BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Nadškofija Ljubljana - ECPv6.11.0.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Nadškofija Ljubljana
X-ORIGINAL-URL:https://nadskofija-ljubljana.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za Nadškofija Ljubljana
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20250330T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20251026T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250822
DTEND;VALUE=DATE:20250823
DTSTAMP:20260617T143355
CREATED:20250729T084616Z
LAST-MODIFIED:20250729T095337Z
UID:10002929-1755820800-1755907199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:22. avgust - Mednarodni dan spomina na žrtve nasilja zaradi vere
DESCRIPTION:Generalna skupščina Združenih narodov je 28. maja 2019 na svojem 73. zasedanju sprejela Resolucijo A/RES/73/296\, s katero je 22. avgust določila za Mednarodni dan spomina na žrtve nasilja zaradi izpovedovanja vere ali prepričanja. \nV nadaljevanju objavljamo avtorski prevod Resolucije A/RES/73/296in komentarstalnega opazovalca Svetega sedeža pri OZN v Ženevi in drugih mednarodnih organizacijah\, nadškofa msgr. dr. Ivana Jurkoviča. \n  \nOZN – Resolucija A/RES/73/296 \nGeneralna skupščina OZN: \npotrjujoč cilje in načela zapisana v Ustanovni listini ZN in Splošni deklaraciji o človekovih pravicah\, zlasti pravico do svobode misli\, vesti in vere; \nzaskrbljujoč zaradi nenehnih dejanj nestrpnosti in nasilja nad posamezniki zaradi njihove vere ali prepričanja\, vključno nad pripadniki verskih skupnosti in verskih manjšin po svetu ter zaradi naraščajočega števila in intenzitete teh dejanj\, ki so pogosto zločinske narave in lahko imajo mednarodne značilnosti; \npriklicujoč\, da so države prednostno odgovorne za spodbujanje in varstvo človekovih pravic\, vključno človekovih pravic tistih ljudi\, ki pripadajo verskim manjšinam\, vključno z njihovo pravico\, da lahko svojo vero ali prepričanje svobodno uresničujejo; \nzavedajoč se\, da lahko imata odprta\, konstruktivna in spoštljiva razprava o idejah ter medreligijski\, medverski in medkulturni dialog na lokalnih\, državnih\, regionalnih in mednarodnih ravneh pozitivno vlogo v boju proti verskem sovraštvu\, podpihovanju in nasilju; \npotrjujoč pozitivno vlogo\, ki jo lahko imata uresničevanje pravice do svobode mnenja in izražanja ter popolno spoštovanje svobode iskanja\, prejemanja in posredovanja podatkov za krepitev demokracije in v boju proti verski nestrpnosti\, ter priznavajoč nadalje\, da uresničevanje pravice do svobode izražanja v skladu z 19. členom Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah vključuje posebne dolžnosti in odgovornosti; \npoudarjajoč\, da so svoboda vere ali prepričanja\, svoboda mnenja in izražanja\, pravica do mirnega zbiranja in pravica do svobode združevanja medsebojno odvisne\, med seboj povezane ter vzajemno okrepljene\, pri čemer poudarja vlogo\, ki jo te pravice lahko imajo v boju zoper vse oblike nestrpnosti in diskriminacije zaradi vere ali prepričanja; \npoudarjajoč\, da imajo države\, regionalne organizacije\, nacionalne institucije za varstvo človekovih pravic\, nevladne organizacije\, verske ustanove\, mediji in civilna družba kot celota pomembno vlogo pri spodbujanju strpnosti in spoštovanja verske in kulturne raznolikosti ter pri univerzalnem spodbujanju in varstvu človekovih pravic\, vključno s svobodo vere ali prepričanja; \npriznavajoč\, da posamezniki in ustrezne civilnodružbene organizacije pozitivno prispevajo k spodbujanju medreligijskega in medkulturnega dialoga\, razumevanja in kulture miru; \nvedoč za sodelovanje med Združenimi narodi in regionalnimi ter drugimi organizacijami pri spodbujanju medreligijskega in medkulturnega dialoga in vedoč tudi za dejavnost Zavezništva civilizacij Združenih narodov pri spodbujanju medkulturnega dialoga v tej zvezi; \nostro obsojajoč nenehno nasilje in teroristične napade nad posamezniki\, prav tako nad pripadniki verskih manjšin\, zaradi ali v imenu vere ali prepričanja in poudarjajoč pomembnost celovitega in inkluzivnega preventivnega pristopa\, temelječega na skupnosti\, v katerega je vključen širok nabor akterjev\, tudi civilna družba in verske skupnosti; \npotrjujoč svojo enoglasno obsodbo vseh terorističnih dejanj\, metod in praks ter nasilnega ekstremizma\, ki spodbuja terorizem v vseh njegovih pojavnih oblikah\, ne glede na kraj\, povzročitelja in vzrok dejanja; \nizjavljajoč\, da se terorizem in nasilni ekstremizem\, če in kadar spodbuja terorizem\, v vseh njunih pojavnih oblikah ne moreta in ne smeta povezovati z nobeno religijo\, narodnostjo\, civilizacijo ali etnično skupino; \ngloboko obžalujoč vsa nasilna dejanja\, izvršena nad posamezniki zaradi njihove vere ali prepričanja\, kakor tudi druga takšna dejanja\, ki so bila usmerjena zoper njihove domove\, poslovne prostore\, lastnino\, šole\, kulturne centre in svetišča\, pa tudi vse napade na in v verskih objektih\, krajih in romarskih središčih\, ki pomenijo kršitev mednarodnega prava; \nzavedajoč se\, da so medsebojno sodelovanje\, ki izboljšuje izvajanje že obstoječih pravnih sistemov\, ki ščitijo posameznike pred diskriminacijo in zločini\, storjenimi iz sovraštva\, okrepljena medreligijska\, medverska in medkulturna prizadevanja ter razširjeno izobraževanje o človekovih pravicah\, pomembni prvi koraki v boju proti nestrpnosti\, diskriminaciji in nasilju zoper posameznike zaradi vere ali prepričanja; \nzavedajoč se tudi pomembnosti\, da žrtve nasilnih dejanj zaradi vere ali prepričanja in člani njihovih družin prejmejo ustrezno pomoč in podporo v skladu z veljavno zakonodajo\, \n1. sklene\, da se 22. avgust določi za Mednarodni dan spomina na žrtve nasilja zaradi izpovedovanja vere ali prepričanja; \n2. vabi vse države članice\, relevantne organizacije sistema Združenih narodov in druge mednarodne in regionalne organizacije kakor tudi civilno družbo\, vključno z nevladnimi organizacijami\, s posamezniki in z zasebnimi sektorji\, da na primeren način obeležijo Mednarodni dan; \n3. prosi generalnega sekretarja\, da opozori vse države članice\, organizacije sistema Združenih narodov in civilnodružbene organizacije na to\, da bi se ta resolucija ustrezno upoštevala. \nPrevod: Agnes Kojc \n\nPoročilo o kristjanofobiji in diskriminaciji kristjanov 2016–2021\nTočka za prijavo kristjanofobije in vandalizma uperjenega proti slovenskim katoličanom\n\nVerska svoboda osrednji dejavnik razvoja človeške družbe\n»Generalna skupščina Združenih narodov je 28. maja 2019 na svojem 73. zasedanju na predlog Brazilije\, Kanade\, Egipta\, Iraka\, Jordanije\, Nigerije\, Pakistana\, Poljske in Združenih držav Amerike sprejela Resolucijo A/RES/73/296\, s katero je 22. avgust določila za Mednarodni dan spomina na žrtve nasilja zaradi izpovedovanja vere ali prepričanja. \n18. člen Splošne deklaracije človekovih pravic ZN določa\, da ima vsakdo pravico do svobode misli\, vesti in vere. To vključuje tudi pravico do svobodnega spreminjanja vere ali prepričanja ter svobodo\, da vsakdo bodisi sam bodisi skupaj z drugimi ter javno ali zasebno izraža svojo vero ali prepričanje s poučevanjem\, prakso\, bogoslužjem in verskimi obredi. \nKer so v svetu nestrpna dejanja in nasilje nad posamezniki in skupinami zaradi njihove vere ali prepričanja v porastu\, so zgoraj omenjene države Generalni skupščini Združenih narodov predlagale sprejetje posebne resolucije\, s katero bi svet na to opozorili in tovrstna dejanja v bodoče preprečili. \nPrav države\, nacionalne institucije za varstvo človekovih pravic\, nevladne organizacije\, verske ustanove\, mediji in vsa civilna družba kot celota imajo pomembno vlogo pri spodbujanju strpnosti in spoštovanja verske in kulturne raznolikosti ter pri univerzalnem spodbujanju in varstvu človekovih pravic\, vključno s svobodo vere ali prepričanja. \nPapež Frančišek poudarja\, da je nerazumljivo in zaskrbljujoče\, da tudi danes v svetu ostajajo diskriminacije in omejitve pravic samo zaradi pripadnosti in javnega izpovedovanja določene vere. Še bolj pa je nesprejemljivo\, da obstajajo celo resnična in dejanska preganjanja zaradi verske pripadnosti in tudi oboroženi spopadi. »To rani razum\, ogroža mir in ponižuje človekovo dostojanstvo«. Za papeža je posebno boleče dejstvo\, da so kristjani v svetu še posebej izpostavljeni diskriminaciji in nasilju. »Preganjanje kristjanov je danes celo silovitejše kot v prvih stoletjih Cerkve in obstaja več kristjanov mučencev kot v takratni dobi. In to se dogaja več kot 1700 let po Konstantinovem ediktu\, ki je kristjanom podelil svobodo do javnega izpovedovanja njihove vere« (Nagovor papeža Frančiška udeležencem mednarodnega simpozija o verski svobodi z naslovom: Verska svoboda v mednarodnem pravu in svetovni konflikt vrednot\, 20. junija 2014). \nMisija Svetega sedeža v Ženevi je sodelovala pri predstavitvi omenjene Resolucije na sedežu organizacije. Kot v mnogih drugih okoliščinah je predstavila prepričanje Katoliške Cerkve o potrebnosti\, da države članice Združenih narodov budno bdijo nad tem\, da verska svoboda ostane ena izmed osrednjih dejavnikov razvoja človeške družbe\, na katero se opirata tako graditev pravičnejšega sveta kot mirno sožitje med narodi.« \nNadškof msgr. dr. Ivan Jurkovič\,\napostolski nuncij \n  \nVir: Kanonist in Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/22-avgust-mednarodni-dan-spomina-na-zrtve-nasilja-zaradi-vere-3/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Flag_of_the_United_Nation.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250821T170000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250824T140000
DTSTAMP:20260617T143355
CREATED:20250729T082205Z
LAST-MODIFIED:20250729T082205Z
UID:10002927-1755795600-1756044000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Duhovni odmik ZA življenje
DESCRIPTION:ŽIV!M in molim\, duhovni odmik ZA življenje: osebna molitev\, adoracija in pričevanja. Molili bomo za mamice\, ki razmišljajo o splavu\, da bi zmogle sprejeti svojega otroka. \nKomu je namenjeno?\nMladim (od 16. leta dalje) in odraslim\, ki želijo z molitvijo podpreti mamice v stiski. \nProgram:\ndnevna sveta maša\, osebna in skupna molitev\, čas za osebno meditacijo\, sveta spoved\, adoracija\, pričevanje\, predavanje\, ogled filma na tematiko ZA življenje. \nLahko se udeležite le dnevnega programa od 9.00 do 22.00 ali bivate na lokaciji\, kjer se program izvaja. \nDuhovni odmik bo potekal v prijetnem okolju Zavoda Živim v Ljubljani. \nTermini:\nPrvi termin: od četrtka\, 7. avgusta (ob 17.00) do nedelje\, 10. avgusta (ob 14.00). \nDrugi termin: od četrtka\, 21. avgusta (ob 17.00) do nedelje\, 24. avgusta (ob 14.00). \nCena programa: 130€ (vključuje kosila\, večerje in materiale). \nCena z nočitvami in polnim penzionom: 240€. V primeru bivanja zakonskega para omogočamo 55% popust (zakonec plača 110 €). \nRok za prijavo: 1. avgust 2025 oziroma do zapolnitve mest. \nVeč informacij na 069 621 009 ali info@zavod-zivim.si. \nSkupaj ZA življenje! \nPrijavi se \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/duhovni-odmik-za-zivljenje-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/b02f9d75304eeed04aed5dbc2303be043e7a3f06.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250815T100000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250815T120000
DTSTAMP:20260617T143355
CREATED:20250728T110935Z
LAST-MODIFIED:20250731T094044Z
UID:10002918-1755252000-1755259200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Obnova izročitve Božji Materi Mariji na Brezjah
DESCRIPTION:Poletne mesece vedno zaznamujejo drugačen utrip življenja\, drugačna pričakovanja\, spremenjen življenjski ritem. Vse to naj bi pomagalo polniti srce in dušo z novimi močmi za vse obveznosti\, ki nas bodo poklicale v novem pastoralnem in šolskem letu. A tudi v teh mesecih ne moremo in nočemo odmisliti vseh tistih ljudi in razmer v svetu\, ki nasprotujejo Božjemu načrtu s človekom in zanikajo\, da je Bog ljubezen\, ki ljubi vse ljudi. Ne moremo se navaditi – in drugače tudi ne sme biti – na vsakdanja poročila o vojnih strahotah\, o umiranju ljudi\, tudi otrok\, o pohlepu\, ki se ne zdrzne niti pred solzami mater in pred strahom v otroških očeh. Zato vas vse na poseben način vabim k praznovanju Marijinega vnebovzetja. V svetem letu je to priložnost\, da poživimo naše upanje\, ki je neuničljivo. Letošnje praznovanje nam lahko pomaga\, da bomo v resnici postali romarji upanja. \nPraznik bo slovesen tudi v našem narodnem in škofijskem Marijinem svetišču na Brezjah. Mariji se bomo zahvalili za njeno materinsko bližino z vsemi preizkušenimi\, zahvalili se ji bomo\, da razvezuje vozle in da briše solze. Priporočili ji bomo našo Cerkev\, naše družine\, naše mlade\, naše izseljence in zdomce. Priporočili ji bomo vse\, ki so v naši državi odgovorni za skupno dobro. Priporočili ji bomo seveda tudi vsa krizna žarišča na svetu\, vse tiste kraje in ljudi\, kjer njen Sin Jezus Kristus še vedno trpi in umira. Zato vse duhovnike vabim\, da pri prazniških mašah 15. avgusta skupaj s svojimi verniki zmolijo molitev izročitve slovenskega naroda Mariji. Najdemo jo v Cerkvenem molitveniku na str. 264. Na Brezjah bo glavna romarska maša ob 10.00. Pri tej maši bomo še posebno slovesno obnovili posvetitev našega naroda\, saj je bila na tem mestu izmoljena tudi prva posvetitev. Vse iskreno vabim\, da priromate na Brezje\, da bomo skupaj molili\, verovali in upali. \nMsgr. Stanislav Zore OFM\,\nnadškof
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/obnova-izrocitve-bozji-materi-mariji-na-brezjah/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Marija-Pomagaj1-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250815
DTEND;VALUE=DATE:20250816
DTSTAMP:20260617T143355
CREATED:20250728T132145Z
LAST-MODIFIED:20250728T132145Z
UID:10002922-1755216000-1755302399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Marijino vnebovzetje\, slovesni praznik
DESCRIPTION:Največji cerkveni Marijin praznik je Marijino vnebovzetje. \nPraznik Marije Device so v jeruzalemski Cerkvi začeli obhajati že kmalu po koncilu v Efezu leta 431 po Kr. in ga povezovali z Marijinim odhodom s tega sveta. Čeprav Marijino vnebovzetje sodi med najstarejše Marijine praznike (prve omembe segajo še v obdobje pred 4. st. po Kr.)\, je papež Pij XII. (1939–1958) versko resnico o Marijinem vnebovzetju slovesno razglasil šele leta 1950 z apostolsko konstitucijo Munificentissimus Deus. Številne cerkve po svetu – od mogočnih katedral do vaških in božjepotnih cerkvic – izpričujejo stoletno vero v Marijino vnebovzetje. \nPisna vira\, ki poročata o Marijinem vnebovzetju ali zaspanju (lat. dormitio)\, sta t. i. apokrifna evangelija Zaspanje svete Božje Matere in Prehod blažene Device Marije. K tema spadajo še številni spisi in druga dela pomembnih teologov iz prvih stoletij krščanstva\, npr. sv. Janeza Damaščana\, sv. Efrema Sirskega\, sv. Epifanija in Timoteja Jeruzalemskega. \nV Sloveniji je Mariji posvečenih veliko župnijskih\, podružničnih\, zlasti pa božjepotnih cerkva in kapelic\, zato je Marijino vnebovzetje v našem verskem izročilu globoko zakoreninjeno. Katoliška in Pravoslavna Cerkev ta praznik obhajata na isti dan. \nOb prazniku številni Slovenci romajo v Marijina svetišča. Romanja imajo globlji verski pomen zato\, ker verujoče spominjajo\, da je naše celotno zemeljsko življenje pravzaprav romanje\, katerega cilj je večno življenje v nebesih. Marijino vnebovzetje pomeni poklon ženi\, saj je Bog Marijo\, ženo in mater\, poveličal v nebesih. Katoliška Cerkev s praznovanjem tega praznika poudarja dostojanstvo in poklicanost vsake žene. \nMarijino vnebovzetje je praznik upanja\, saj nam govori\, da je ena izmed nas ljudi – Marija\, dosegla polnost življenja\, ki ga kristjani vidimo v večnosti. Marijino poveličanje je svojevrstni poklon krščanstva ženi\, saj je Bog prav Marijo\, mater in ženo prvo na najodličnejši način poveličal v nebesih. S praznovanjem želi katoliška Cerkev poudariti tudi dostojanstvo in visoko poklicanost vsake žene.\nPraznovanje nas tudi spominja\, da sta v našem življenju pomembni tako materialna kot duhovna komponenta\, tako večno kot zemeljsko in da se oba prepletata. Delo za duhovno ne pomeni zanemarjanje materialnega. Po krščanski tradiciji velja prav nasprotno: ko se trudimo za zemeljski napredek\, si s tem že pripravljamo večno bivanje. Današnji praznik v nas poglablja to upanje\, saj pred nas postavlja primer nekoga\, ki mu je to na odlični način uspelo: Jezusovo mater Marijo. \nPraznovanje Marijinega vnebovzetja nas želi spomniti tudi na to\, da sta v življenju pomembni tako materialna kot duhovna sestavina\, tako zemeljsko kot večno. Krščansko versko izročilo uči\, da si s prizadevanjem za zemeljski napredek posameznik pripravlja večno bivanje. Marijino vnebovzetje v vernikih poglablja upanje\, da je z življenjem po Marijinem vzoru želeni cilj bivanja pri Bogu dosegljiv za vsakega vernika. \nObnovitev izročitve Materi Božji\nOdkar je Slovenija samostojna država na praznik Vnebovzete obnavljamo svojo izročitev Materi Božji s posebno molitvijo ali preprosto z molitvijo »O Gospa moja«. \n\n\n»Izročitev Mariji bomo tudi letos obnovili v romarskih cerkvah\, po župnijah in drugih svetih krajih. Marijo bomo prosili za pomoč\, da bomo v zasebnem in javnem življenju spoštovali moralna načela ter načela pravičnosti\, resnice\, poštenosti\, medsebojnega spoštovanja in osebnega dostojanstva\,« je o izročitvi dejal upokojeni koprski škof Metod Pirih ter še poudaril: »Izročitev Mariji ima svojo vrednost in pomen le\, če si v vsakdanjem življenju prizadevamo\, da bi živeli in uresničevali tisto\, kar smo z besedami obljubili in izpovedali.« \nMarija je bila naša sopotnica\, spremljevalka\, naša priprošnjica in tolažnica v zgodovini. Mariji se želimo zahvaliti za njeno brezmejno skrb in materinsko varstvo. Naša hvaležnost je istočasno tudi naša velika prošnja in želja\, da bi še najprej hodili pod njenim varstvom po poti žive vere\, svetlega upanja in požrtvovalne ljubezni. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/marijino-vnebovzetje-slovesni-praznik-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/vnebovzetje.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250810
DTEND;VALUE=DATE:20250815
DTSTAMP:20260617T143355
CREATED:20250729T085655Z
LAST-MODIFIED:20250729T095323Z
UID:10002931-1754784000-1755215999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Poletni kamp Life Teen
DESCRIPTION:KDAJ: 10. – 14. 8. 2025\nKJE: Kostanjevica na Krki\nZA KOGA: mladi med 15. – 19. letom \nCENA – POSAMEZNIK:\n240 EUR\n\nCENA – PRIHOD PO SKUPINAH:\n210 EUR (udeleženec)\n195 EUR (spremljevalec) \n\n\n\n\nPrijavi se\n\nVir: Katoliška mladina
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/poletni-kamp-life-teen/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Logo-Katoliska-mladina-1.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250809
DTEND;VALUE=DATE:20250810
DTSTAMP:20260617T143355
CREATED:20250728T131948Z
LAST-MODIFIED:20250728T131948Z
UID:10002921-1754697600-1754783999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Terezija Benedikta od Križa\, praznik
DESCRIPTION:V Katoliški Cerkvi 9. avgusta praznujemo god filozofinje\, karmeličanke\, mučenke in sozavetnice Evrope sv. Terezije Benedikte od Križa – Edith Stein. \nV judovski družini Siegfrieda in Auguste Stein se je rodilo 11 otrok. Štirje so umrli kmalu po rojstvu. Najmlajša Edith je bila rojena v današnjem Wroclavu (tedaj Breslau) 12. oktobra 1891 na veliki judovski spravni dan. Edith še ni imela dve leti\, ko ji je nenadoma umrl oče. Mama je prevzela skrb za družino in za trgovino z lesom. Kljub strogi in dobri vzgoji\, ki jo je prejela v družini\, jo je svet šole\, v katerega se je Edith kot deklica navdušeno poglobila\, oddaljil od vere: obstoj Boga ji je postal nerazumljiv in nesprejemljiv. »Zavestno in prostovoljno je prekinila z molitvijo in versko prakso«. Ko še ni dopolnila petnajst let\, se je čutila in se razglašala za ateistko. Zapustila je judovsko vero in se poglabljala v filozofijo\, da bi v njej našla smisel človeškega bivanja. Iskala je resnico in to je bilo zanjo – kakor je priznala kasneje – edina molitev\, ki jo je opravljala\, ne da bi se je zavedala. \nNa univerzi v Breslavu je leta 1911 vpisala germanistiko\, zgodovino in psihologijo. Študij je nadaljevala v Göttingenu in Freiburgu\, kjer je z najvišjo oceno dosegla doktorat iz filozofije ter postala asistentka pri fenomenologu Edmundu Husserlu (1859–1938). Prijateljstvo z družino mladega docenta Adolfa Reinacha\, ki jo je uvedel v krog Husserlovih učencev\, je imelo za Edith poseben pomen. Ko je leta 1917 Reinach pri petintridesetih letih padel na fronti – kmalu za tem\, ko sta skupaj z ženo prejela zakrament krsta\, je njegova vdova povabila Edith\, naj uredi filozofske rokopise pokojnega moža. Obotavljala se je zaradi slutnje\, da bo njena vloga predvsem tolažba prizadete družine. Posledično je doživela toliko večje presenečenje\, ko je zagledala prijateljičin obraz – sicer od bolečine upadel\, pa vendar preobražen od skritega in neizrekljivega veselja. Iz njega je sijala vera v Kristusa – križanega in vstalega. »To je bilo moje prvo srečanje s križem\, moje prvo izkustvo tiste božanske moči\, ki s križa izvira tistim\, ki so ji pokorni\,« je kasneje zapisala Edith Stein. \nDo odločilnega dogodka spreobrnjenja je prišlo v poletnem večeru 1921\, ko je bila v gosteh pri zakoncih Conrad-Martius v Bergzabernu. Nek večer je zaradi odsotnosti gostiteljev morala preživeti sama\, zato je iz knjižnice prijateljev na slepo vzela v roke Življenjepis sv. Terezije Ávilske. Brala je vso noč in ob koncu knjige je sama sebi priznala: »To je resnica.« \nNaslednje jutro je kupila Katekizem Katoliške Cerkve in Rimski misal ter ju začela preučevati. Ko se je prvič udeležila maše\, je »razumela vse\, tudi najbolj preproste kretnje«. Zaprosila je za prejem zakramenta krsta. Duhovnik\, ki jo je izprašal\, se je lahko prepričal\, da je pripravljena\, tudi kar zadeva verski pouk. Zakrament krsta je prejela 1. januarja 1922 pri enaintridesetih letih. \nSpreobrnjenje Edith Stein v krščanstvo sovpada z njeno poklicanostjo v karmel. Duhovni oče p. dr. Raphael Walzer ji je svetoval\, naj z odločitvijo za redovni način življenja nekoliko počaka. Med drugim je zelo cenil kulturno dejavnost\, ki jo je Edith razvijala v svetu. Posvetila se je poučevanju in poglabljanju v tiste filozofske vede\, ki jih je od spreobrnjenja dalje lahko oplajala tudi z bogatim krščanskim filozofskim izročilom. Dejavna je bila kot predavateljica v glavnih evropskih mestih. Leta 1932 je začela predavati na Nemškem višjem institutu za pedagogiko v Münstru\, a je bila že po nekaj mesecih\, ko je oblast prevzel Hitler\, zaradi judovskega porekla prisiljena opustiti poučevanje. Svetovali so ji\, naj odide v tujino. Spoznala je\, da je napočil trenutek\, ko bo lahko uresničila poklicanost v karmel. Tudi njena mati\, ki ji je s krstom zadala največjo bolečino\, je v teh okoliščinah nekoliko lažje sprejela hčerin korak\, s katerim pa se dokončno ni mogla sprijazniti vse do smrti. Edith je 14. oktobra 1933 pred praznikom sv. Terezije Velike prestopila klavzurni prag samostana karmeličank v Kölnu. S tem dejanjem je »končno imela vse tisto\, česar ni mogla najti v zunanjem svetu\, in ni več pogrešala ničesar od tega\, kar je v svetu imela«. \nOb preobleki 15. aprila 1934 je prejela redovno ime s. Terezija Benedikta od Križa. Na velikonočno vigilijo naslednje leto je naredila prve zaobljube. Prijateljici redovnici je pisala\, da je »ime Terezija Benedikta od Križa prinesla s seboj …\, saj sem pod križem razumela usodo Božjega ljudstva\, ki se je takrat začela naznanjati. Mislila sem si: tisti\, ki razumejo\, da je ta usoda Kristusov križ\, jo morajo vzeti nase v imenu vseh. Danes vem več\, kakor pred svojim vstopom o tem\, kaj se pravi biti zaročena z Gospodom v znamenju križa«. \nZ vstopom v samostan je bila pripravljena odpovedati se vsemu znanstvenemu delu\, vendar je pokorščina predstojnikom zahtevala\, da z njim nadaljuje. Tako je dokončala delo »Končna in večna bit«\, ki ga je začela pripravljati že pred vstopom. Poleg pisanja je kljub svoji gospodinjski nespretnosti pomagala pri hišnih opravilih in se ob njih učila ponižnosti\, a njeno glavno opravilo je postalo molitev. V posebno veselje ji je bila korna molitev. Že od krsta naprej je vsak dan molila brevir\, sedaj ga je mogla moliti in peti v skupnosti sester. Zelo je ljubila psalme\, tisočletne molitve Božjega ljudstva\, ki mu je pripadala po krvi in po milosti. \nEdith Stein je 21. aprila 1938 naredila večne zaobljube in nekaj dni za tem prejela črno tančico kot znamenje dokončne pripadnosti Bogu v karmelskem redu. Isto leto so se razmere za Jude izredno zaostrile. Z namenom\, da samostana ne bi spravljala v nevarnost\, je prosila\, naj jo premestijo v sestrski samostan Echt na Nizozemskem. 31. decembra se je morala posloviti od ljubljene skupnosti v Kölnu\, zibelke redovnega poklica. Kmalu je za njo v Echt prišla tudi rodna sestra Roza\, ki je prav tako sprejela krščansko vero. Brata Pavla in sestro Friedo so odpeljali v taborišče\, preostali pa so se rešili z begom v Ameriko. Mati Steinovih otrok je bila v tistem času že pokojna. Vse stiske\, za katere je izvedela\, je s. Terezija Benedikta od Križa vključevala v svojo molitev. Nadaljevala je z znanstvenim delom. V pripravi na 400-letnico rojstva sv. Janeza od Križa (1542–1942) je začela pisati študijo o njem z naslovom »Znanost križa«. Besedila sicer ni dokončala\, njegovo vsebino pa je potrdila z lastnim pričevanjem. \nJulija 1942 so nizozemski škofje obsodili preganjanje Judov. Iz maščevanja so nacisti v nedeljo\, 2. avgusta 1942\, prijeli vse katoliške Jude\, tudi sestri Edith in Rozo. Zadnje besede\, ki so jih sosestre slišale iz ust svetnice\, so bile namenjene sestri Rozi\, ki jo je prestrašena čakala ob samostanskih vratih. Podala ji je roko in rekla: »Pridi\, greva za naše ljudstvo.« \nSkupaj s sojetniki so ju odpeljali v taborišče Westerbork. S. Terezija Benedikta je poskušala storiti vse\, kar je mogla\, da bi svoje bližnje tolažila in krepila v upanju. Posebej se je zavzemala za otroke. Nacisti so v petek\, 7. avgusta 1942\, v živinske vagone naložili okrog tisoč Judov in jih prepeljali v taborišče Auschwitz (Oswiecim). Mlade so odvedli v delovno taborišče\, preostale pa so takoj po prihodu v nedeljo\, 9. avgusta 1942\, pomorili s plinom in njihova trupla sežgali. \nDvajset let po smrti s. Terezije Benedikte od Križa se je začel postopek za razglasitev za blaženo\, ki je bil 1. maja 1987 okronan z beatifikacijo v Kölnu v Nemčiji. Edith Stein je bila 11. oktobra 1998 razglašena za svetnico\, 1. oktobra 1999 pa skupaj s sv. Katarino Siensko in sv. Brigito Švedsko tudi za sozavetnico Evrope. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-terezija-benedikta-od-kriza-praznik/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/edith-stein-splet.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250808T183000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250808T200000
DTSTAMP:20260617T143355
CREATED:20250702T125926Z
LAST-MODIFIED:20250702T130335Z
UID:10002909-1754677800-1754683200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Molitev in sveta maša za bolnike z rakom
DESCRIPTION:V baziliki Marije Pomagaj vsak drugi petek v mesecu zvečer poteka molitev\, sveta maša ter blagoslov z relikvijami sv. Leopolda Mandića.  \nKongregacija za bogoslužje in discipline zakramentov je 11. februarja 2020 uradno razglasila sv. Leopolda Mandića za zavetnika bolnikov z rakom. Kongregacija je poudarila\, da je s to razglasitvijo odprto okno upanja\, saj bo sv. Leopold\, ki je sam doživel osebno izkušnjo nemoči te težke težke bolezni\, kot zavetnik spremljal onkološke bolnike s svojo priprošnjo pri Bogu. \nTudi v letu 2025 bo v baziliki Marije Pomagaj na Brezjah vsak drugi petek v mesecu potekala molitev s priprošnjo sv. Leopoldu Mandiću. \nTermini: 11. julij\, 8. avgust\, 12. september\, 10. oktober\nOb 18.30 – molitev rožnega venca\nOb 19.00 – sveta maša in po maši blagoslov z relikvijami sv. Leopolda Mandića \nTermini: 14. november\, 12. december\nOb 17.30 – molitev rožnega venca\nOb 18.00 – sveta maša in po maši blagoslov z relikvijami sv. Leopolda Mandića
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/molitev-in-sveta-masa-za-bolnike-z-rakom-25/2025-08-08/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Brezje-Ivan-Rampre-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250807T170000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250810T140000
DTSTAMP:20260617T143355
CREATED:20250729T081802Z
LAST-MODIFIED:20250729T082416Z
UID:10002925-1754586000-1754834400@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Duhovni odmik ZA življenje
DESCRIPTION:ŽIV!M in molim\, duhovni odmik ZA življenje: osebna molitev\, adoracija in pričevanja. Molili bomo za mamice\, ki razmišljajo o splavu\, da bi zmogle sprejeti svojega otroka. \nKomu je namenjeno?\nMladim (od 16. leta dalje) in odraslim\, ki želijo z molitvijo podpreti mamice v stiski. \nProgram:\ndnevna sveta maša\, osebna in skupna molitev\, čas za osebno meditacijo\, sveta spoved\, adoracija\, pričevanje\, predavanje\, ogled filma na tematiko ZA življenje. \nLahko se udeležite le dnevnega programa od 9.00 do 22.00 ali bivate na lokaciji\, kjer se program izvaja. \nDuhovni odmik bo potekal v prijetnem okolju Zavoda Živim v Ljubljani. \nTermini:\nPrvi termin: od četrtka\, 7. avgusta (ob 17.00) do nedelje\, 10. avgusta (ob 14.00). \nDrugi termin: od četrtka\, 21. avgusta (ob 17.00) do nedelje\, 24. avgusta (ob 14.00). \nCena programa: 130€ (vključuje kosila\, večerje in materiale). \nCena z nočitvami in polnim penzionom: 240€. V primeru bivanja zakonskega para omogočamo 55% popust (zakonec plača 110 €). \nRok za prijavo: 1. avgust 2025 oziroma do zapolnitve mest. \nVeč informacij na 069 621 009 ali info@zavod-zivim.si. \nSkupaj ZA življenje! \nPrijavi se \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/duhovni-odmik-za-zivljenje/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/b02f9d75304eeed04aed5dbc2303be043e7a3f06.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250806
DTEND;VALUE=DATE:20250807
DTSTAMP:20260617T143355
CREATED:20250728T131807Z
LAST-MODIFIED:20250728T131807Z
UID:10002920-1754438400-1754524799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Jezusovo spremenjenje na gori\, praznik
DESCRIPTION:V Katoliški Cerkvi 6. avgusta obhajamo praznik Jezusove spremenitve na gori Tabor. \nDogodek Jezusove spremenitve na gori vsebujejo evangeliji po Mateju (Mt 17\,1–13)\, Marku (Mr 9\,2–13) in Luku (Lk 9\,28–36) ter poročajo o tem\, da se je Kristus v svojem veličastvu prikazal apostolom Petru\, Jakobu in Janezu. Cerkveni očetje razlagajo\, da je to Kristus storil zato\, da bi učence pripravil na svoje trpljenje\, smrt in vstajenje. V spremenjenju se je Jezus razodel kot pravi mesija. Najprej o njem poročata Mojzes in Elija (postava in preroki)\, potem pa še Bog Oče sam. \nPapež sv. Leon Veliki (390–461 po Kr.) je v svojem delu Slava v spremenjenju[1] o Jezusovi spremenitvi na gori zapisal: »Gospod pred izbranimi pričami razodene svojo slavo in s tako velikim sijajem razsvetli svoje telo\, ki ga ima kakor drugi\, da je njegov obraz podoben sončnemu siju in obleka enaka snežni belini. Glavni namen te spremenitve je bil\, da bi apostoli prenesli pohujšanje križa\, in da ne bi njihove vere zmotilo ponižanje njegovega prostovoljnega trpljenja\, potem ko se jim je razodela vzvišenost njegovega skritega dostojanstva. Gospod pa je z enako previdnostjo utrdil tudi upanje svete Cerkve\, da bi celotno Kristusovo telo spoznalo\, s kakšno spremenitvijo je bilo obdarovano\, in bi si udje v skupnosti obetali tisto slavo\, ki je žarela na Glavi. Gospod je rekel isto o tej slavi\, ko je govoril o veličastju svojega prihoda: ‘Tedaj bodo pravični sijali kakor sonce v kraljestvu njihovega Očeta’«. \nSimbolika gore v Svetem pismu predstavlja povezavo nebes\, zemlje in podzemlja. Tako so gore postale bivališča bogov in na njih so gradili svetišča. Stara zaveza navaja\, da so Izraelci na gorah častili Jahveja\, saj naj bi jih on oblikoval. Na Horebu je Bog poklical Mojzesa za voditelja Izraelcev in razodel Božje ime\, na Sinaju pa je sklenil zavezo z Izraelom in dal deset zapovedi. V Novi zavezi na gori Jezus izbere apostole in jih pošlje v svet\, na gori se spremeni in razodene trem apostolom kot Božji Sin\, na Oljski gori ima govor o ponovnem prihodu\, prav tako na gori razglasi novo postavo in blagre. Gora pomeni območje prihodnjega Božjega kraljestva in Jezus vodi ljudi na goro k Bogu. Kdor ga posluša in je pripravljen hoditi za njim\, je luč za druge in sveti kot »mesto\, ki stoji na gori« (prim. Mt 5\,14). \nVzhodna Cerkev praznik obhaja že iz prvih časov\, na Zahodu pa od 11. stoletja dalje. Za Katoliško Cerkev je praznik uvedel papež Kalist III. leta 1457 v hvaležen spomin na zmago krščanske vojske nad Turki pri Beogradu leta 1456. \n\nBesedilo je delno povzeto iz Bibličnega leksikona in knjige S. Čuka Svetnik za vsak dan. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/jezusovo-spremenjenje-na-gori-praznik/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/spremenjenje-splet.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250804
DTEND;VALUE=DATE:20250809
DTSTAMP:20260617T143355
CREATED:20250729T085524Z
LAST-MODIFIED:20250729T085524Z
UID:10002930-1754265600-1754697599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Poletni kamp EDGE
DESCRIPTION:KDAJ: 4. – 8. 8. 2025\nKJE: Kostanjevica na Krki\nZA KOGA: mladi med 12. – 15. letom \nCENA – POSAMEZNIK:\n240 EUR\n\nCENA – PRIHOD PO SKUPINAH:\n210 EUR (udeleženec)\n195 EUR (spremljevalec) \n\n\n\n\nPrijavi se\n\nVir: Katoliška mladina
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/poletni-kamp-edge/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Logo-Katoliska-mladina-1.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250804
DTEND;VALUE=DATE:20250809
DTSTAMP:20260617T143355
CREATED:20250729T080343Z
LAST-MODIFIED:20250729T080343Z
UID:10002924-1754265600-1754697599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Romanje na Mladifest v Medžugorje
DESCRIPTION:Katoliška mladina v sodelovanju s ŠOM Murska Sobota organizira romanje na Mednarodni festival mladih v Medžugorje\, ki bo potekal od 4. do 8. avgusta 2025. Festival vsako leto zbere več kot 40.000 mladih in 700 duhovnikov iz celega sveta. \nRomanje je namenjeno mladim med 18. in 35. letom\, mladoletni med 14. in 18. letom pa se lahko udeležijo dogodka v spremstvu polnoletnega spremljevalca. Vse potrebne informacije in prijavnico bodo na voljo na spletni strani Katoliške mladine. \nOpis festivala: Srečanje mladih v Medžugorju poteka na velikem prizorišču na prostem ob cerkvi. Program vključuje predavanja dopoldne\, ki so kombinirana z duhovno ritmično glasbo\, pričevanja in druge duhovne vsebine. Po kosilu se nadaljujejo predavanja\, ki se zaključijo z molitvijo Rožnega venca in Sveto mašo. Zvečer pa so na programu različne predstave\, češčenje\, procesije in koncerti. \nPrijava in prevoz: Urejen je avtobusni prevoz iz Ljubljane\, namestitev v privatnih penzionih ter zagotavljene obroki. Vsa predavanja bodo sproti prevajana v slovenski jezik preko radia. Festival pripravlja župnija Međugorje v sodelovanju z različnimi skupinami s celega sveta. \nPrijave bodo odprte spomladi 2025\, in se bodo izvajale preko Katoliške mladine. Ne zamudite priložnosti za duhovno izkušnjo\, ki združuje mlade z vsega sveta! \n>> Posnetki\, filmi in slike 2000 – 2024 >> \nKatoliška mladina \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/romanje-na-mladifest-v-medzugorje/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Logo-Katoliska-mladina-1.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250802
DTEND;VALUE=DATE:20250803
DTSTAMP:20260617T143355
CREATED:20250729T090956Z
LAST-MODIFIED:20250729T090956Z
UID:10002932-1754092800-1754179199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Porciunkulski odpustek
DESCRIPTION:Ob prazniku Device Marije v Porciunkuli\, 2. avgusta\, lahko v baziliki Marije Pomagaj prejmete Porciunkulski odpustek.  \nPorciunkulski odpustek je sveti Frančišek izprosil od papeža Honorija\, da bi lahko vsi ljudje\, tudi tisti\, ki si niso mogli privoščiti dragih romanj v svete kraje lahko bili deležni božje milosti. Tako je najprej dobila majhna cerkvica sv. Marije Angelske v Assisiju privilegij za prejem odpustka\, kasneje pa se je le-ta razširil na vse cerkve\, ki jih upravljajo manjši bratje (frančiškani\, kapucini in minoriti). \nPorciunkulski odpustek prejmete\, če se srečate z Bogom v zakramentu sprave\, se udeležite svete maše in prejmete obhajilo ter molite Vero\, Očenaš\, Zdravo Marijo in Slavo Očetu po namenu svetega očeta. \nOdpustki so odpuščanje časne kazni pred Bogom za tiste grehe\, katerih krivda je že odpuščena. Takšen odpustek pod določenimi pogoji zadobi kristjan zase ali za rajne po službi Cerkve\, ki kot srednica odrešenja razdeljuje zaklad zasluženj Kristusa in svetnikov (prim. KKC 1471-1479.1498). \nSvete maše v baziliki Marije Pomagaj so ob: 7.00\, 8.30\, 10.00\, 16. in 19. uri.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/porciunkulski-odpustek/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Brezje-Ivan-Rampre-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250801T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250801T200000
DTSTAMP:20260617T143355
CREATED:20250729T080151Z
LAST-MODIFIED:20250729T080151Z
UID:10002923-1754074800-1754078400@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Mučenci med Slovenci - 17
DESCRIPTION:Na prvi petek v avgustu\, 1. 8. 2025\, bo ob 19. uri pri frančiškanih na Tromostovju v Ljubljani darovana sveta maša za uspeh beatifikacije božjega služabnika Ivana Salmiča. \nSomaševanje bo vodil dekan Anton Gnidovec iz župnije Vinica\, kjer je Ivan Salmič deloval in bil umorjen kot kaplan. Sodeloval bo tudi dr. Silvester Fabijan\, župnik iz njegove rojstne župnije Raka. Peli bodo pevci MPZ iz župnije Leskovec pri Krškem in pevci MPZ iz župnije Raka pod vodstvom Kristine Lovšin Salmič. \nTo bo sedemnajsta od tridesetih svetih maš\, ki jih pripravlja pobuda Vseposvojitev in bodo na trideset zaporednih prvih petkov darovane za slovenske mučence\, žrtve komunizma\, ki so v postopku za beatifikacijo.\nSvetniške kandidate s pesmijo predstavlja Gregor Čušin. \nBogoslužje lahko spremljamo tudi po GOLD TV in YouTube kanalu. \nLepo vabljeni! \nVeč informacij tukaj. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/mucenci-med-slovenci-17/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Ljubljana-Marijino-oznanjenje.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250727
DTEND;VALUE=DATE:20250728
DTSTAMP:20260617T143355
CREATED:20250702T111951Z
LAST-MODIFIED:20250702T111951Z
UID:10002906-1753574400-1753660799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Peti svetovni dan starih staršev in ostarelih: »Blagor tistemu\, ki ni izgubil upanja«
DESCRIPTION:Dikasterij za laike\, družino in življenje je sporočil javnosti naslov teme V. svetovnega dneva starih staršev in ostarelih\, ki jo je odobril papež Frančišek. Ta se glasi: »Blagor tistemu\, ki ni izgubil upanja« (prim. Sir 14\,2). \nSveti oče je za peti svetovni dan starih staršev in ostarelih\, ki bo letos obhajan v nedeljo\, 27. julija\, izbral temo: »Blagor tistemu\, ki ni izgubil upanja« (prim. Sir 14\,2). Te besede\, vzete iz Sirahove knjige\, izražajo blaženost ostarelih in v Gospodovem upanju nakazujejo pot v krščansko in spravljivo starost. \nDan\, ki ga je ustanovil papež Frančišek leta 2021\, želi biti v jubilejnem letu priložnost za razmislek o tem\, kako lahko navzočnost starih staršev in starejših postane znamenje upanja v vsaki družini in cerkveni skupnosti. \nDikasterij za laike\, družino in življenje ponavlja povabilo papeža Frančiška\, da se obhaja ta dan v vseh škofijah in da obhajanje nedelje\, 27. julija\, posvetijo starejšim\, spodbujajo obiske in priložnosti za srečanja med generacijami. \nVir: Vatican news in Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/peti-svetovni-dan-starih-starsev-in-ostarelih-blagor-tistemu-ki-ni-izgubil-upanja/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/81a5c5a2180225cd4b75a489e5a6ead5b4ec60cb.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250725
DTEND;VALUE=DATE:20250726
DTSTAMP:20260617T143355
CREATED:20250701T120201Z
LAST-MODIFIED:20250701T120201Z
UID:10002903-1753401600-1753487999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Jakob starejši\, apostol\, praznik
DESCRIPTION:25. julija v Katoliški Cerkvi obhajamo god apostola Jakoba starejšega. \nV zboru dvanajsterih apostolov\, ki jih je Jezus poklical\, sta bila dva Jakoba\, med prvim je bil za apostola poklican ravno današnji godovnjak\, zato je ob njegovem imenu še vzdevek starejši. \nJakob je bil doma iz enega od mest ob Genezareškem jezeru\, njegov oče Zebedej je bil ribič\, mati Saloma pa je bila sestra Jezusove matere Marije. Skupaj z bratom Janezom in apostolom Petrom je bil Jakob priča Jezusovega spremenjenja na gori in obuditve Jairove hčere. V dneh Jezusovega trpljenja se je Jakob\, kot večina apostolov\, potuhnil\, po Jezusovem vstajenju od mrtvih pa je bil z drugimi apostoli v Jeruzalemu. Malo vemo o njegovem delovanju po Jezusovem vnebohodu in prihodu Svetega Duha. Pisec Apostolskih del poroča\, da je Herod »dal z mečem usmrtiti Jakoba\, Janezovega brata«. To naj bi se zgodilo okrog velike noči leta 44. \nApostol Jakob je zelo priljubljen tudi v Sloveniji\, kar dokazuje 68 cerkva njemu posvečenih. Njegove posmrtne ostanke so v 7. stoletju prenesli v Compostelo v današnji Španiji\, kjer stoji njemu posvečena katedrala. \n\nBesedilo je povzeto iz knjige Svetnik za vsak dan Silvestra Čuka. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-jakob-starejsi-apostol-praznik-5/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/jakob-starejši.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250723
DTEND;VALUE=DATE:20250724
DTSTAMP:20260617T143355
CREATED:20250701T115145Z
LAST-MODIFIED:20250701T115145Z
UID:10002902-1753228800-1753315199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Brigita\, sozavetnica Evrope\, praznik
DESCRIPTION:Papež Janez Pavel II. je sv. Brigito 1. oktobra 1999\, na začetku druge sinode za Evropo\, razglasil za sozavetnico Evrope. \nBrigita je bila visokega rodu. Rodila se je najverjetneje leta 1302 v kraju Finstad pri Upsali\, kjer je zdaj sedež slavne univerze. Njen oče je imel odgovorno upravno službo. Družina je bila v sorodu s kraljevskimi rodbinami\, ki so se menjavale na švedskem prestolu. Po smrti svoje matere je Brigita živela pri teti in v tem času je imela videnje: podobo Križanega\, ki se ji je neizbrisno vtisnila v spomin za vse življenje. \nPri šestnajstih letih se je poročila. Od osmih otrok\, ki jih je rodila\, je po njeni poti šla hči Katarina\, ki je na Švedskem znana kot Karin. Ona je tudi uresničila njeno zamisel o ustanovitvi samostana v Vadsteni. Čeprav bogata gospa\, se je Brigita lotila vsakega dela\, tudi takšnega\, ki so ga opravljale le dekle. Odlikovala se je po dobrodelnosti. Poklicali so jo na dvor za upravnico. Mlademu kralju Magnusu II. Eriksonu\, svojemu bratrancu\, je brez slepomišenja povedala\, da mora svoje razuzdano življenje korenito spremeniti\, če hoče uiti božji kazni. Ni je poslušal in Brigitine napovedi so se uresničile. Ko je videla\, da kralj živi po svoje\, je dvor zapustila ter z možem odšla na božjo pot v špansko Kompostelo. Med romanjem je mož umrl v cistercijanskem samostanu Alvastra na Španskem. \nLeta 1346 je Brigita v zamaknjenju dobila naročilo\, naj ustanovi nov red s prvim samostanom v Vadsteni. Ko je bilo vse skoraj uresničeno\, jo je Bog poslal v Rim\, kjer se je lotila živahne politične dejavnosti\, s katero je posegla v celotno dogajanje tedanje Zahodne Evrope. Šlo ji je predvsem za mir in edinost\, kajti krvaveče rane njenega časa so bile razprtije\, spori\, razkol. V tej službi je ostala zadnjih štiriindvajset let svojega življenja. Umrla je 23. julija 1373 v Rimu in sicer med mašo. \nNjeno truplo so v zmagoslavnem sprevodu prepeljali iz Rima v Vadsteno\, kjer so jo položili k zadnjemu počitku v samostanski cerkvi. Prva prednica Brigitinega reda je bila njena hči Katarina (Cerkev jo časti kot svetnico in se je spominja 24. marca). Njen grob je kmalu postal priljubljena božja pot kraljev in kraljic pa tudi številnih kristjanov iz raznih dežel. Vadstena se je razvila v pomembno kulturno središče na evropskem severu. Tam je bila tudi najpomembnejša srednjeveška knjižnica na Švedskem in prva švedska tiskarna. To izredno ženo so tudi protestanti sprejeli za svojo in jo častijo kot narodno svetnico. \nPapež Janez Pavel II. jo je razglasil za sozavetnico Evrope ob sv. Katarini Sienski in sv. Tereziji Benedikti od Križa/Edith Stein. \nVir: revija.ognjišče.si in Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-brigita-sozavetnica-evrope-praznik-3/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/brigita.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250722
DTEND;VALUE=DATE:20250723
DTSTAMP:20260617T143355
CREATED:20250701T115000Z
LAST-MODIFIED:20250701T115000Z
UID:10002901-1753142400-1753228799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Marija Magdalena\, praznik
DESCRIPTION:22. julija v Katoliški Cerkvi obhajamo praznik sv. Marije Magdalene\, prve priče\, ki je videla Vstalega\, in prve glasnice\, ki je apostolom oznanila vstajenje Gospoda. \nDolgo časa so v pobožnosti in v umetnosti Marijo Magdaleno istili z Marijo iz Betanije\, sestro Lazarja in Marte\, ter z neimenovano ‘veliko grešnico’\, ki je Jezusu v farizejevi hiši med obedom mazilila noge\, potem ko jih je oprala s svojimi solzami ter obrisala s svojimi lasmi. Zdaj je dokazano\, da gre za tri različne osebe. \n\nGod svete Marije Magdalene praznik za vso Cerkev\nVloga ženske v Katoliški Cerkvi v Sloveniji\n\nSvetnici je ime Marija\, Magdalena je njen priimek\, ki pove\, da je bila doma iz Magdale\, ribiškega mesteca na zahodnem bregu Genezareškega jezera. Iz dveh pripomb v Lukovem in Markovem evangeliju vemo\, da je Jezus iz Marije iz Magdale izgnal sedem hudih duhov. Število sedem v Svetem pismu pomeni veliko število\, množico. Ta omemba hoče povedati\, da je bila Marija popolnoma v oblasti hudih duhov. V skupini žena\, ki so stregle zboru apostolov in njihovemu Učitelju\, se Marija Magdalena vedno imenuje na prvem mestu. \nMarija Magdalena je ostala Jezusu zvesta vse do konca do smrti na Kalvariji in še do groba. Pod križem je vztrajala z Jezusovo materjo Marijo in z edinim učencem Janezom\, ki ni strahopetno pobegnil. Ko je minil praznični dan velike noči\, so Marija Magdalena\, Marija\, mati Jakobova\, in Marija Saloma kupile dišav\, da bi Jezusovo telo v grobu mazilile. Evangelist Janez pa nam je ohranil čudoviti prizor srečanja Marije Magdalene z vstalim Jezusom. Ko je stoječ ob grobu jokala\, [o je Jezus sočutno vprašal: »Žena\, kaj jokaš? Koga iščeš?« Magdalena je mislila\, da govori z vrtnarjem\, zato je prosila\, naj ji pokaže\, kam je del Jezusovo telo. Ko jo je Jezus poklical po imenu: »Marija!«\, pa ga je prepoznala. Trdno je bila prepričana\, da je Gospod vstal od mrtvih in to veselo novico je nemudoma sporočila njegovim učencem. \nSkozi vsa stoletja cerkvene zgodovine razmišlja pisec slovenskega življenjepisa svete Marije Magdalene\, srečujemo žene\, ki učencem naznanjajo Jezusovo sporočilo. In tudi v današnjih dneh je na svetu nešteto žena\, ki so pripravljene služiti Jezusu in njegovemu vstajenjskemu oznanilu. Marija Magdalena je kakor nalašč njihova svetnica. Grki so jo že zgodaj častili kot “nosilko miru in enakovredno apostolom”. \nUmetniki jo upodabljajo s posodico z mazilnim oljem\, stoječo pod križem\, ali kot spokornico z razpuščenimi lasmi (po zgrešenem enačenju z evangeljsko grešnico) s knjigo\, s Križanim\, s spokornim bičem v rokah in z mrtvaško glavo pred seboj. (Povzeto po reviji Ognjišče) \nPapež Frančišek je v okviru jubileja Usmiljenja določil\, da se god sv. Marije Magdalene povzdigne v praznik\, da bi izpostavil »pomembnost te ženske\, ki je pokazala veliko ljubezen do Kristusa in ki jo je Kristus zelo ljubil«. Kot je zapisano v dekretu\, ki ima naslov Apostolorum Apostola in ima datum 3. junij 2016\, »se odločitev umešča v sedanji cerkveni kontekst\, ki zahteva bolj poglobljen premislek o dostojanstvu ženske\, novi evangelizaciji in veliki skrivnosti božjega usmiljenja«. Sveti Janez Pavel II. je veliko pozornosti namenil ne le pomembni vlogi ženske pri Kristusovem poslanstvu in poslanstvu Cerkve\, ampak tudi posebni vlogi Marije Magdalene kot »prvi priči\, ki je videla Vstalega\, in prvi glasnici\, ki je apostolom oznanila vstajenje Gospoda«. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-marija-magdalena-praznik-5/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/magdalena-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250720T100000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250720T120000
DTSTAMP:20260617T143355
CREATED:20250702T130903Z
LAST-MODIFIED:20250702T130903Z
UID:10002915-1753005600-1753012800@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Romanje zakonskih jubilantov
DESCRIPTION:Na nedeljo po prazniku staršev Device Marije\, svetega Joahima in svete Ane k Mariji Pomagaj tradicionalno priromajo zakonski jubilanti. Slovesna sveta maša z blagoslovom parov bo ob 10. uri.  \nStarša Device Marije sta zavetnika vseh zakoncev\, zato vsako leto na nedeljo pred praznikov svete Ane in svetega Joahima k Mariji Pomagaj na Brezje priromajo zakonci\, ki praznujejo zakonski jubilej.\nSlovesna sveta maša z blagoslovom zakonskih jubilantov bo v nedeljo\, 21. julija\, ob 10. uri.\nVljudno vabljeni. \nVir: Marija.si
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/romanje-zakonskih-jubilantov-5/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Brezje-Ivan-Rampre-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250714T200000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250714T220000
DTSTAMP:20260617T143355
CREATED:20250729T084414Z
LAST-MODIFIED:20250729T084414Z
UID:10002928-1752523200-1752530400@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Predavanje: Kako zaživeti s Svetim Duhom?
DESCRIPTION:Na povabilo Založbe Emanuel bo avgusta ponovno obiskal Slovenijo p. Jacques Philippe\, avtor uspešnic Išči mir in mu sledi ter Notranja svoboda. Je duhovnik Skupnosti blagrov iz Francije\, priznani duhovni pisec in voditelj duhovnih vaj po vsem svetu. \nČetrtek\, 14. avgust 2025\, ob 20.00\nAntonov dom\, Ljubljana – Vič\nPredavanje: Kako zaživeti s Svetim Duhom?\nBrez milosti Svetega Duha ne moremo ničesar storiti – On je tisti\, ki nas posvečuje\, osvobaja in vodi. Spoznali bomo\, katere drže in življenjske izbire nam pomagajo\, da se odpremo njegovemu delovanju.\nVstop prost. Vabljeni! \n  \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/predavanje-kako-zaziveti-s-svetim-duhom/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Ljubljana-Vič1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250711T183000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250711T200000
DTSTAMP:20260617T143355
CREATED:20250702T125926Z
LAST-MODIFIED:20250702T130335Z
UID:10002908-1752258600-1752264000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Molitev in sveta maša za bolnike z rakom
DESCRIPTION:V baziliki Marije Pomagaj vsak drugi petek v mesecu zvečer poteka molitev\, sveta maša ter blagoslov z relikvijami sv. Leopolda Mandića.  \nKongregacija za bogoslužje in discipline zakramentov je 11. februarja 2020 uradno razglasila sv. Leopolda Mandića za zavetnika bolnikov z rakom. Kongregacija je poudarila\, da je s to razglasitvijo odprto okno upanja\, saj bo sv. Leopold\, ki je sam doživel osebno izkušnjo nemoči te težke težke bolezni\, kot zavetnik spremljal onkološke bolnike s svojo priprošnjo pri Bogu. \nTudi v letu 2025 bo v baziliki Marije Pomagaj na Brezjah vsak drugi petek v mesecu potekala molitev s priprošnjo sv. Leopoldu Mandiću. \nTermini: 11. julij\, 8. avgust\, 12. september\, 10. oktober\nOb 18.30 – molitev rožnega venca\nOb 19.00 – sveta maša in po maši blagoslov z relikvijami sv. Leopolda Mandića \nTermini: 14. november\, 12. december\nOb 17.30 – molitev rožnega venca\nOb 18.00 – sveta maša in po maši blagoslov z relikvijami sv. Leopolda Mandića
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/molitev-in-sveta-masa-za-bolnike-z-rakom-25/2025-07-11/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Brezje-Ivan-Rampre-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250711
DTEND;VALUE=DATE:20250712
DTSTAMP:20260617T143355
CREATED:20250701T114826Z
LAST-MODIFIED:20250701T114826Z
UID:10002900-1752192000-1752278399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Benedikt\, zavetnik Evrope\, praznik
DESCRIPTION:Svetega Benedikta\, začetnika zahodnega meništva\, je papež Pavel VI. 24. oktobra 1964 razglasil za prvega zavetnika Evrope\, ker je “s križem\, knjigo in plugom prinesel krščanski napredek narodom\, razkropljenim od Sredozemskega morja do Skandinavije\, od Irske do prostranih nižin Poljske”. \nPoljak Janez Pavel II.\, prvi slovanski papež\, je leta 1980\, ob 1500 letnici rojstva sv. Benedikta\, dejal\, da je bila Evropa na novo rojena ob propadu velikega rimskega imperija. »Ko se je porajala na njegovih kulturnih temeljih\, je po zaslugi benediktinskega duha iz tistega izročila povzela in v dediščino evropske in vesoljne kulture utelesila vse tisto\, kar bi se sicer izgubilo.« Redovna pravila\, ki jih je sestavil sveti Benedikt in jih imenujejo “evangelij\, presajen v resnično življenje”\, je mogoče povzeti v treh besedah: ‘Ora et labora!’ (Moli in delaj). Skladno povezovanje dela in molitve je ideal krščanskega prizadevanja za popolnost ali izpolnjevanje božje volje. \nPapež Gregor Veliki\, ki je sestavil življenjepis sv. Benedikta v obliki pogovora z namišljenim diakonom Petrom\, pove\, da se je Benedikt rodil v plemeniti družini v Nursiji to je današnje mestece Norcia v Umbriji in sicer okoli leta 480. O njegovi družini vemo le to\, da je imel sestro dvojčico Sholastiko\, ki je vse življenje hodila po bratovih stopinjah in ga posnemala tudi v svetništvu (njen god obhajamo 10. februarja). Starši so Benedikta poslali v Rim\, da bi se izpopolnil v pravnih vedah\, toda prav kmalu je bil sit Rima in njegove pokvarjenosti. Najprej se je umaknil v bližino mesta Tivoli\, kjer si je poiskal družbo enako mislečih. Kmalu je spoznal\, da ta družba ni zanj\, zato se je skril v samotno sotesko reke Aniene nedaleč od mesta Subiaco\, ker je želel biti popolnoma ločen od sveta\, da bi ob branju in premišljevanju Svetega pisma in v molitvi našel stik z Bogom ter prodrl v globine svoje duše. Pa ni bil dolgo sam. Nekega dne so se pred njegovo votlino prikazali puščavniki iz Vicovara in ga prosili\, naj namesto umrlega predstojnika prevzame vodstvo njihove skupnosti. Benedikt je njihovo gorečo prošnjo uslišal. Puščavniki pa so bili svojeglavi\, zato jih je zapustil. Po dolgem premisleku je sprejel vodstvo nove redovne skupnosti\, ki se je bila voljna ravnati po njegovih pravilih. Tem svojim redovnikom je Benedikt hotel biti ‘oče’\, to namreč pomeni beseda ‘abbas’ ali po slovensko ‘opat’. \nČez nekaj časa je izbral najboljše menihe iz dvanajstih samostanov\, ki jim je bil ‘oče’\, in se napotil proti jugu. Ustavil se je pri mestu Cassino pri Neaplju\, zgrajenim pod visokim gričem. Na vrhu tega griča je zrastel znameniti samostan Montecassino\, ki velja za matično hišo benediktinskega reda in v nekem smislu vseh samostanov na krščanskem Zahodu. Stari viri postavljajo začetek Montecassina v leto 529: ta letnica ima tudi simboličen pomen tega leta je namreč bizantinski cesar Justinijan dal zapreti zadnjo pogansko šolo v Atenah\, Montecassino pa je zasvetil kot novo žarišče krščanske kulture. Skupnost na Montecassinu je opat Benedikt vodil vse do svoje smrti\, najbrž leta 547. \n  \nBesedilo je s spletne strani revije Ognjišče. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-benedikt-zavetnik-evrope-praznik-4/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/05af5bab1f6c39a0d6a17fefa5e695b0aba37034.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250708
DTEND;VALUE=DATE:20250709
DTSTAMP:20260617T143355
CREATED:20250702T111058Z
LAST-MODIFIED:20250702T111058Z
UID:10002905-1751932800-1752019199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Obletnica posvetitve bazilike v Stični
DESCRIPTION:Cistercijanski samostan v Stični 8. julija praznuje obletnico posvetitve cerkve Žalostne Matere Božje (posvečena leta 1156) in je bila leta 1936 razglašena za baziliko. \nBazilika danes služi tudi kot župnijska cerkev\, kot Marijin romarski kraj pa je bila 1936 razglašena za baziliko. Je ena izmed največjih cerkva v Sloveniji\, po nekaterih virih pa naj bi bila tudi najdaljša. \nCerkev je 8. julija 1156 posvetil oglejski patriarh Pelegrin I. Kot vse cistercijanske cerkve je tudi ta dobila posvetitev Materi Božji. Raziskave so pokazale\, da je bila že takratnja cerkev sezidana kot troladijska slopna bazilika s prečno ladjo in dvema dolgima stranskima kapelama. \nCistercijanski samostan ali opatija Stična je najstarejši samostan na slovenskem ozemlju. Cistercijani smo pripadniki reformiranega benediktinskega življenja. Reformo so v Franciji začeli in izpeljali sv. Robert\, sv. Alberik in sv. Štefan Harding\, ki veljajo za ustanovitelje reda. Ime izahaja po prvi in matični opatiji v kraju Citeaux (beri : sito\, latinsko: Cistercium) v Burgundiji v Franciji. \nCistercijanska Opatija Stična  je najstarejši samostan na današnjem slovenskem ozemlju in edina opatija\, ki še deluje. V sklopu samostana se nahaja Bazilika Žalostne Matere Božje\, ki služi tudi kot župnijska cerkev. \nZačetki samostana segajo v leto 1132. Samostan je kmalu po ustanovitvi postal pomembno versko\, kulturno in gospodarsko središče Kranjske. Bogata samostanska knjižnica je do jožefinskih reform varovala dragocene iluminirane rokopise v latinščini iz 12. in 13. stoletja\, ki so nastali v stiškem skriptoriju. V samostanu je leta 1428 nastal za slovensko slovstvo pomemben Stiški rokopis\, eden prvih pisnih spomenikov v slovenščini. \nŽe v 12. stoletju se v Stični omenja samostanska šola\, ki pa je verjetno sčasoma sprejemala za izobraževanje tudi dečke od zunaj. Tako se omenja\, da je verjetno skladatelj Jakob Gallus iz Ribnice\, svojo prvo izobrazbo dobil v Stični. Od 14. stoletja naprej je stiški samostan pošiljal svoje nadarjene menihe za univerzitetni študij verjetno v cistercijanski kolegij pri Dunaju. Od 14. stoletja naprej je namreč cistercijanski red svojim članom dovoljeval stik z gosti in ljudmi iz okolice\, kar so redovni statuti sprva prepovedovali. Zaradi tega in tudi zaradi začenjajoče nove miselnosti renesanse je nastal v 15. stoletju Stiški rokopis\, ki obsega razen glavnega besedila v latinščini tudi najstarejše zapisano slovensko besedilo: molitev pred pridigo\, molitev “Pozdravljena Kraljica”\, dva obrazca splošne spovedi in začetek stare velikonočne pesmi. \nPatriarh Peregrin je Stični že ob njenem nastanku podelil toliko posesti in dohodkov\, da je mogla živeti. Ker so menihi zlasti v prvih stoletjih imeli veliko izdatkov za gradnje in dograjevanje stavb in njihove opreme\, posebej še za njeno najimenitnejšo stavbo\, veličastno romansko cerkev\, jim je ustanovitelj moral povečati dohodke. \nČeprav je bilo življenje in arhitektura Stične zastavljena skromneje kot po mnogih drugih cistercijanskih samostanih po Evropi\, se je vendar sčasoma Stična toliko opomogla\, da je mogla v neki meri slediti ostalim. Vseskozi so skušali skrbeti\, da so bili samostanski prostori \, kjer se je odvijalo skupno življenje menihov\, lepo urejeni\, in še posebej rezidenca opata – prelatura\, ki je bila namenjena sprejemanju in stanovanju gostov in nekako predstavljala skupnost pred javnostjo. Križni hodnik v Stični je sčasoma dobil zidano zgodnjegotsko obliko s skromno poslikavo zaradi samostanskih pravil in zaradi skromnejših razmer v naših krajih. Iz istih razlogov tudi ni dobil izrazitejših figuralnih okrasitev. \nSkozi stoletja je samostan spreminjal svojo arhitekturno podobo\, tako da danes najdemo sledove romanike\, gotike in baroka. Vse do danes pa se je ohranilo najstarejše jedro samostana\, ki ga tvorita znameniti križni hodnik in redovna cerkev. V času reform Jožefa II. leta 1784 je bil samostan razpuščen. Ponovno so ga obudili cistercijani šele leta 1898. Od takrat dalje samostan ponovno nemoteno deluje. \nSamostan ter cerkev sta danes zavarovana kot nepremična spomenika državnega pomena\, sam samostan pa predstavlja pomembno versko in kulturno središče. \nVeč na: www.sticna.eu \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/obletnica-posvetitve-bazilike-v-sticni-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Sticna1-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250706
DTEND;VALUE=DATE:20250714
DTSTAMP:20260617T143355
CREATED:20250702T125600Z
LAST-MODIFIED:20250702T125600Z
UID:10002907-1751760000-1752451199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Poletni tedni v Taizéju
DESCRIPTION:Z odhodom v Taizé smo povabljeni\, da iščemo občestvo z Bogom preko skupne molitve\, petja\, tišine\, osebnega premišljevanja in deljenja z drugimi udeleženci. \nVsak lahko v tej vasici najde tisto kar išče: prijateljstvo\, mir\, zabavo\, Boga\, odgovore\, nov način molitve\, lepo naravo in še mnogo drugega. \nZA KOGA: mladi med 16. in 30. letom\n\nKDAJ: od 6. do 13. julija 2025\n\n\n\nKako poteka teden v Taizéju?\n\n\n\n\n\nŠe nisi bil v Taizéju in te zanima kako je tam? Klikni na povezavo.\n\n\nVtise o poletnem tednu v Taizéju si lahko ogledaš v foto galeriji.\n\n\n\n\nveč o tednih v Taizéju\n\nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/poletni-tedni-v-taizeju-5/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Logo-Katoliska-mladina-1.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250705
DTEND;VALUE=DATE:20250706
DTSTAMP:20260617T143355
CREATED:20250701T114456Z
LAST-MODIFIED:20250701T114456Z
UID:10002899-1751673600-1751759999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Ciril in Metod\, sozavetnika Evrope\, slovesni praznik
DESCRIPTION:V Katoliški Cerkvi 5. julija obhajamo slovesni praznik sv. bratov Cirila in Metoda\, slovanskih apostolov in sozavetnikov Evrope. Imenujemo ju tudi apostola Slovanov zaradi pomembnega misijonskega dela med slovanskimi ljudstvi. \nCiril in Metod sta bila misijonarja grškega rodu\, ki sta pri oznanjevanju in širjenju krščanske vere uporabljala glagolico. Ciril se je rodil okrog l. 826 ali 827\, Metod pa okrog l. 812 ali 815 v Solunu. Pri krstu so ju poimenovali Konstantin in Mihael\, vendar sta ob vstopu v samostan imeni spremenila. Najprej sta delovala kot knjižničar in učitelj filozofije. Mladost sta preživela v okolici Soluna\, cesar pa ju je okrog l. 860 poslal misijonarit na polotok Krim. \nMoravski knez Rastislav ju je okrog l. 860 povabil med slovanske narode\, kjer sta delovala na tedanjem velikomoravskem ozemlju\, ki je zajemalo današnjo vzhodno Slovenijo\, vzhodno Hrvaško\, Madžarsko\, Češko\, Slovaško\, južno Poljsko\, jugovzhodno Nemčijo in zahodno Ukrajino ter širila krščansko oznanilo v slovanskem jeziku. Po treh letih na Moravskem sta odšla v Panonijo in od tam preko Benetk v Rim. Pri papežu Hadrijanu II. (867–872) sta dobila dovoljenje za opravljanje bogoslužja v slovanskem jeziku. \nCiril je v Rimu zbolel in umrl\, papež Hadrijan II. pa je Metoda poslal h knezu Koclju v Panonijo. Na tem ozemlju je prišel v spor z nemškimi duhovniki in bil obtožen krivoverstva. Po izpustitvi mu je papež Janez VIII. (872–882) ponovno dovolil uporabo slovanskega jezika za bogoslužno rabo. \nNjun godovni dan v Katoliški Cerkvi obhajamo 5. julija\, v neslovanskih deželah pa 14. februarja. Pravoslavna Cerkev njun god obhaja 11. maja\, 24. maja pa godujeta po julijanskem koledarju. Sveti papež Janez Pavel II. (1978–2005) ju je leta 1980 imenoval za sozavetnika Evrope. V ljubljanski nadškofiji sta glavna zavetnika\, v mariborski nadškofiji pa druga zavetnika nadškofije. V murskosoboški škofij je sv. Metod glavni zavetnik škofije\, njun god pa v Katoliški cerkvi v Sloveniji obhajamo kot slovesni praznik. \nPraznik apostolov Slovanov je priložnost za ovrednotenje in zavedanje njunega pomena na področju evropske kulturne\, zgodovinske in jezikovne dediščine\, ki je povezana tudi z našo deželo. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/ciril-in-metod-sozavetnika-evrope-slovesni-praznik-5/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/ciril-in-metod4-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250704T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250704T200000
DTSTAMP:20260617T143355
CREATED:20250702T110840Z
LAST-MODIFIED:20250702T110840Z
UID:10002904-1751655600-1751659200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Mučenci med Slovenci - 16
DESCRIPTION:Na prvi julijski petek\, 4. 7. 2025\, bo ob 19. uri pri frančiškanih na Tromostovju v Ljubljani darovana sveta maša za uspeh beatifikacije božje služabnice Antonije Premrov. Somaševanje bo vodil Janez Žerovnik\, kaplan iz župnije Cerknica\, kjer se je Antonija Premrov rodila in kjer je bila tudi umorjena. Pel bo Mešani pevski zbor župnije Cerknica\, ki ga vodi in na orgle spremlja Simona Lekšan. \nTo bo šestnajsta od tridesetih svetih maš\, ki jih pripravlja pobuda Vseposvojitev in bodo na trideset zaporednih prvih petkov darovane za slovenske mučence\, žrtve komunizma\, ki so v postopku za beatifikacijo. \nSvetniške kandidate s pesmijo predstavlja Gregor Čušin. \nBogoslužje lahko spremljamo tudi po GOLD TV in YouTube kanalu. \nLepo vabljeni! \nVeč informacij tukaj. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/mucenci-med-slovenci-16/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/01843d24ebfba094bf1fc293c06d61f82d0798c3.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250703
DTEND;VALUE=DATE:20250704
DTSTAMP:20260617T143355
CREATED:20250701T114325Z
LAST-MODIFIED:20250701T114325Z
UID:10002898-1751500800-1751587199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sveti Tomaž\, apostol\, praznik
DESCRIPTION:V Katoliški Cerkvi 3. julija praznujemo god sv. Tomaža\, apostola in mučenca. \nČloveku\, ki noče verjeti na besedo\, ampak se hoče o vsem prepričati na lastne oči\, pravimo ‘neverni Tomaž’. Obnaša se namreč kot apostol Tomaž po Jezusovem vstajenju. Evangelist Janez pripoveduje\, da se je Gospod po svojem vstajenju prvi večer prikazal svojim učencem\, zbranim za zaprtimi vrati hiše\, kjer so le nekaj dni poprej skupaj z Jezusom obhajali spominsko večerjo ob judovskem velikonočnem prazniku\, ki je bila obenem zadnja večerja Jezusa kot človeka. Tomaža\, pravi\, ni bilo med njimi. Ko so mu drugi pripovedovali\, da je Jezus vstal in se jim prikazal\, jim je odvrnil: »Če ne vidim na njegovih rokah znamenja žebljev in ne vtaknem svojega prsta v rane od žebljev\, že ne bom veroval.« Čez osem dni je vstali Gospod spet obiskal svoje učence. Tomažu je rekel: »Daj svojo roko in jo položi v mojo stran in ne bodi neveren\, temveč veren.« Tedaj je Tomaž izpovedal vero z vklikom: »Moj Gospod in moj Bog!« \nZaradi tega dogodka je Tomaž postal ‘slaven’\, vendar pa o njem bolj malo vemo. Preden ga je Jezus poklical v svojo službo\, je opravljal ribiški poklic ob Genezareškem jezeru. Prvi trije evangelisti (Matej\, Marko in Luka) omenjajo Tomaža le v seznamih dvanajsterih apostolov\, več pozornosti pa mu posveti evangelist Janez\, ki ga v svoje poročilo o Jezusovem življenju in delovanju vplete štirikrat. Prvič tedaj\, ko Tomaž izrazi svojo pripravljenost iti z Jezusom v smrtno nevarnost\, ko gre v Betanijo k Lazarju; drugič med Jezusovim poslovilnim govorom pri zadnji večerji\, ko Tomaž poslavljajočemu se Jezusu vpade v besedo in pravi\, da oni ne vedo\, kam gre; najdaljši je tretji odlomek o Tomažu\, omenjen na začetku; četrtič in zadnjič pa Janez omenja Tomaža kot enega izmed sedmerih apostolov\, ki se jim je vstali Gospod prikazal\, ko so na Genezareškem jezeru lovili ribe. Janez trikrat navaja Tomažev vzdevek Dvojček\, kar je dejansko le prevod njegovega imena\, kajti ime Tomaž izhaja iz aramejske besede ‘toma’ s pomenom ‘dvojček’. \nPrakrščansko poročilo ve povedati\, da je apostol Tomaž po Jezusovem vnebohodu in prihodu Svetega Duha deloval na bližnjem Vzhodu in prišel celo do Indije. Umrl naj bi mučeniške smrti v kraju Mailapur pri Madrasu: prebodli so ga s sulico ali z mečem. Indijska Cerkev se ponaša\, da je njen ustanovitelj sveti Tomaž\, zato indijske kristjane pogosto imenujejo ‘Tomaževi kristjani’. \nGod apostola Tomaža so od 6. stoletja dalje obhajali 21. decembra\, od leta 1969 pa je 3. julija\, kakor je bil že prej v vzhodni Cerkvi v spomin na prenos njegovih kosti iz Indije v mezopotamsko Edeso (leta 232). Svetega Tomaža navadno upodabljajo s sulico\, pogosto pa ima v rokah tudi kotno merilo stavbenikov in sicer zaradi neke legende\, ki pripoveduje\, da je izrisal načrt za prelepo palačo v Indiji. Zaradi te legende častijo svetega Tomaža kot svojega zavetnika arhitekti\, zemljemerci\, geometri\, zidarji\, kamnoseki in tesarji. \nV naši domovini je temu apostolu posvečenih 34 cerkva (8 župnijskih in 26 podružnic). \nVir: Revija Ognjišče in Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sveti-tomaz-apostol-praznik/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/27d88569ff2324f7fd897428711b30e4d620caff-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250630T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250630T200000
DTSTAMP:20260617T143355
CREATED:20250626T192142Z
LAST-MODIFIED:20250626T192142Z
UID:10002897-1751310000-1751313600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Odprtje razstave Barve cerkvenega leta
DESCRIPTION:Odprtje razstave Barve cerkvenega leta bo v ponedeljek\, 30. junija\, ob 19. uri v Galeriji Družina na Krekovem trgu 1 v Ljubljani. Razstavo bo odprl ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. \nNa odprtju bosta sodelovala nadškofijski tajnik v Ljubljani Boštjan Prevc ter srebrnomašnik Peter Pučnik\, SDB. \nBarve imajo po svoji naravi velik vpliv na človeka\, saj izražajo in ustvarjajo različna človekova razpoloženja. S svojo simboliko nam govorijo tudi v bogoslužju\, kjer so v službi svetih skrivnosti\, ki jih doživljamo skozi različna obdobja bogoslužnega leta: od adventa\, posta do velikonočnega časa in časa med letom – vsako ima svojo liturgično barvo. Predstavljamo jih z razstavo mašnih plaščev. \nGlasbeni program bosta izvedla violinist Matija Krečič in Metod Banko\, pevec in kitarist. \nVabilo
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/odprtje-razstave-barve-cerkvenega-leta/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/17268569.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250629T160000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250629T180000
DTSTAMP:20260617T143355
CREATED:20250603T115754Z
LAST-MODIFIED:20250603T115754Z
UID:10002888-1751212800-1751220000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Mašniško posvečenje
DESCRIPTION:V nedeljo\, 29. junija\, bo ob 16. uri\, v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja\, mašniško posvečenje.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/masnisko-posvecenje-7/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Stolnica-zrak-2-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250629
DTEND;VALUE=DATE:20250630
DTSTAMP:20260617T143355
CREATED:20250603T123600Z
LAST-MODIFIED:20250603T123600Z
UID:10002894-1751155200-1751241599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Peter in Pavel\, slovesni praznik
DESCRIPTION:V Katoliški Cerkvi 29. junija praznujemo slovesni praznik apostolov sv. Petra in Pavla. \nPeter je bil ribič iz Betsajde ob Genezareškem jezeru. Jezus ga je poklical\, da bi bil ribič ljudi in da bi kasneje kot pastir tudi vodil Cerkev kot Božje ljudstvo. Po svetopisemskem izročilu mu je Jezus po tem\, ko ga je poklical za učenca\, spremenil ime v Peter: »Ti si Peter in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev in vrata podzemlja je ne bodo premagala. Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva; in kar koli boš zavezal na zemlji\, bo zavezano v nebesih; in kar koli boš razvezal na zemlji\, bo razvezano v nebesih« (Mt 16\,18–20). Zelo pomembna izkušnja v Petrovem življenju je bila ta\, da je Jezusa\, po tem\, ko je bil le-ta prijet\, kljub temu\, da se je ob njem vzgajal in učil približno tri leta\, trikrat zatajil. Po Jezusovem vnebohodu Peter nastopa kot voditelj apostolov in mlade Cerkve. Nekaj časa je bil škof v Antiohiji\, okoli leta 42 pa je odšel v Rim. Od tam je vernikom v Mali Aziji poslal dve pismi (1 Pt in 2 Pt)\, življenjsko pot pa je sklenil z mučeništvom. \nPo zgodovinskih virih naj bi apostol Peter vladal do leta 67 po Kr. Več zgodnjekrščanskih spisov potrjuje\, da je Peter umrl nasilne smrti v Rimu v času vladanja cesarja Nerona. Na kraju njegovega mučeništva je dal cesar Konstantin leta 350 postaviti veliko baziliko. Sedanja bazilika sv. Petra v Vatikanu je bila postavljena v letih med 1506 in 1526. Pod njenim glavnim oltarjem je gob apostola Petra\, čigar nasledniki so papeži oz. rimski škofje. \nApostol Pavel se je rodil okrog leta 10 po Kr. v Tarzu\, v glavnem mestu takratne rimske province Kilikije. Po rodu je bil Jud\, po očetu pa je podedoval rimsko državljanstvo. Bil je farizej in poznavalec judovstva\, ki je do spreobrnjenja na poti v Damask preganjal kristjane. Apostol Pavel je ob rojstvu dobil ime Savel\, po spreobrnjenju pa se je dal krstiti in ime spremenil v Pavel. \nO delovanju apostola Pavla poroča evangelist Luka v Apostolski delih. Obhodil je velik del takratne rimske države in ustanavljal cerkvene občine ter jih spodbujal s pismi. Danes poznamo štirinajst ohranjenih Pavlovih pisem\, ki so po vsebini in obsegu za štirimi evangeliji najpomembnejši del Svetega pisma Nove zaveze. Podobno kot apostol Peter je tudi on umrl mučeniške smrti za časa cesarja Nerona okrog leta 67. \nPraznika obeh apostolov je Cerkev obhajala že v 4. stoletju. Najstarejši rimski koledar Furija Dionizija Filokala iz leta 354 navaja 29. junij kot praznik apostolov Petra in Pavla. Na predvečer ali na praznik apostolov Petra in Pavla slovenski škofje diakone posvečujejo v duhovnike. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-peter-in-pavel-slovesni-praznik-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Greco_El_-_Sts_Peter_and_Paul.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250628T090000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250628T120000
DTSTAMP:20260617T143355
CREATED:20250507T105745Z
LAST-MODIFIED:20250507T105745Z
UID:10002871-1751101200-1751112000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Vseslovensko srečanje posvečenih Jezusovemu in Marijinemu Srcu
DESCRIPTION:Vsako leto ob prazniku Jezusovega Srca in godu Marijinega brezmadežnega Srca organiziramo vseslovensko srečanje častilcev Jezusovega in Marijinega Srca (JMS)\, in sicer vsako leto v drugi škofiji. \nLetos bo to srečanje v soboto\, 28. junija\, v Stični. Ob 9.00 bo molitev rožnega venca s premišljevanji\, ob 10.00 pa sv. maša\, ki jo bo daroval nadškof msgr. Stanislav Zore. Pred sv. mašo bo možno obhajati zakrament sv. spovedi. Podrobnosti glede programa po sv. maši\, ki bo vseboval pričevanja\, litanije in obnovitev posvetitve Najsvetejšima Srcema\, bodo objavljene naknadno.\nHvaležni smo\, da je pred kratkim v slovenskem prevodu izšla okrožnica papeža Frančiška o človeški in Božji ljubezni Srca Jezusa Kristusa z naslovom Dilexit nos (Vzljubil nas je). Ta cerkveni dokument želi biti odgovor sodobni družbi\, ki se je izgubila v brezsrčni kulturi. \nVeseli smo\, da je za kraj vseslovenskega srečanja JMS izbrana Stična\, ki je pomembno slovensko duhovno središče. Stična je povezana z nastankom Združenja posvečenih Jezusovemu in Marijinemu Srcu. Tam namreč živi in deluje p. Anton Nadrah\, ki si je zelo prizadeval za posvetitev tema dvema Najsvetejšima Srcema. V Stični so bila organizirana\nnepozabna srečanja s Fatimsko Marijo Romarico in še vedno potekajo fatimske slovesnosti od 13. maja do 13. oktobra. Naj spomnim\, da stiška bazilika spada med tiste svetoletne cerkve\, v katerih je možno prejeti svetoletni odpustek pod običajnimi pogoji\, zato naj bo to dodatna spodbuda k udeležbi na vseslovenskem srečanju posvečenih JMS in drugih slovesnostih v Stični. \nJanez Mrak\,\nOdbor Združenja posvečenih Jezusovemu\nin Marijinemu Srcu
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/vseslovensko-srecanje-posvecenih-jezusovemu-in-marijinemu-srcu-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/srce_marijino_jezusovo-1.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR