vrednot in ekumenizma. \nPomen sv. Cirila in Metoda je posebej pomemben za slovanske narode in njihov prispevek k oblikovanju evropskega duhovnega prostora. Njihova naloga je po vzoru cirilmetodijske ideje postala povezovati Vzhod in Zahod na temelju medsebojne edinosti. Papež je prispevek Slovanov h graditvi kulture sobivanja ovrednotil z besedami: »V celoti želimo sprejeti vse\, kar so slovanski narodi prinesli in še prinašajo v duhovno dediščino Cerkve in človeštva.« (Apostola Slovanov 31) \nNamen simpozija je osvetliti večplastnost izročila svetih bratov skozi zgodovinsko\, teološko\, kulturno in politično perspektivo ter poudariti njegovo aktualnost za sodobni čas. Prispevki in razprave udeležencev prispevajo k interdisciplinarni osvetlitvi vpliva idej sv. Cirila in Metoda na verski razvoj\, oblikovanje kulturnih identitet in narodnokonstitutivnih procesov v duhu spoštovanja in dialoga. \nPROGRAM SIMPOZIJA\n\n\n\nČas\nSklop\nVsebina\n\n\n\n\n12:45 – 13:00\nZbiranje udeležencev\nRegistracija in prihod udeležencev.\n\n\n13:00\nUvodni pozdrav\n\n\nMitja Steinbacher\, dekan FPE\nljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore\n\n\n\n\n13:15\nPrvi panel\n(moderator: Boštjan Udovič)\nZgodovinski vidiki \n\nMartin Bele: Spodnja Panonija v 9. stoletju\nAleš Maver: Nasprotniki svetih bratov in drugi zaviralci pokristjanjevalnih procesov med 7. in 10. stoletjem\nSimon Malmenvall: Temelji razumevanja Cirila in Metoda v luči slovenskega katolištva in narodne zavesti\nNik Trontelj: Pomen češčenja sv. Cirila in Metoda med slovenskimi izseljenci v 19. in 20. stoletju\n\n\n\n\n14:15 – 14:30\nRazprava\nVprašanja in razprava po 1. panelu.\n\n\n14:30 – 14:45\nOdmor\nKratek odmor.\n\n\n14:45 – 15:15\nPogovor\nDružbeni pomen enciklike Slavorum Apostoli (Anton Stres\, Rafko Valenčič);\npogovor vodi: Boštjan Udovič\n\n\n15:15\nDrugi panel\n(moderator: Simon Malmenvall)\n\n\nAnton Štrukelj: Apostola Slovanov – vzornika evangelizacije in ekumenizma\nBoštjan Udovič: Apostola Slovanov in vatikanski ostpolitik na prelomu v pohladnovojno ureditev\n\n\n\n\n15:45 – 16:00\nRazprava\nVprašanja in razprava po 2. panelu.\n\n\n16:00 – 16:15\nOdmor\nKratek odmor.\n\n\n16:15\nTretji panel\n(moderator: Nik Trontelj)\nSlovanski narodi danes \n\nBlaž Vrhnjak: Migracije izobraženih Slovanov: asimilacija ali širjenje slovanskega vpliva?\ns. Marija Šimenc: Predvidljivo in nepredvidljivo v nastajanju voditelja: česa nas učita sveta Ciril in Metod\nSimon Umek: Dosežek svobodne in demokratične Slovenije: pravica staršev do vzgoje otrok v skladu s svojim prepričanjem\n\n\n\n\n17:00 – 17:15\nRazprava\nVprašanja in razprava po 3. panelu.\n\n\n17:15\nZaključek\nZaključne misli in konec dogodka.\n\n\n\nVir: Katoliški inštitut
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/znanstveni-simpozij-pomen-sv-cirila-in-metoda-v-duhovnem-kulturnem-in-politicnem-zivljenju-slovanskih-narodov/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Logo-katoliski-institut.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20251209T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20251209T210000
DTSTAMP:20260617T094546
CREATED:20251007T100028Z
LAST-MODIFIED:20251007T101535Z
UID:10002977-1765306800-1765314000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Večer +
DESCRIPTION:Bog v središču. Slavljenje. Molitev v tišini. Spoved. Življenjske zgodbe. Priložnost za vsakega\, da se umiri\, okrepi\, prejme upanje\, najde svoje mesto v svetu. \nVečere pripravljata Katoliška mladina in Svetnikova skupnost slavilcev – Sveti. \nKDAJ: 7. oktober 2025\, ob 19.00 \nKRAJ: Antonov dom na Viču \nZA KOGA: večeri so odprti za vse starosti \n\nSezona 2025/26\n\n11. november ob 19.00\n9. december ob 19.00\n13. januar ob 19.00\n10. februar ob 19.00\n10. marec ob 19.00\n14. april ob 19.00\n12. maj ob 19.00\n2. junij ob 20.00\n\nVsi Večeri Plus+ bodo potekali v Antonovem domu na Viču. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/vecer-8/2025-12-09/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/vecer_plus_Fb_objava_spletna-stran_februar.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20251208T120000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20251212T160000
DTSTAMP:20260617T094546
CREATED:20251203T102854Z
LAST-MODIFIED:20251203T102854Z
UID:10003022-1765195200-1765555200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:100 ur molitve za nove duhovne poklice
DESCRIPTION:Ob tretjem nadaljevanju 100-urnega češčenja Najsvetejšega znova stopamo pred skrivnost Božje zakramentalne bližine\, ki edini more tudi po naših prošnjah prebuditi srce in ga navdušiti za služenje. Vemo\, da brez molitve ni novih poklicev in brez spreobrnjenja ni prenove naših skupnosti. Zato prihajamo pred Boga\, da nas On prečisti\, okrepi in pošlje. Naj to češčenje postane dihanje župnije in vseh\, ki delamo za poklice v Cerkvi. V drugem adventnem tednu\, ko hodimo proti Betlehemu\, prosimo za srca\, odprta za Boga\, ki prihaja. Geslo svetega leta Romarji upanja nas spominja\, da nismo sami – On\, naše Upanje\, hodi z nami in nas vabi\, naj iz Njegove bližine črpamo moč in pogum za novo pomlad poklicev. \nRazpored po župnijah in redovnih skupnostih: \nPonedeljek\, 8. decembra\n12.00 Moravče\, Peče\n13.00 Naklo\n14.00 Nevlje\n15.00 Notranje Gorice\n16.00 Pirniče\n17.00 Planina pri Rakeku\, Rovte\n18.00 Podbrezje\n19.00 Podlipa\n20.00 Polhov Gradec\n21.00 Poljane nad Škofjo Loko\n22.00 Begunje na Gorenjskem\, Preddvor\n23.00 Begunje pri Cerknici\, Predoslje \nTorek\, 9. decembra\n0.00 Besnica\, Preserje\n1.00 Bevke\, Preska\n2.00 Blagovica\, Radeče\n3.00 Bled\, Radomlje\n4.00 Frančiškanke Brezmadežnega spočetja (FBS)\n5.00 Usmlijenke (HKL)\n6.00 Bloke\, Radovljica\n7.00 Bohinjska Bela\, Zasip\, Rakek\n8.00 Bohinjska Bistrica\, Rakitna\n9.00 Bolniška župnija\, Reteče\n10.00 Borovnica\, Ribnica\n11.00 Brdo\, Krašnja\, Češnjice\n12.00 Brezje – bazilika\, Mošnje\n13.00 Breznica\, Selca\n14.00 Brezovica\, Smlednik\n15.00 Cerklje na Gorenjskem\, Sodražica\n16.00 Cerknica\, Sora\n17.00 Dob\, Sorica\, Davča\n18.00 Dobrepolje – Videm\, Sostro\n19.00 Dobrova\, Srednja vas v Bohinju\n20.00 Dol pri Ljubljani\, Stara Loka\n21.00 Dolenja vas\, Stari trg pri Ložu\n22.00 Dolnji Logatec\, Stična\, cistercijani\n23.00 Domžale\, Stranje\, Zavod sv. Stanislava \nSreda\, 10. decembra\n0.00 Dovje\, Struge\n1.00 Gorje\, Sv. Duh pri Škofji Loki\n2.00 Gornji Logatec\, Sv. Gregor\n3.00 Grahovo\, Sv. Helena – Dolsko\n4.00 Hčere Marije Pomočnice (FMA)\n5.00 Frančiškanke Marijine misijonarke (FMM)\n6.00 Grosuplje\, Sv. Jakob ob Savi\n7.00 Homec\, Svibno\n8.00 Horjul\, Šenčur\n9.00 Ig\, Šentjošt nad Horjulom\n10.00 Ihan\, Šentvid pri Stični\n11.00 Ivančna Gorica\, Škocjan pri Turjaku\n12.00 Izlake\, Škofja Loka\n13.00 Jarše\, Škofljica\n14.00 Javorje nad Škofjo Loko\, Šmarca – Duplica\n15.00 Jesenice\, Šmarje – Sap\n16.00 Kamnik\, Šmartno pod Šmarno goro\n17.00 Kisovec\, Šmartno pri Litiji\n18.00 Kokrica\, Šmartno v Tuhinju\n19.00 Komenda\, Št. Jurij pri Grosupljem\n20.00 Kopanj\, Štanga\n21.00 Koprivnik v Bohinju\, Tomišelj\n22.00 Koroška Bela\, Trata – Gorenja vas\, gimnazija Želimlje\n23.00 Kovor\, Trstenik \nČetrtek\, 11. decembra\n0.00 Kranj\, Trzin\n1.00 Kranj – Drulovka/Breg\, Tržič\n2.00 Kranjska Gora\, Rateče\, Tržič – Bistrica\n3.00 Kresnice\, Vače\n4.00 Karmeličanke (OCD)\n5.00 Klarise (OSC)\n6.00 Križe\, Velesovo\n7.00 Lesce\, Velike Lašče\n8.00 Litija\, Vir\n9.00 Ljubljana – Bežigrad\, Višnja Gora\n10.00 Ljubljana – Črnuče\, Vodice\n11.00 Ljubljana – Dravlje\, jezuiti (DJ)\n12.00 Ljubljana – Ježica\, Vrhpolje\n13.00 Ljubljana – Kašelj/Zalog\, Zagorje pri Savi\n14.00 Ljubljana – Kodeljevo\, Zgornji Tuhinj\n15.00 Ljubljana – Koseze\, šolske sestre de Notre Dame (ND)\n16.00 Ljubljana – Marijino oznanjenje\, Železniki\n17.00 Ljubljana – Moste\, Želimlje\n18.00 Ljubljana – Podutik\, Žiri\n19.00 Ljubljana – Polje\, Vrhnika\n20.00 Ljubljana – Rakovnik\, salezijanci (SDB)\n21.00 Ljubljana – Rudnik\, Žalna\n22.00 Ljubljana – Stožice\, šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja (ŠSFKK)\n23.00 Ljubljana – Sv. Jakob\, uršulinke (OSU) \nPetek\, 12. decembra\n0.00 Stolna župnija\, kapitelj\n1.00 Ljubljana – Sv. Peter\, lazaristi (CM)\n2.00 Ljubljana – Šentvid\, škofija\n3.00 Ljubljana – Šiška\, semenišče\n4.00 Marijine sestre (MS)\n5.00 Misijonarke ljubezni (MC)\, sestre sv. Križa (SSK)\n6.00 Ljubljana – Štepanja vas\, kapucini (OFM Cap)\n7.00 Ljubljana – Trnovo\n8.00 Ljubljana – Vič\, frančiškani (OFM)\n9.00 Ljubno\, Škofja Loka – Suha\n10.00 Lom\n11.00 Loški Potok\n12.00 Lučine\n13.00 Mavčiče\n14.00 Mekinje\n15.00 Mengeš
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/100-ur-molitve-za-nove-duhovne-poklice-3/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Nadskof-nagovor-za-spletno-stran-30M-ver4.mp4_20170526_103352.643-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20251208
DTEND;VALUE=DATE:20251209
DTSTAMP:20260617T094546
CREATED:20251203T105308Z
LAST-MODIFIED:20251203T105308Z
UID:10003026-1765152000-1765238399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Brezmadežno spočetje Device Marije\, slovesni praznik
DESCRIPTION:Katoliška Cerkev 8. decembra praznuje slovesni praznik brezmadežnega spočetja device Marije. \nMarija je bila spočeta po naravni poti\, kakor vsak drug otrok. Zaradi posebne naloge v zgodovini odrešenja\, saj je bila izbrana\, da postane Božja Mati\, pa je bila po nauku Cerkve obvarovana madeža izvirnega greha in je bila vse od spočetja deležna posvečujoče milosti. To tudi izraža besedna zveza brezmadežno spočetje. \nPomen praznika\nNauk o Marijinem brezmadežnem spočetju namreč pravi\, da je bila Marija\, ki je bila pred vsemi veki določena za mati Božjega Sina Jezusa Kristusa\, ravno zaradi te svoje naloge vnaprej predvidena za svetost in čistost. Bog je zaradi Jezusovega rojstva vnaprej odel Marijo s svojo milostjo\, da je bila od samega začetka svojega bivanja čista in brez madeža. Vse to se je zgodilo že takrat\, ko sta jo spočela njena starša sv. Joahim in sv. Ana. Zato pravimo\, da je bila Marija brez madeža spočeta\, oziroma da je Brezmadežno Spočetje (Lurd). Marija je bila torej obvarovana vsakega greha in še prav posebej izvirnega greha\, s katerim smo ljudje ranjeni in zaradi njega nagnjeni k slabemu. \nBožja Mati\, spočeta brez madeža izvirnega greha\, je za človeštvo ideal in vzor\, hkrati pa tudi porok upanja in priprošnjica pri Bogu. Praznik spominja na Marijino edinstveno mesto v Cerkvi in vabi\, da bi se po njenem zgledu in priprošnji tudi kristjani trudili za svetost kot globinsko prijateljstvo z Bogom. Marija je bila že ob spočetju in vse življenje v stanju posvečujoče milosti\, se pravi brez greha. Kristjan ta dar prejme z zakramentom krsta\, ki mu izbriše izvirni greh\, mu da posvečujočo milost in ga vključi v občestvo Cerkve. Posvečujoča milost pa se mu obnovi pri vsaki iskreni spovedi\, ko mu Bog izbriše grehe\, tako da lahko na novo zaživi odrešeno življenje. \n\nDevica Marija in duhovništvo – Razmišljanje pokojnega škofa Jožefa Smeja\n\nZgodovina praznika\nV desetem stoletju so ga obhajali v zahodnih deželah\, v slovanskih krajih se prvič omenja v 14. stoletju\, v vzhodnih deželah pa so ga obhajali že od petega stoletja. Od leta 1708 je god Brezmadežne\, 8. decembra\, določen za vso Cerkev. Papež Pij IX. je to versko resnico 8. decembra 1854 razglasil za od Boga razodeto v veliko veselje vsega katoliškega sveta. To veselo sporočilo je naznanil z besedami: »Da je blažena Devica Marija bila v prvem trenutku svojega spočetja obvarovana vsakega madeža izvirnega greha\, in sicer po edinstveni milosti in predpravici\, ki jo je podelil vsemogočni Bog z ozirom na zasluženje Jezusa Kristusa\, odrešenika človeškega rodu – to je od Boga razodet nauk in ga morajo zato vsi verniki trdno in stanovitno verovati.« \nNa poseben način je to versko resnico potrdila Marija sama\, ko se je v Lurdu prikazala mladi Bernardki Soubirous in se predstavila z besedami: “Jaz sem Brezmadežno Spočetje.” \nUpodobitve\nBrezmadežno Devico Marijo upodabljamo po prizoru iz Knjige razodetja kot “ženo\, ogrnjeno s soncem\, in luno pod njenimi nogami\, na njeni glavi pa venec dvanajstih zvezd” (prim. Raz 12\,1). Z eno nogo stoji na glavi kače\, kar spominja na besede iz prvih poglavij Svetega pisma: Njen zarod ti bo glavo strl\, ti ga boš pa ranila na peti. (prim. 1 Mz 3\,15). \nMarija\, mati duhovnikov in bogoslovcev\n8. december je poseben praznik za slovenske duhovnike in bogoslovce\, ki so se na ta dan v prvem letniku bogoslovja slovesno posvetili Mariji. To posvetitev vsako leto obnavljajo. \n\nBesedilo je delno povzeto s spletne strani Škofije Novo mesto. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/brezmadezno-spocetje-device-marije-slovesni-praznik-3/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/brezmadezna.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20251206T120000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20251206T130000
DTSTAMP:20260617T094546
CREATED:20251203T114858Z
LAST-MODIFIED:20251203T114858Z
UID:10003034-1765022400-1765026000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Cikel koncertov Orgle opoldne 2025
DESCRIPTION:Ana Marija Kranjc\, orgle | Sobota\, 6. decembra 2025\, ob 12. uri | Cerkev Žalostne Matere Božje (Špitalska cerkev) na Spodnjem trgu v Škofji Loki \nOrgle Glasbene šole Škofja Loka\, opus 42 Orglarstva Močnik\, že vse od svoje inavguracije pred dvema letoma živijo polno pedagoško in koncertno življenje. Na tokratnem opoldanskem koncertu se bo na njih predstavila Ana Marija Krajnc\, trenutno študentka na Schola Cantorum Basiliensis\, sicer pa ena najprodornejših slovenskih čembalistk in organistk\, ki je v zadnjih letih večkrat opozorila nase s poglobljenimi interpretacijami in izjemnimi uspehi na mednarodnih tekmovanjih ter prestižnih glasbenih festivalih. \nVstop je prost\, lepo vabljeni. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/cikel-koncertov-orgle-opoldne-2025/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/4caf928d3fa4838321c834deba708d035e0194b7.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR