BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Nadškofija Ljubljana - ECPv6.11.0.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Nadškofija Ljubljana
X-ORIGINAL-URL:https://nadskofija-ljubljana.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za Nadškofija Ljubljana
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20240331T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20241027T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20250330T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20251026T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250310T200000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250310T220000
DTSTAMP:20260618T010608
CREATED:20250310T175912Z
LAST-MODIFIED:20250310T180049Z
UID:10002856-1741636800-1741644000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Štiri delavnice »Liturgična glasba vélikega tedna«
DESCRIPTION:Zavod za cerkveno glasbo organizira štiri delavnice z naslovom »Liturgična glasba vélikega tedna«: \n\nCvetna nedelja\nponedeljek\, 10. marec 2025 ob 20.00 (spletna delavnica)\nVeliki četrtek in veliki petek\nčetrtek\, 13. marec 2025 ob 20.00 (spletna delavnica)\nVelikonočna vigilija in velika noč\nponedeljek\, 17. marec 2025 ob 20.00 (spletna delavnica)\nPraktični del delavnice s pevsko vajo\nčetrtek\, 20. marec 2025 ob 17.00 na Teološki fakulteti v Ljubljani\n\nDelavnice so namenjene podrobni seznanitvi s posebnostmi liturgične glasbe v okviru obhajanj vélikega tedna. Predvideni program bo obsegal: \n\npregled liturgičnih elementov in teoloških poudarkov cvetne nedelje (procesija\, blagoslov zelenja\, petje pasijona …)\,\npredstavitev glasbenih elementov cvetne nedelje (spevi med procesijo\, predstavitev izdaje Trpljenja našega Gospoda Jezusa Kristusa)\,\nvsebino glasbenih elementov krizmene maše\,\npregled vsebin večerne maše velikega četrtka in glasbene posebnosti\,\nglasbo križevega pota v koralni obliki\,\nposebnosti obredov velikega petka (češčenje križa\, prilagoditve koralnih napevov v slovenski jezik …)\,\npredloge za bogato vključitev psalmov v obhajanje velikonočne vigilije ter druge glasbene posebnosti tega obhajanja\,\npredloge za slovesno obhajanje velike noči s pomočjo glasbe\, ki temeljijo na liturgičnih besedilih.\n\nPredvideno trajanje posamezne delavnice je približno 90 minut. Spletne delavnice bodo potekale preko storitve Google Meet\, praktični del delavnice bo potekal na Teološki fakulteti v Ljubljani. Vse potrebne podatke za udeležbo boste prejeli na svoj elektronski naslov. Prijavnina na posamezno delavnico je 15 €\, ob prijavi na vse tri delavnice spletne delavnice in praktično delavnico (ali tudi na vse tri spletne delavnice) pa bo skupna cena s popustom 36 € (podatke za nakazilo boste prejeli po elektronski pošti). Prijavite se lahko na spodnjem obrazcu ali svojo prijavo pošljete na elektronski naslov info@cerkvena-glasba.si. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/stiri-delavnice-liturgicna-glasba-velikega-tedna/2025-03-10/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/bdbf52d6a82aca5490875b8de9cd82a63b474c48.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250227T080000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250301T130000
DTSTAMP:20260618T010608
CREATED:20250204T191526Z
LAST-MODIFIED:20250204T191635Z
UID:10002828-1740643200-1740834000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:55. katehetski simpozij z naslovom 'Upanje pa ne osramoti'
DESCRIPTION:55. katehetski simpozij z naslovom Upanje pa ne osramoti (Rim 5\,5) bo potekal od 20. do 22. februarja 2025 v Gnidovčevem domu na Mirenskem Gradu in od 27. februarja do 1. marca 2025 v Domu sv. Jožefa v Celju. \nSkupaj bomo prepoznavali znamenja upanja v današnjem svetu\, razmišljali ob Pismu Rimljanom in odkrivali\, kako sami znotraj katehetskega poslanstva živimo in delimo upanje\, ki ga daje Kristus. Predavanja in delavnice pripravljajo: dr. David Kraner\, mag. Janez Žakelj in msgr. Slavko Rebec. \nVsebina \nDr. David Kraner: Katehet v hospicu umirajočih ali na misijonskem polju upanja \nV teoretičnem delu bo predavatelj izpostavil tako pereče tematike sovražnikov upanja\, kot so vztrajno vzdrževanje struktur\, zaviranje misijonarskega duha\, stopnje umiranja cerkvenih skupnosti\, kot tudi znamenja upanja\, ki se izražajo v izzivih glede interakcije Cerkve s svetom\, v strategiji prenove\, v sprejemanju inovacij\, razločevanju kritik\, zavzetosti in vodenju. Sledil bo praktični del\, v katerem bomo skupaj odkrivali\, kako naj katehet sam prepoznava in hkrati postaja znamenje upanja. \nMag. Janez Žakelj: Pismo Rimljanom – pismo krščanskega upanja \nLetošnje geslo svetega leta »upanje ne osramoti« je vzeto iz Pisma Rimljanom. Papež pa se pri tem ne osredotoča samo na posamezni stavek iz pisma\, ampak se naslanja na njegovo celotno vsebino\, s katero Pavel predstavi »svoj« evangelij odrešenja v Jezusu Kristusu. Slušatelji simpozija se bodo pobliže seznanili z nekaterimi zanimivostmi in posebnostmi\, ki so povezane s pismom in njegovo celotno vsebino\, v kateri odsevajo teme\, kot so: greh\, postava\, opravičenje\, krst\, svoboda\, zaupanje …  V drugem delu se bomo dotaknili Pavlovega razumevanja upanja in na podlagi ugotovitev skupaj sestavili najprej katehezo o kreposti upanja za odrasle\, nato pa na isto temo še katehezo za otroke. \nMsgr. Slavko Rebec: Zakramenti in življenje \nSkupaj bomo obnovili nekaj teoloških poudarkov o zakramentih svete evharistije in sprave\, nato pa iskali izkušnje življenja\, ki vodijo v ta dva zakramenta. Odkrivali bomo možnosti\, kako pri katehezi uvajati vanju\, ter nakazali moči\, ki jih sveta maša in sveta spoved prinašata v življenje katehista in katehiziranca. \nTehnične informacije \nSimpozijsko dogajanje se bo tako na Mirenskem Gradu kot v Celju pričelo v četrtek\, z večerjo ob 18.30\, sklenilo pa v soboto\, na Mirenskem Gradu do 16.00\, v Celju s kosilom ob 13.00. \nPrijave (do tedna dni pred simpozijem) in informacije: SPLETNA PRIJAVNICA\, sku@rkc.si\, 031/312 110. \nPrijazno vabljeni!
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/55-katehetski-simpozij-z-naslovom-upanje-pa-ne-osramoti/2025-02-27/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/43098543a7ba393004f59d5357d5c7ce67281268.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250224
DTEND;VALUE=DATE:20250225
DTSTAMP:20260618T010608
CREATED:20250205T140606Z
LAST-MODIFIED:20250205T140606Z
UID:10002839-1740355200-1740441599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sveti Matija\, apostol
DESCRIPTION:V Sloveniji 24. februarja praznujemo god sv. Matija\, apostola. Drugod njegov god praznujejo 14. maja. \nPotem ko jih je na nesrečen način zapustil Jezusov izdajalec Juda Iškarijot\, so apostoli\, da bi dopolnili apostolski zbor\, izmed dvainsedemdesetih učencev\, ki so tudi spremljali Jezusa\, izbrali dva najprimernejša kandidata. Pogoja sta bila: da je bil med Jezusovimi učenci od začetka njegovega javnega delovanja ter da je videl vstalega Gospoda. Žreb\, za katerega so se apostoli odločili\, je bil naklonjen Matiju. To\, kar je zapisano ob njegovi izvolitvi\, je tudi vse\, kar vemo o tem »nadomestnem apostolu«. \nLegende in razna izročila pa govorijo\, da je bil rojen v Betlehemu pobožnim in bogatim staršem\, ki so ga še mladega dali v šolo starčku Simeonu v Jeruzalem. Kot deček naj bi bil v družbi tistih pastirjev\, katerim je angel oznanil Jezusovo rojstvo. Pozneje se je Jezusu pridružil in bil eden izmed dvainsedemdesetih učencev\, ki jih je Jezus »poslal pred seboj po dva in dva v vsako mesto in kraj\, kamor je hotel sam priti«. \nOdlikovali naj bi ga predvsem dve kreposti: ponižnost in ljubezen. O njegovem poznejšem delovanju govorita dva apokrifna spisa: Dejanja Andreja in Matija ter Evangelij po Mateju; oba so si izmislili krivoverci. Bolj stvarna so nekatera druga izročila. Tako Zlata legenda pripoveduje\, da je misijonaril v Makedoniji\, kjer je storil veliko čudežev in nazadnje umrl kot mučenec. Po drugih virih pa naj bi oznanjal krščanstvo najprej v Judeji\, nato pa v Etiopiji\, kjer je ustanovil tudi škofijo. Na mučeniško smrt naj bi ga obsodil veliki duhovnik Anan II.\, ki je dal umoriti tudi Jakoba mlajšega: najprej so ga pobili s kamenjem\, nato pa obglavili s sekiro. \nRodil se je v 1. stoletju Betlehemu\, umrl pa mučeniške smrti v Etiopiji okrog leta 63. \nUpodobitve: upodabljajo ga kot apostola s knjigo in svitkom\, tudi s čelado\, kamni\, najpogosteje pa z mečem oziroma helebardo (tudi sekiro ali sulico). \n»Predlagali so dva\, Jožefa\, ki se je imenoval Barsaba\, z vzdevkom Just\, in Matija … In žrebali so zanju\, žreb pa je določil Matija\, in pridružili so ga enajstim apostolom« (Apd 1\, 23.26). \nVir: Družina in Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sveti-matija-apostol/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/1111_sv_matija_apostol.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250223T134500
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250223T163000
DTSTAMP:20260618T010608
CREATED:20250205T124556Z
LAST-MODIFIED:20250217T104104Z
UID:10002831-1740318300-1740328200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:129. obletnica smrti Božje služabnice Magdalene Gornik
DESCRIPTION:V nedeljo\, 23. februarja bo obletnica smrti Magdalene Gornik. Romarski shod bo v župnijski cerkvi v Sodražici. Ob 13.45 bo molitvena ura za njeno beatifikacijo pred Najsvetejšim zakramentom in ob 15h sv. maša\, ki jo bo daroval msgr. Stanislav Hočevar. Duhovniki lepo vabljeni k somaševanju. Povabite tudi vernike. \nFranc Bizjak\, župnik
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/129-obletnica-smrti-bozje-sluzabnice-magdalene-gornik/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/magdalena-gora-masuk11.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250222
DTEND;VALUE=DATE:20250223
DTSTAMP:20260618T010608
CREATED:20250205T134219Z
LAST-MODIFIED:20250205T134219Z
UID:10002832-1740182400-1740268799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sedež apostola Petra\, praznik
DESCRIPTION:V Katoliški Cerkvi 22. februarja obhajamo praznik Sedeža apostola Petra. \nApostoli so sestavljali poseben zbor\, ki ga Sveto pismo pogosto imenuje »dvanajsteri«. Kristus je temu zboru kot celoti izročil vodstvo svoje Cerkve\, oznanjevanje in širjenje božjega kraljestva\, nalogo posvečevati ljudi. Med apostoli je dal posebno nalogo enemu Petru. Te njegove službe se Cerkev spominja s praznikom\, ki nosi ime Sedež apostola Petra. \nŽe tedaj\, ko ga je poklical\, je Jezus Petru spremenil ime\, kar pomeni\, da ga je izbral za pomembno poslanstvo. Uprl je pogled vanj\, poroča evangelist Janez\, in mu rekel: »Ti si Simon\, Janezov sin. Imenoval se boš Kefa« (to pomeni Peter). V evangelijih je Peter 114-krat omenjen na prav poseben način. Utemeljitev za Petrovo prednost je njegova izpoved vere pri Cezareji Filipovi: »Ti si Kristus\, Sin živega Boga.« Jezus ga je najprej blagroval\, potem pa mu je dejal: »Jaz pa ti povem: Ti si Peter (Skala) in na to skalo bom sezidal svojo Cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala. Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva …« Oblast ključev je mnogo več kot nekakšna služba vratarja. Ključi kraljestva pomenijo oblast kraljevega namestnika v odsotnosti vladarja Jezus je torej Petru obljubil\, da bo njegovem odhodu s tega sveta postal njegov namestnik. Dal mu je tudi oblast »zavezovanja« in ‘razvezovanja’\, ki pomeni: kar bo Peter v skladu s Kristusovo voljo ukazal ali prepovedal\, to bo ukazano ali prepovedano tudi v nebesih. \nPo vstajenju je Kristus to učiteljsko in vodstveno oblast zavezovanja in razvezovanja izročil vsem apostolom. Drugi vatikanski koncil pravi\, da je Kristus apostole postavil kot zbor ali trdno skupnost; na čelo tega zbora pa je dal iz njihove srede izbranega Petra. »Gospod je Cerkev postavil na apostole in sezidal na svetega Petra\, njihovega prvaka\, glavni vogelni kamen pa je sam Kristus Jezus.« Vsak Petrov naslednik ali papež je najprej škof krajevne Cerkve v Rimu\, potem je patriarh Zahoda\, to se pravi latinskega dela Cerkve\, končno pa mu pripada še tretja služba nasledstvo apostola Petra in s tem od Gospoda postavljena služba prvenstva nad vso Cerkvijo. \nŽe v 4. stoletju so marsikje slovesno obhajali spomin na ustanovitev škofijskega sedeža. Tako slavje se omenja že v 4. stoletju tudi v Rimu in sicer 22. februarja. Ob tej priložnosti so v Rimu naglašali posebno odliko Petrovega sedeža\, ki je v tem\, da je sam Kristus dal apostolu Petru najvišjo službo v Cerkvi. V frankovski državi so praznovali spomin na podelitev ključev nebeškega kraljestva apostolu Petru 18. januarja. Papež Pavel IV. je leta 1558 določil\, naj se 18. januarja praznuje spomin na sedež svetega Petra v Rimu\, 22. januarja pa spomin na Petrov sedež v Antiohiji. Po novem koledarju je ostal samo današnji praznik z imenom Sedež apostola Petra brez omembe kraja. Za verne ljudi je to dan molitve za papeža\, vrhovnega pastirja božjega ljudstva. \nVir: Revija Ognjišče in Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sedez-apostola-petra-praznik-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/df04ec062c984b8cb5a6a0fbd71a25655793899f.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250220T183000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250222T160000
DTSTAMP:20260618T010608
CREATED:20250204T191526Z
LAST-MODIFIED:20250204T191635Z
UID:10002827-1740076200-1740240000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:55. katehetski simpozij z naslovom 'Upanje pa ne osramoti'
DESCRIPTION:55. katehetski simpozij z naslovom Upanje pa ne osramoti (Rim 5\,5) bo potekal od 20. do 22. februarja 2025 v Gnidovčevem domu na Mirenskem Gradu in od 27. februarja do 1. marca 2025 v Domu sv. Jožefa v Celju. \nSkupaj bomo prepoznavali znamenja upanja v današnjem svetu\, razmišljali ob Pismu Rimljanom in odkrivali\, kako sami znotraj katehetskega poslanstva živimo in delimo upanje\, ki ga daje Kristus. Predavanja in delavnice pripravljajo: dr. David Kraner\, mag. Janez Žakelj in msgr. Slavko Rebec. \nVsebina \nDr. David Kraner: Katehet v hospicu umirajočih ali na misijonskem polju upanja \nV teoretičnem delu bo predavatelj izpostavil tako pereče tematike sovražnikov upanja\, kot so vztrajno vzdrževanje struktur\, zaviranje misijonarskega duha\, stopnje umiranja cerkvenih skupnosti\, kot tudi znamenja upanja\, ki se izražajo v izzivih glede interakcije Cerkve s svetom\, v strategiji prenove\, v sprejemanju inovacij\, razločevanju kritik\, zavzetosti in vodenju. Sledil bo praktični del\, v katerem bomo skupaj odkrivali\, kako naj katehet sam prepoznava in hkrati postaja znamenje upanja. \nMag. Janez Žakelj: Pismo Rimljanom – pismo krščanskega upanja \nLetošnje geslo svetega leta »upanje ne osramoti« je vzeto iz Pisma Rimljanom. Papež pa se pri tem ne osredotoča samo na posamezni stavek iz pisma\, ampak se naslanja na njegovo celotno vsebino\, s katero Pavel predstavi »svoj« evangelij odrešenja v Jezusu Kristusu. Slušatelji simpozija se bodo pobliže seznanili z nekaterimi zanimivostmi in posebnostmi\, ki so povezane s pismom in njegovo celotno vsebino\, v kateri odsevajo teme\, kot so: greh\, postava\, opravičenje\, krst\, svoboda\, zaupanje …  V drugem delu se bomo dotaknili Pavlovega razumevanja upanja in na podlagi ugotovitev skupaj sestavili najprej katehezo o kreposti upanja za odrasle\, nato pa na isto temo še katehezo za otroke. \nMsgr. Slavko Rebec: Zakramenti in življenje \nSkupaj bomo obnovili nekaj teoloških poudarkov o zakramentih svete evharistije in sprave\, nato pa iskali izkušnje življenja\, ki vodijo v ta dva zakramenta. Odkrivali bomo možnosti\, kako pri katehezi uvajati vanju\, ter nakazali moči\, ki jih sveta maša in sveta spoved prinašata v življenje katehista in katehiziranca. \nTehnične informacije \nSimpozijsko dogajanje se bo tako na Mirenskem Gradu kot v Celju pričelo v četrtek\, z večerjo ob 18.30\, sklenilo pa v soboto\, na Mirenskem Gradu do 16.00\, v Celju s kosilom ob 13.00. \nPrijave (do tedna dni pred simpozijem) in informacije: SPLETNA PRIJAVNICA\, sku@rkc.si\, 031/312 110. \nPrijazno vabljeni!
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/55-katehetski-simpozij-z-naslovom-upanje-pa-ne-osramoti/2025-02-20/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/43098543a7ba393004f59d5357d5c7ce67281268.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250219
DTEND;VALUE=DATE:20250220
DTSTAMP:20260618T010608
CREATED:20250205T140455Z
LAST-MODIFIED:20250205T140455Z
UID:10002838-1739923200-1740009599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Obletnica ustanovitve samostojne Slovenske škofovske konference
DESCRIPTION:19. februarja 1993 je bila ustanovljena samostojna Slovenska škofovska konferenca. \nSlovenski škofje so bili do ustanovitve samostojne Slovenske škofovske konference (SŠK) 19. februarja 1993 z drugimi škofi na področju nekdanje Jugoslavije povezani v Jugoslovansko škofovsko konferenco (JŠK)\, znotraj katere je bila 20. junija 1983 ustanovljena Slovenska pokrajinska škofovska konferenca (SPŠK). \nZgodovinski oris\nSlovenski škofje so na seji 25. julija 1992 pripravili osnutek statuta samostojne Slovenske škofovske konference. Papež Janez Pavel II. (1978–2005) je po pridobitvi pozitivnega mnenja Kongregacije za škofe in Urada za odnose z državami pri Državnem tajništvu Svetega sedeža\, 19. februarja 1993 v skladu z normami in določbami cerkvenega prava potrdil statut samostojne Slovenske škofovske konference. \nS tem je Katoliška Cerkev v Sloveniji dobila večjo pravno trdnost in samostojnost. Papež Benedikt XVI. je 7. aprila 2006 v Cerkvi na Slovenskem ustanovil tri nove škofije (v Celju\, Murski Soboti in Novem mestu). Dotedanjo mariborsko škofijo je povzdignil v nadškofijo in metropolijo ter tako preoblikoval enotno cerkveno pokrajino v Sloveniji. Na novo imenovani škofje so bili maja in junija 2006 tudi umeščeni. \n \nKaj je škofovska konferenca?\nŠkofovska konferenca je zbor škofov Katoliške Cerkve določenega naroda ali ozemlja\, v okviru katerega škofje opravljajo svoje poslanstvo v obliki pastoralne\, bogoslužne\, katehetske in drugih dejavnosti. SŠK predstavlja najvišjo ustanovo Katoliške Cerkve v Republiki Sloveniji. Njeno ozemlje sovpada z državnimi mejami. Po statutu so člani SŠK vsi krajevni in pomožni škofje\, ki jim je v okviru lastne škofije zaupano posebno poslanstvo. \n\n\n\nPredstavitev SŠK in njenih članov\n\n\nStatuti\, smernice in navodila SŠK\n\n\nLetno poročilo Katoliške cerkve v Sloveniji 2021\n\n\nDokumenti in publikacije SŠK\n\n\nSlovenska škofovska konferenca na družabnih omrežjih\n\n\nObisk Ad limina Apostolorum slovenskih škofov leta 2018\n\n\n\nPredsedniki\nPrvi predsednik Slovenske škofovske konference je bil ljubljanski nadškof metropolit msgr. dr. Alojzij Šuštar (1993–1997)\, drugi pa ljubljanski nadškof metropolit msgr. dr. Franc Rode (1997–2004). Tretji predsednik je bil od 7. decembra 2004 dalje mariborski škof msgr. dr. Franc Kramberger\, ki je leta 2006 ob ustanovitvi nove nadškofije in metropolije postal nadškof metropolit. Četrti je bil od 16. marca 2007 dalje ljubljanski nadškof metropolit msgr. Alojz Uran\, peti pa je bil od 11. januarja 2010 dalje ljubljanski nadškof metropolit msgr. dr. Anton Stres. Za šestega predsednika je bil 31. julija 2013 izvoljen novomeški škof in tedanji apostolski administrator ljubljanske nadškofije msgr. Andrej Glavan do 23. marca 2017. Sedmi predsednik SŠK je postal ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore\, ki so ga člani SŠK izvolili na 99. redni seji v Kopru in je nastopil mandat 23. marca 2017 za dobo petih let. Osmi predsednik SŠK je postal novomeški škof msgr. dr. Andrej Saje za mandatno obdobje 2022–2027. \n \nOdličje sv. Cirila in Metoda\nSlovenska škofovska konferenca podeljuje Odličje sv. Cirila in Metoda\, ki je najvišje cerkveno odlikovanje v Sloveniji ustanovam ali posameznikom\, ki so se izkazali s posebnim zvestim služenjem Cerkvi med Slovenci. Odlikovanje je sestavljeno iz okrogle bronaste plakete z reliefno podobo sv. Cirila in Metoda ter diplomske listine. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/obletnica-ustanovitve-samostojne-slovenske-skofovske-konference-3/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/SSK-logo-final_cmyk_color_01.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250217T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250217T200000
DTSTAMP:20260618T010608
CREATED:20250205T142457Z
LAST-MODIFIED:20250205T144135Z
UID:10002849-1739818800-1739822400@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Taizéjska molitve
DESCRIPTION:Pri taizéjskih molitvah se prepletajo taizéjski spevi\, Božja beseda in tišina. Udeležiš se jih lahko na različnih krajih po Sloveniji. \nMolitve bodo potekale v Ljubljani: \n\n17.2. ob 19.00 v cerkvi sv. Jakoba\n17. 3. ob 19.00 v evangeličanski cerkvi\n14. 4. ob 19.00 v uršulinski cerkvi\n19. 5. ob 19.00 v evangeličanski cerkvi\n\nČe tudi v vašem kraju pripravljate taizéjsko molitev\, lahko sporočite termin na spodnji naslov: \n\n\n\n\n   taize@katoliskamladina.si
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/taizejska-molitve/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Logo-Katoliska-mladina-1.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250215T090000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250215T130000
DTSTAMP:20260618T010608
CREATED:20250204T191910Z
LAST-MODIFIED:20250204T191910Z
UID:10002829-1739610000-1739624400@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Konferenca mladinske pastorale
DESCRIPTION:Vabljeni na konferenco mladinske pastorale\, ki bo potekala v soboto\, 15. februarja\, od 9.00 do 13.00. V prvem delu konference bomo naslovili temo jubilejnega leta\, v drugem delu pa z gosti v delavnicah spregovorili na različne aktualne teme v mladinski pastorali. Vabljeni duhovniki in laiki\, ki sodelujete v mladinski pastorali. Kraj in povezava na prijavnico bosta objavljena naknadno na spletni strani Katoliške Cerkve. \nMatevž Mehle\,\nKatoliška mladina \n 
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/konferenca-mladinske-pastorale/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Logo-Katoliska-mladina-1.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250214T063000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250214T070000
DTSTAMP:20260618T010608
CREATED:20250205T142146Z
LAST-MODIFIED:20250205T142146Z
UID:10002847-1739514600-1739516400@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Javni rožni venec
DESCRIPTION:Katoliška mladina tudi na drugi petek v januarju organizira javno molitev rožnega venca na Kongresnem trgu\, pred stebrom Svete Trojice. Molili bomo za domovino\, vero slovenske mladine in za svetost naših družin. \nZA KOGA: odprto za vse\, posebej za mlade može in fante \nKDAJ: 14. februar 2025 ob 6.30 zjutraj \nKRAJ: Kongresni trg \nVir: Katoliška mladina
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/javni-rozni-venec-9/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Logo-Katoliska-mladina-1.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250212T200000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250212T213000
DTSTAMP:20260618T010608
CREATED:20250205T142314Z
LAST-MODIFIED:20250205T142314Z
UID:10002848-1739390400-1739395800@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Srečanje katoliških študentov
DESCRIPTION:Na dva meseca se študentje srečujemo »ob kresu«\, da še bolje spoznamo svojo vero in povečamo vnemo za rast v svetosti. \nKDAJ: 12. februar 2024 ob 20.00 \nKRAJ: Jurčičev trg 2\, 1000 Ljubljana \nZA KOGA: za študente \nGOSTA: duhovnik g. Blaž Franko in sestra Rebeka Kenda \nVir: Katoliška mladina
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/srecanje-katoliskih-studentov/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Logo-Katoliska-mladina-1.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250212T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250212T210000
DTSTAMP:20260618T010608
CREATED:20250205T140938Z
LAST-MODIFIED:20250210T095124Z
UID:10002850-1739386800-1739394000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Večer Plus+
DESCRIPTION:Bog v središču. Slavljenje. Molitev v tišini. Spoved. Življenjske zgodbe. Priložnost za vsakega\, da se umiri\, okrepi\, prejme upanje\, najde svoje mesto v svetu. \nVečere pripravljata Katoliška mladina in Svetnikova skupnost slavilcev – Sveti. \nKDAJ: \n\n11. februar 2024 ob 19.00\n11. marec 2025 ob 19.00\n8. april 2025 ob 20.00\n13. maj 2025 ob 20.00\n3. junij 2025 ob 20.00\n\n  \nKRAJ: Antonov dom na Viču \nZA KOGA: večeri so odprti za vse starosti \nVir: Katoliška mladina
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/vecer-plus-16/2025-02-12/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/vecer_plus_Fb_objava_spletna-stran.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250211T100000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250211T113000
DTSTAMP:20260618T010608
CREATED:20250204T191251Z
LAST-MODIFIED:20250204T191251Z
UID:10002826-1739268000-1739273400@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:33. svetovni dan bolnikov
DESCRIPTION:Tudi za letošnji svetovni dan bolnikov v svetem letu\, ki ga bomo obhajali v torek\, 11. februarja 2025\, na god Lurške Matere Božje\, je papež Frančišek kot vsako leto napisal poslanico bolnikom\, ki bo posredovana v medijih in po elektronski pošti. Pri nas bo osrednja slovesnost v narodnem svetišču Marije Pomagaj na Brezjah\, v torek\, 11. februarja\, ob 10.00\, ki jo bo vodil novi koprski ordinarij dr. Peter Štumpf. Med sveto mašo bo možno prejeti zakrament bolniškega maziljenja in popolni odpustek. \nOb svetovnem jubilejnem letu spominjam na besede iz papeževe bule Upanje na osramoti: »Znamenja upanja bodo ponujena bolnikom\, ki so doma ali v bolnišnicah. Naj njihovo trpljenje najde olajšanje v bližini ljudi\, ki jih obiskujejo\, in v naklonjenosti\, ki so je deležni. Dela usmiljenja so tudi dela upanja\, ki v srcih prebujajo čustva hvaležnosti. Naj hvaležnost doseže vse zdravstvene delavce\, ki v pogosto težkih pogojih opravljajo svoje poslanstvo z zavzeto skrbjo za bolne in najbolj krhke« (papež Frančišek\, Upanje ne osramoti 11\, str. 18). \nMsgr. Miroslav Šlibar\,\nodgovoren za pastoralo zdravja pri SŠK
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/33-svetovni-dan-bolnikov/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/romarski-dom-brezje.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250210T110000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250210T120000
DTSTAMP:20260618T010608
CREATED:20250205T140149Z
LAST-MODIFIED:20250205T140149Z
UID:10002837-1739185200-1739188800@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Predstavitev knjige - Franc Saleški Finžgar
DESCRIPTION:Celjska Mohorjeva družba  vabi v ponedeljek\, 10. februarja 2025\, ob 11. uri v knjigarno Celjske Mohorjeve družbe na Nazorjevi 1 v Ljubljani na literarno matinejo FRANC SALEŠKI FINŽGAR – župnik\, pisatelj\, akademik (1871–1962). \nFinžgarjeva bogata zapuščina je za slovenski narod izjemnega pomena\, saj je pomembno prispeval k oblikovanju slovenske kulture\, književnosti in narodnostne identitete. Avtorji prispevkov nas v novi monografiji\, ki je v sodelovanju s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti izšla konec prejšnjega leta\, slikovito popeljejo skozi življenje Franca Saleškega Finžgarja\, predstavijo njegovo domače okolje\, njegove poglede na slovensko zgodovino\, literaturo\, kulturo in stavbno dediščino in opozorijo\, kakšne sledi je v njih pustil avtor. \nGostje bodo akad. ddr. Marija Stanonik\, dr. Janez Bogataj\, dr. Janez Gril in dr. Branko Šuštar. Z njimi se bo pogovarjala knjižna urednica Mag. phil. Barbara Žnideršič. \nVljudno vabljeni na poklon vélikemu pisatelju\, župniku in akademiku! \nwww.mohorjeva.org \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/predstavitev-knjige-franc-saleski-finzgar/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/85c69e868c05017ec3a0b2a060d0b55f207a8db0.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250209T150000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250209T170000
DTSTAMP:20260618T010608
CREATED:20250205T135927Z
LAST-MODIFIED:20250205T135927Z
UID:10002836-1739113200-1739120400@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Srečanje mladinskih pevskih zborov na Rakovniku
DESCRIPTION:Salezijanska mladina vabi k sveti maši s srečanjem mladinskih pevskih zborov\, ki bo v nedeljo 9. februarja ob 15. uri v svetoletnem svetišču Marije Pomočnice v Ljubljani na Rakovniku. \nPri sv. maši\, ki jo bo vodil direktor Katoliške mladine\, Matevž Mehle\, bodo pod vodstvom zborovodkinje Polone Stegu peli združeni mladinski zbori iz 25 različnih župnij. Možnost bodi tudi za sv. spoved in prejem svetoletnega odpustka. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/srecanje-mladinskih-pevskih-zborov-na-rakovniku/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Ljubljana-Rakovnik1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250208T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250208T190000
DTSTAMP:20260618T010608
CREATED:20250205T135525Z
LAST-MODIFIED:20250210T092732Z
UID:10002834-1739037600-1739041200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sveta maša ob peti obletnici smrti p. Leopoldna Grčarja OFM
DESCRIPTION:Frančiškovi bratje frančiškani na Brezjah vabiko k sveti maši ob peti obletnici smrti dr. p. Leopolda Grčarja\, ki bo na dan njegove smrti\, v soboto\, 8. februarja ob 18. uri v baziliki na Brezjah. Ob somaševanju duhovnikov jo bo daroval novomeški upokojeni škof msgr. Andrej Glavan. Po sveti maši bo predstavitev knjige o njegovem življenju in njegovem poslanstvu. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sveta-masa-ob-peti-obletnici-smrti-p-leopolda-grcarja/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/3912be6d31f413ae98267abffb7af3ddae9b0e90.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250208
DTEND;VALUE=DATE:20250209
DTSTAMP:20260618T010608
CREATED:20250205T135819Z
LAST-MODIFIED:20250205T135819Z
UID:10002835-1738972800-1739059199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:33. obletnica vzpostavitve diplomatskih odnosov med Svetim sedežem in Republiko Slovenijo
DESCRIPTION:Sveti sedež je 8. februarja 1992 vzpostavil uradne diplomatske odnose z Republiko Slovenijo\, že 13. januarja 1992 pa je med prvimi državami priznal samostojno državo Slovenijo. Priznanje Svetega sedeža je bilo odločilnega pomena tudi za ostala priznanja\, ki so temu sledila (predvsem drugih evropskih držav). \n\n\nPridiga nadškofa Stanislava Zoreta pri sveti maši v Vatikanu ob 30. obletnici vzpostavitve diplomatskih odnosv med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem\nNadškof Zore daroval sveto mašo v baziliki sv. Petra v Vatikanu ob 30. obletnici vzpostavitve diplomatskih odnosov med Slovenijo in Svetim sedežem\nIzjave Komisije pravičnost in mir o slovenski samostojnosti\nŠkof Jamnik: Nadškof dr. Alojzij Šuštar in slovenska samostojnost\nPredsednik republike Borut Pahor na obisku pri papežu Frančišku: oba poudarila pomen dialoga\n\n\nIzjava Slovenske škofovske konference ob mednarodnem priznanju samostojne države Slovenije – 15. januar 1992\nMednarodno priznanje samostojne in suverene države Slovenije je edinstveni dogodek v zgodovini slovenskega naroda. Splošnemu veselju se pridružuje tudi Slovenska škofovska konferenca in izreka svoje čestitke ter najboljše želje vsem državljanom in vodstvu naše mlade države. Prepričani smo\, da je ob mednarodnem priznanju državo Slovenijo priznal tudi Bog sam\, zato nanjo kličemo posebni božji blagoslov. \nV tem trenutku pa se s posebno hvaležnostjo spominjamo vseh v naši sedanjosti in bližnji in daljnji preteklosti\, ki so ta izjemni trenutek pripravljali s svojim kulturnim\, političnim\, socialnim\, gospodarskim\, vzgojnim in verskim delovanjem. Mnogi so za demokracijo in svobodo\, ki smo ju končno doživeli\, veliko pretrpeli ali celo dali življenja. Iskreno smo hvaležni vsem\, ki so kakor koli prispevali\, da smo dočakali ta dan. \nSvoje priznanje izrekamo političnemu vodstvu naše države\, ki se je v teh zadnjih časih za to posebno prizdevalo. Veseli smo\, da so med temi zaslužnimi ljudmi tudi mnogi člani katoliške Cerkve. Vse spodbujamo\, da svoje delo nadaljujejo v nesebičnem služenju domovini. Prav tako se zahvaljujemo vsem prijateljem po svetu\, našim rojakom in drugim\, ki so nas razumeli in nas podpirali v naših upravičenih prizadevanjih. S posebno hvaležnostjo se spominjamo vsega\, kar so za mir in našo samostojnost naredili papež Janez Pavel II. in njegovi sodelavci\, ko je Vatikan že 13. januarja 1992 pred drugimi priznal državi Slovenijo in Hrvaško. \nZ doseženim mednarodnim priznanjem smo obrnili stran narodove zgodovine. Pred nami je zelo zahtevna prihodnost. Od nas vseh terja medsebojno spoštovanje\, kulturni dialog\, odprtost in razumevanje\, slogo in pošteno sodelovanje. Mednarodno priznana slovenska država bo imela svoj pomen predvsem tedaj\, če bo pospeševala ne le svoje gospodarsko in politično uveljavljanje\, temveč tudi duhovno blaginjo\, kulturni\, moralni in verski napredek vseh naših državljanov. Za to si hočemo prizadevati tudi v prihodnje. K temu delu v suvereni državi Sloveniji vabimo vse katoliške vernike in vse druge sodržavljane v zaupanju za božjo pomoč. \nMsgr. dr. Alojzij Šuštar\nLjubljanski nadškof metropolit in\npredsednik Slovenske škofovske konference \nLjubljana\, 15. januarja 1992 \n\nMsgr. Anton Jamnik o poteku dogodkov s priznanjem samostojne države Slovenije\n1. Papež Janez Pavel II. se je sam osebno zavzel za priznanje samostojne države Slovenije\nSveti sedež je 13. januarja 1992 med prvimi državami priznal samostojno državo Slovenijo. Priznanje Svetega sedeža je bilo odločilnega pomena tudi za ostala priznanja\, ki so temu sledila (predvsem drugih evropskih držav). Natančna analiza zgodovinarjev bo lahko podrobneje argumentirala\, kako je bilo to priznanje odločilnega in ključnega pomena za druga priznanja\, ki so temu sledila. Ker sem bil v letih 1990-1994 tajnik pri nadškofu Šuštarju se natančno spomnim\, kako se je nadškof Šuštar razveselil tega priznanja za katero se je v tesnih prijateljskih odnosih s tedanjim papežem Janezom Pavlom II. prizadeval. Prav tega dne (13. januarja 1992) je bila neka slovesnost v Cankarjevem domu in k nadškofu je pristopil tedanji zunanji minister dr. Rupel in nadškofu čestital ter se mu zahvalil\, da je na vse mogoče načine od prvih demokratičnih volitev in plebiscita 1990. bil tesno povezan s Svetim sedežem in tedanjim papežem Janezom Pavlom II. Iz zelo zanesljivih virov vsaj dveh pomembnih Slovencev v Rimu sem kasneje izvedel\, da se je papež Janez Pavel II. sam osebno zavzel za priznanje samostojne države Slovenije. Tako naj bi 12. januarja 1992 mimo proceduralnih postopkov (ali običajnega diplomatskega čakanja na to kako\, se bodo drugi odločili) sprejel odločitev o priznanju samostojne države Slovenije. Res je\, da je nekaj držav že preje priznalo Slovenijo\, toda moralna in simbolna vloga\, ki jo ima Sveti sedež v svetovnem dogajanju\, je bila\, to lahko danes povsem mirno in argumentirano trdimo\, ključnega in odločilnega pomena ter povsem jasna in izrecna podpora Sloveniji\, da se vrne v evropsko skupnost kot samostojna država. \n2. Sveti sedež je že leta pred priznanjem zelo intenzivno in veliko mero razumevanja podpiral ustanovitev in priznanje samostojne države Slovenije\nKo se je po volitvah leta 1990 in po plebiscitu istega leta decembra ustvaril nov položaj v Jugoslaviji in Sloveniji\, je Sveti sedež z vso pozornostjo spremljal novo nastale razmere. »Kmalu se je pokazalo\, da obstaja resna nevarnost\, da se bodo obstoječe napetosti še povečale in celo izrodile v konflikt. Zato je sveti sedež konec januarja 1991 jasno pozval:\n–       k spoštovanju pravice narodov do samoodločbe\n–       k spoštovanju človekovih pravic in pravic narodnih skupnosti\n–       k odpovedni uporabi sile pri reševanju nesporazumov\n–       k neutrudnemu iskanju dialoga med sprtimi stranmi\n–       k vzpostavitvi mirnega sožitja med narodi Jugoslavije ob medsebojnem spoštovanju in pravičnosti.«[1] \nTa načela\, ki jih je poudaril Sveti sedež so bila jasna podpora tudi slovenskim prizadevanjem za samostojno državo. Podobne zahteve so se še večkrat ponovile\, tako pri papeževih govorih (30. januarja\, 21. aprila\, 8. maja\, 23. maja 1991)\, kakor tudi na mednarodni ravni\, še posebej na srečanjih Konference za varnost in sodelovanje v Evropi (KVSE). Ta prizadevanja in posredovanje Svetega sedeža so se še bolj okrepili po razglasitvi neodvisnosti Slovenije in Hrvaške 25. junija 1991. Omenili smo že papeževo posredovanje 28. junija\, 29. junija\, 3. julija\, omeniti pa velja še njegovo posredovanje 21. julija\, 24. julija\, 26. avgusta ter 5. septembra 1991.[2] \nSveti sedež je podprl oblikovanje mednarodnega soglasja o primernosti takojšnjega priznanja obeh novih držav\, Slovenije in Hrvaške. S tem namenom je kardinal državni tajnik 26. novembra 1991 izročil ambasadorjem držav članic KVSE memorandum. V njem se sklicuje na načela mednarodnega prava in odredbe jugoslovanske ustave iz leta 1974 glede pravice do odcepitve od federacije in priporoča začetek sporazumnega in pogojnega priznanja neodvisnosti Slovenije in Hrvaške in drugih republik\, ki bi se za to odločile. Ta postopek podelitve pogojnega priznanja je bil vezan na zahtevo\, da se republike formalno obvežejo\,\n–       da bodo spolnjevale zakonite zahteve\, vsebovane v dokumentih KVSE\,\n–       še posebej glede zaščite človekovih pravic\,\n–       glede demokracije\n–       in zaščite narodnih manjšin.[3] \n“Sveti sedež je z izjavo Tiskovnega urada 20. decembra 1991 bolj podrobno opredelil svoje stališče glede krize v Jugoslaviji in z diplomatskimi notami zunanjim ministrstvom Slovenije in Hrvaške sporočil svojo pripravljenost priznati njihovo suverenost in neodvisnost\, hkrati pa je postavil pogoje glede tega priznanja. Ko je Sveti sedež 13. januarja 1992 prejel formalno obvezo Republike Slovenije in Republike Hrvaške\, da bosta spoštovali te pogoje\, je prišlo tudi do priznanja samostojnosti.”[4] \nNa srečanju ministrskega sveta zunanjih ministrov držav članic KVSE\, ki je zasedal v Pragi 30. in 31. januarja 1992\, je nadškof Msgr. Jean-Louis Tauran\, tajnik oddelka za odnosa z državami\, takole povzel stališče Svetega sedeža: “Sveti sedež je vedno upal\, da se bo mogoče izogniti konfliktu v Jugoslaviji. Zato je\, od začetka krize vztrajal pri zahtevi\, da se federativne republike navdihujejo pri urejanju medsebojnih odnosov na 10 načelih zaključnega helsinškega dokumenta\, po drugi strani pa\, da čimprej začnejo z ustavnimi reformami\, ki bodo pospeševale spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin\, vključno s pravicami narodnih manjšin in tako ustvarijo pogoje za demokracijo in za resnično pravno državo. Razvoj dogodkov in predvsem uporaba orožja so na žalost spremenili to upanje v iluzijo. \nPriznavajoč obstoj Hrvaške in Slovenije – to priznanje ni bilo naperjeno proti nikomur – je Sveti sedež vzel na znanje položaj\, ki je bil posledica legitimnih in na demokratičen način izraženih teženj. Ko je za to priznanje postavil zahteve\, je Sveti sedež želel predvsem pospešiti uresničitev vseh obveznosti\, ki so bile sprejete v helsinškem procesu\, in podčrtati dejstvo\, da bo KVSE morala biti porok zaupanja v vprašanjih\, ki se nanašajo na položaj narodnih manjšin. S tem je Sveti sedež hotel\, da se te nove države hkrati s priznanjem samostojnosti in neodvisnosti svečano obvezujejo\, da bodo prispevale h gradnji Evrope – Evrope človekovih pravic in demokracije.”[5] \nPriznanje Svetega sedeža samostojne države Slovenije 13. januarja 1992 je bilo odločilnega pomena za ostala priznanja\, ki so temu sledila (15. januar 1992) in za vključevanje mlade države v mednarodno skupnost.Ob tem so zanimivi tudi vsebinski poudarki oziroma neke vrste pogoji\, ki so povezani s priznanjem. Vsekakor je Sveti sedež zelo dobro poznal slovenske razmere in zato opozoril na tisto\, kar je bilo zares ključnega pomena pri postopni graditvi vedno bolj demokratične dežele. \n3. Državotvorna vloga Katoliške Cerkve v Sloveniji \nKatoliška Cerkev v Sloveniji je v zgodovini tesno povezana z narodom\, njegovo kulturo\, jezikom in samozavestjo. Ob dogodkih\, ki so povezani z njeno osamosvojitvijo\, se je predvsem zavzemala za uveljavljanje človekovih pravic pod moralnim vidikom\, za svobodo in enakopravnost slovenskega naroda in njegovo samostojnost. Tesna povezanost Cerkve s slovenskim narodom je razumljiva samo z vidika zgodovinskega razvoja slovenskega naroda\, ki je prek krščanstva in Cerkve stopil v Evropo in evropsko kulturo. \nVodstvo Cerkve je ves čas\, še posebej pa potem\, ko so bile napovedane prve svobodne volitve v Sloveniji\, z vso jasnostjo opozarjalo na odgovornost krščanskih laikov\, da prispevajo svoj delež v družbenem dogajanju in se odločajo po svoji vesti. O tem nam govorijo izjave\, ki so jih slovenski škofje zapisali pred spravno slovesnostjo v Kočevskem Rogu\, pred plebiscitom\, na dan osamosvojitve in tudi pozneje. V osamosvojitveno dogajanje so se dejavno vključevali kristjani v Sloveniji\, zamejstvu in po svetu. Velikega pomena je bila tudi podpora škofovskih konferenc večine evropskih držav\, Združenih držav Amerike in Kanade. Prav posebno vlogo pa je pri osamosvojitvenih prizadevanjih Slovenije imel Sveti sedež\, ki je 13. januarja 1992 med prvimi priznal samostojno državo Slovenijo in s tem odločilno vplival na druga priznanja\, ki so sledila 15. januarja in pozneje. \nmsgr. dr. Anton Jamnik\, ljubljanski pomožni škof \n[1] I. Jurkovič\, Dejavnost Svetega sedeža za mir\, v: Bogoslovni vestnik 61 (2001)\, 227.\n[2] Prim. I. Jurkovič\, Dejavnost Svetega sedeža za mir\, 228.\n[3] Prim. I. Jurkovič\, Dejavnost Svetega sedeža za mir\, 228.\n[4] I. Jurkovič\, Dejavnost Svetega sedeža za mir\, 228.\n[5] Navaja I. Jurkovič v razpravi Dejavnost Svetega sedeža za mir\, 229. \n\nZgodovinski oris delovanja apostolske nunciature v Republiki Sloveniji\nApostolska nunciatura v Ljubljani je diplomatsko predstavništvo Svetega sedeža v Republiki Sloveniji. Papeško predstavništvo ima diplomatski značaj in status veleposlaništva. Apostolski nuncij je osebni in stalni predstavnik papeža tako v Katoliški Cerkvi kot pri oblasteh Republike Slovenije. \nPoslanstvo apostolskega nuncija je\, da tesneje in bolj učinkovito izraža skrb rimskega papeža za dobro Slovenije. V soglasnem delovanju s škofi bdi nad poslanstvom Cerkve s tem\, da vzdržuje stike s civilnimi oblastmi\, Cerkvijo ter drugimi krščanskimi in verskimi skupnostmi. \nDržavljani Slovenije smo leta 1990 izrazili željo po neodvisnosti\, ki je bila ustavno določena tudi z referendumom leta 1991. Mednarodna skupnost je izbiro Slovencev priznala v skladu z Listino Združenih narodov in Helsinških sporazumov. \nSveti sedež je neodvisnost Republike Slovenije uradno priznal 13. januarja 1992. Temeljna izhodišča za ta korak so bila spoštovanje pravice narodov do samoodločbe; zavračanje uporabe sile ter sprejemanje dialoga kot edinega sredstva za doseganje pravičnih in mirnih rešitev. Odločitev Svetega sedeža je k takšnemu razmišljanju pomagala tudi drugim državam. \nPapež Janez Pavel II. (1978–2005) je za prvega apostolskega nuncija v Republiki Sloveniji 24. junija 1992 imenoval naslovnega nadškofa v Doclei in tedanjega nuncija na Malti ter v Republiki San Marino s sedežem na Malti msgr. Piera Luigija Celato. Obisk predsednika Republike Slovenije Milana Kučana (1992)\, predsednikov vlad (1992 in 1993) in drugih ministrov v Vatikanu so okrepili odnose med državama. Sveti sedež je 19. februarja 1993 tudi potrdil statut samostojne Slovenske škofovske konference. \nPo premestitvi nuncija Celate februarja 1995 je v kratkem obdobju ad interim posle neposredno iz Vatikana vodil msgr. Xavier Desire. Papež Janez Pavel II. je 26. julija 1995 za prvega stalnega nuncija v Ljubljani imenoval naslovnega nadškofa v Biblu\, do takrat apostolskega nuncija v Alžiriji in Tuniziji ter apostolskega delegata v Libiji msgr. Edmonda Farhata. \nTretji apostolski nuncij v Republiki Sloveniji msgr. Marian Oleš je službo nastopil 17. decembra 2001\, vendar zaradi zdravstvenih razlogov na tem mestu ni dolgo ostal. \nPapež Janez Pavel II. je 15. maja 2002 za četrtega apostolskega nuncija v Republiki Sloveniji imenoval nadškofa Giuseppa Leanzo\, 9. aprila 2003 pa za petega nuncija naslovnega nadškofa v Tamadi in dotedanjega apostolskega nuncija v Argentini msgr. Santosa Abrila y Castellója. Msgr. Castelló je bil hkrati imenovan tudi za apostolskega nuncija v Bosni in Hercegovini. \nPapež Benedikt XVI. je 10. februarja 2011 za šestega apostolskega nuncija v Republiki Sloveniji s funkcijo apostolskega delegata na Kosovu imenoval naslovnega nadškofa mesta Caorle in apostolskega nuncija na Madžarskem msgr. Juliusza Janusza. Svoje delo v Sloveniji je msgr. Janusz sklenil oktobra 2018. \n\n\n\nPapež Frančišek je 19. marca 2019 za sedmega apostolskega nuncija imenoval nadškofa msgr. dr. Jean-Marie Speicha. Msgr. Speich je naslovni nadškof kraja Sulci (Italija)\, pred prihodom v Slovenijo pa je deloval kot apostolski nuncij v Gani. Papež Frančišek mu je 24. oktobra 2013 podelil škofovsko posvečenje. \nVir: Katoliška Cerkev \n\n\n\n 
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/33-obletnica-vzpostavitve-diplomatskih-odnosov-med-svetim-sedezem-in-republiko-slovenijo/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/210854b306fefd51f19e8d085ee007283658d67e.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250207T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250207T200000
DTSTAMP:20260618T010608
CREATED:20250205T135352Z
LAST-MODIFIED:20250205T135352Z
UID:10002833-1738954800-1738958400@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Mučenci med Slovenci - 11
DESCRIPTION:Na prvi petek v mesecu februarju\, 7. 2. 2025\, bo pri frančiškanih na Tromostovju v Ljubljani ob 19. uri darovana sveta maša za uspeh beatifikacije božje služabnice Marice Nartnik. \nSomaševanje bo vodil Damijan Bajec\, župnik iz njene rojstne župnije Tolmin. Iz župnije Semič\, kjer je Marica Nartnik delovala in umrla mučeniške smrti kot učiteljica\, pa bodo pri sveti maši sodelovali župnik Luka Zidanšek in združeni pevski zbori župnije Semič. \nTo bo enajsta sveta maša od tridesetih\, ki jih pripravlja pobuda Vseposvojitev in bodo na trideset zaporednih prvih petkov darovane za slovenske mučence\, žrtve komunističnega nasilja\, ki so v postopku za beatifikacijo. \nSvetniške kandidate s pesmijo predstavlja Gregor Čušin. \nBogoslužje lahko spremljamo tudi po GOLD TV in YouTube kanalu. \nLepo vabljeni! \nVeč informacij tukaj. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/mucenci-med-slovenci-11/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/635779d7f635b4194b2b21d100eadfe0601afbe2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250126T160000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250126T170000
DTSTAMP:20260618T010608
CREATED:20250107T191133Z
LAST-MODIFIED:20250107T191133Z
UID:10002818-1737907200-1737910800@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Nedelja Božje besede 2025
DESCRIPTION:»Ti si moje upanje\, o Gospod« (Ps 71\,5) smo izbrali za geslo nedelje Božje besede v jubilejnem letu. Svetovni dogodki izpodkopavajo upanje\, zato je ubranost svetega leta nanj toliko bolj pomenljiva. Človek se nekako oklepa rekov\, kot »upanje umre zadnje«\, vendar so sami človeški viri zanj prešibki. Šele Božja beseda nam daje resnično močan temelj\, »sidro duše\, zanesljivo in trdno«\, kot zagotavlja Pismo Hebrejcem (Heb 6\,19). \nSveto leto nas vabi k poglobitvi odrešilnega upanja. Nedelja Božje besede 26. januarja 2025 bo še posebej priložnost\, da ga slavimo. Biblično gibanje bo po škofijah pripravilo praznovanja. Podrobnejši program bomo objavili. Za ljubljansko nadškofijo za zdaj najavljamo\, da bo srečanje potekalo v župniji Preska ob 16.00 z bogoslužjem Božje besede\, ki ga bo vodil upokojeni beograjski nadškof Stanislav Hočevar\, predavanjem biblicista (dr. Samo Skralovnik) in etnologa ter antropologa (dr. Ambrož Kvartič) o liturgičnem branju\, s kulturnim programom in druženjem. Povabite vernike\, še posebej člane bibličnih skupin in liturgične bralce. \nOd nedelje Božje besede 2024 do nedelje Božje besede 2025 smo oz. bomo še lastnoročno prepisovali odlomke iz evangelija po Marku\, ki so se v liturgičnem letu (B) brali ob nedeljah. \nVeč informacij: https://biblicnogibanje.si/nedelja–bozje-besede-2025/ \nZa nedeljo Božje besede 2025 predlagamo\, da v škofijski cerkvi ali po župnijskih cerkvah povabite eno od družin ali posameznikov\, ki so to leto prepisovali nedeljske evangelije\, da pri sveti maši oziroma na srečanju pričujejo o doživljanju tega dogodka prepisovanja. Na slovesno mašo na nedeljo Božje besede 2025 ročne prepise v procesiji prinesete k ambonu. \nZavod je pripravil posebne mape\, v katere boste lahko shranili prepisane odlomke. Vabljeni\, da nam svoje fotografije pošljete na info@biblicnogibanje.si\, mi pa vam bomo poslali mapo. \nJure Koželj\,\nvoditelj bibličnega gibanja
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/nedelja-bozje-besede-2025/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/NBB-2025.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250126
DTEND;VALUE=DATE:20250131
DTSTAMP:20260618T010608
CREATED:20250107T191413Z
LAST-MODIFIED:20250107T191413Z
UID:10002819-1737849600-1738281599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Svetopisemski maraton 2025
DESCRIPTION:»Vzljubil me je« (Gal 2\, 20) je naslov letošnjega Svetopisemskega maratona\, ki se bo odvijal od nedelje\, 26. januarja do četrtka\, 30. januarja 2025. To nekajdnevno 24-urno branje Svetega pisma\, ki ga spremlja program s pričevanji\, delavnicami\, glasbo\, predavanji …\, je priložnost\, da se z vsem srcem srečamo z Jezusom. Pridite in bodite del velike verige\, kjer bomo kristjani vseh Cerkva neprekinjeno brali Sveto pismo. Več informacij na: \nhttp://www.svetopisemskimaraton.si. \nTanja Povšnar Vrečar\,\nkoordinatorka SPM za program
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/svetopisemski-maraton-2025/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/BG-front.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250125
DTEND;VALUE=DATE:20250126
DTSTAMP:20260618T010608
CREATED:20250107T193250Z
LAST-MODIFIED:20250107T193250Z
UID:10002822-1737763200-1737849599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Spreobrnitev apostola Pavla\, praznik
DESCRIPTION:V Katoliški Cerkvi 25. januarja praznujemo god spreobrnitve apostola Pavla. \nApostol Pavel je bil najprej poznan po tem\, da je preganjal prve kristjane\, po videnju pred Damaskom pa je iz preganjalca Kristusa postal apostol\, o čemer poročajo štirje svetopisemski odlomki: Apostolska dela 9\,1–19\,[2] Apostolska dela 22\,1–21\,[3] Apostolska dela 26\,6–16[4] in Pismo Galačanom 1\,11–24.[5] Po spreobrnjenju in daljši notranji in zunanji pripravi na osebno poslanstvo je evangelij ponesel poganskim ljudstvom po skorajda vsem tedaj znanem svetu. Znan je tudi po 14-ih pismih\,[6] ki so namenjena različnim cerkvenim skupnostim in so sestavni del Svetega pisma Nove zaveze. Pavel je umrl mučeniške smrti v Rimu. V cerkvenem bogoslužnem koledarju poleg Pavlovega godovnega dneva (29. junija\, ko obhajamo god prvakov apostolov Petra in Pavla) v bogoslužju obhajamo tudi spomin na njegovo spreobrnitev (25. januarja). \n  \n\n\n\n[1]           http://www.vatican.va/various/basiliche/san_paolo/index_en.html\n[2]           Savel se spreobrne.\n[3]           Pavel pripoveduje\, kako se je spreobrnil.\n[4]           Pavel pripoveduje\, kako se je spreobrnil.\n[5]           Kako je Pavel postal apostol.\n[6]           Pisma\, ki jih pripisujejo apostolu Pavlu\, so: Pismo Rimljanom\, Prvo pismo Korinčanom\, Drugo pismo Korinčanom\, Pismo Galačanom\, Pismo Efežanom\, Pismo Filipljanom\, Pismo Kološanom\, Prvo pismo Tesaloničanom\, Drugo pismo Tesaloničanom\, Prvo pismo Timoteju\, Drugo pismo Timoteju\, Pismo Filemonu in Pismo Hebrejcem. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/spreobrnitev-apostola-pavla-praznik/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/pavel.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250124T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250124T210000
DTSTAMP:20260618T010608
CREATED:20250107T193740Z
LAST-MODIFIED:20250107T193740Z
UID:10002824-1737745200-1737752400@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Žejni Besede
DESCRIPTION:Smo mladi odrasli v Cerkvi z željo po medsebojnem povezovanju in skupni rasti v veri za poglobitev odnosa z Bogom in z drugimi. \nNa srečanjih bomo skupaj molili in slavili Boga ter skupaj z gosti in predavatelji odpirali aktualne teme s katerimi se soočajo mladi odrasli v današnjem svetu. Omogočiti želimo mladim odraslim prostor za nadaljnjo rast v Besedi in skozi odnose usmerjati njihovo pot kristjanov. \nVir: Katoliška mladina
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/zejni-besede-7/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/ZB_ZIMA2025_ig_post.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250118
DTEND;VALUE=DATE:20250126
DTSTAMP:20260618T010608
CREATED:20250107T191708Z
LAST-MODIFIED:20250107T191708Z
UID:10002820-1737158400-1737849599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Teden molitve za edinost kristjanov
DESCRIPTION:V tednu med 18. in 25. januarjem bo potekal teden molitve za edinost kristjanov.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/teden-molitve-za-edinost-kristjanov-5/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250114T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250114T210000
DTSTAMP:20260618T010608
CREATED:20250107T193551Z
LAST-MODIFIED:20250107T193551Z
UID:10002823-1736881200-1736888400@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Večer Plus+
DESCRIPTION:Bog v središču. Slavljenje. Molitev v tišini. Spoved. Življenjske zgodbe. Priložnost za vsakega\, da se umiri\, okrepi\, prejme upanje\, najde svoje mesto v svetu. \nVečere pripravljata Katoliška mladina in Svetnikova skupnost slavilcev – Sveti. \nKDAJ: 14. januar 2024 ob 19.00 \nKRAJ: Antonov dom na Viču \nZA KOGA: večeri so odprti za vse starosti \nVir: Katoliška mladina
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/vecer-plus-15/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/vecer_plus_INS_square_objava_sesti_vecer-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250113
DTEND;VALUE=DATE:20250114
DTSTAMP:20260618T010608
CREATED:20250107T193917Z
LAST-MODIFIED:20250107T193917Z
UID:10002825-1736726400-1736812799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Obletnica priznanja samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije s strani Svetega sedeža
DESCRIPTION:Sveti sedež je 13. januarja 1992 med prvimi državami priznal samostojno državo Slovenijo. Priznanje Svetega sedeža je bilo odločilnega pomena tudi za ostala priznanja\, ki so temu sledila (predvsem drugih evropskih držav). \nIzjava Slovenske škofovske konference ob mednarodnem priznanju samostojne države Slovenije – 15. januar 1992\nMednarodno priznanje samostojne in suverene države Slovenije je edinstveni dogodek v zgodovini slovenskega naroda. Splošnemu veselju se pridružuje tudi Slovenska škofovska konferenca in izreka svoje čestitke ter najboljše želje vsem državljanom in vodstvu naše mlade države. Prepričani smo\, da je ob mednarodnem priznanju državo Slovenijo priznal tudi Bog sam\, zato nanjo kličemo posebni božji blagoslov. \nV tem trenutku pa se s posebno hvaležnostjo spominjamo vseh v naši sedanjosti in bližnji in daljnji preteklosti\, ki so ta izjemni trenutek pripravljali s svojim kulturnim\, političnim\, socialnim\, gospodarskim\, vzgojnim in verskim delovanjem. Mnogi so za demokracijo in svobodo\, ki smo ju končno doživeli\, veliko pretrpeli ali celo dali življenja. Iskreno smo hvaležni vsem\, ki so kakor koli prispevali\, da smo dočakali ta dan. \nSvoje priznanje izrekamo političnemu vodstvu naše države\, ki se je v teh zadnjih časih za to posebno prizdevalo. Veseli smo\, da so med temi zaslužnimi ljudmi tudi mnogi člani katoliške Cerkve. Vse spodbujamo\, da svoje delo nadaljujejo v nesebičnem služenju domovini. Prav tako se zahvaljujemo vsem prijateljem po svetu\, našim rojakom in drugim\, ki so nas razumeli in nas podpirali v naših upravičenih prizadevanjih. S posebno hvaležnostjo se spominjamo vsega\, kar so za mir in našo samostojnost naredili papež Janez Pavel II. in njegovi sodelavci\, ko je Vatikan že 13. januarja 1992 pred drugimi priznal državi Slovenijo in Hrvaško. \nZ doseženim mednarodnim priznanjem smo obrnili stran narodove zgodovine. Pred nami je zelo zahtevna prihodnost. Od nas vseh terja medsebojno spoštovanje\, kulturni dialog\, odprtost in razumevanje\, slogo in pošteno sodelovanje. Mednarodno priznana slovenska država bo imela svoj pomen predvsem tedaj\, če bo pospeševala ne le svoje gospodarsko in politično uveljavljanje\, temveč tudi duhovno blaginjo\, kulturni\, moralni in verski napredek vseh naših državljanov. Za to si hočemo prizadevati tudi v prihodnje. K temu delu v suvereni državi Sloveniji vabimo vse katoliške vernike in vse druge sodržavljane v zaupanju za božjo pomoč. \nMsgr. dr. Alojzij Šuštar\nLjubljanski nadškof metropolit in\npredsednik Slovenske škofovske konference \nLjubljana\, 15. januarja 1992 \n\nMsgr. Anton Jamnik o poteku dogodkov s priznanjem samostojne države Slovenije\n1. Papež Janez Pavel II. se je sam osebno zavzel za priznanje samostojne države Slovenije\nSveti sedež je 13. januarja 1992 med prvimi državami priznal samostojno državo Slovenijo. Priznanje Svetega sedeža je bilo odločilnega pomena tudi za ostala priznanja\, ki so temu sledila (predvsem drugih evropskih držav). Natančna analiza zgodovinarjev bo lahko podrobneje argumentirala\, kako je bilo to priznanje odločilnega in ključnega pomena za druga priznanja\, ki so temu sledila. Ker sem bil v letih 1990-1994 tajnik pri nadškofu Šuštarju se natančno spomnim\, kako se je nadškof Šuštar razveselil tega priznanja za katero se je v tesnih prijateljskih odnosih s tedanjim papežem Janezom Pavlom II. prizadeval. Prav tega dne (13. januarja 1992) je bila neka slovesnost v Cankarjevem domu in k nadškofu je pristopil tedanji zunanji minister dr. Rupel in nadškofu čestital ter se mu zahvalil\, da je na vse mogoče načine od prvih demokratičnih volitev in plebiscita 1990. bil tesno povezan s Svetim sedežem in tedanjim papežem Janezom Pavlom II. Iz zelo zanesljivih virov vsaj dveh pomembnih Slovencev v Rimu sem kasneje izvedel\, da se je papež Janez Pavel II. sam osebno zavzel za priznanje samostojne države Slovenije. Tako naj bi 12. januarja 1992 mimo proceduralnih postopkov (ali običajnega diplomatskega čakanja na to kako\, se bodo drugi odločili) sprejel odločitev o priznanju samostojne države Slovenije. Res je\, da je nekaj držav že preje priznalo Slovenijo\, toda moralna in simbolna vloga\, ki jo ima Sveti sedež v svetovnem dogajanju\, je bila\, to lahko danes povsem mirno in argumentirano trdimo\, ključnega in odločilnega pomena ter povsem jasna in izrecna podpora Sloveniji\, da se vrne v evropsko skupnost kot samostojna država. \n2. Sveti sedež je že leta pred priznanjem zelo intenzivno in veliko mero razumevanja podpiral ustanovitev in priznanje samostojne države Slovenije\nKo se je po volitvah leta 1990 in po plebiscitu istega leta decembra ustvaril nov položaj v Jugoslaviji in Sloveniji\, je Sveti sedež z vso pozornostjo spremljal novo nastale razmere. »Kmalu se je pokazalo\, da obstaja resna nevarnost\, da se bodo obstoječe napetosti še povečale in celo izrodile v konflikt. Zato je sveti sedež konec januarja 1991 jasno pozval:\n–       k spoštovanju pravice narodov do samoodločbe\n–       k spoštovanju človekovih pravic in pravic narodnih skupnosti\n–       k odpovedni uporabi sile pri reševanju nesporazumov\n–       k neutrudnemu iskanju dialoga med sprtimi stranmi\n–       k vzpostavitvi mirnega sožitja med narodi Jugoslavije ob medsebojnem spoštovanju in pravičnosti.«[1] \nTa načela\, ki jih je poudaril Sveti sedež so bila jasna podpora tudi slovenskim prizadevanjem za samostojno državo. Podobne zahteve so se še večkrat ponovile\, tako pri papeževih govorih (30. januarja\, 21. aprila\, 8. maja\, 23. maja 1991)\, kakor tudi na mednarodni ravni\, še posebej na srečanjih Konference za varnost in sodelovanje v Evropi (KVSE). Ta prizadevanja in posredovanje Svetega sedeža so se še bolj okrepili po razglasitvi neodvisnosti Slovenije in Hrvaške 25. junija 1991. Omenili smo že papeževo posredovanje 28. junija\, 29. junija\, 3. julija\, omeniti pa velja še njegovo posredovanje 21. julija\, 24. julija\, 26. avgusta ter 5. septembra 1991.[2] \nSveti sedež je podprl oblikovanje mednarodnega soglasja o primernosti takojšnjega priznanja obeh novih držav\, Slovenije in Hrvaške. S tem namenom je kardinal državni tajnik 26. novembra 1991 izročil ambasadorjem držav članic KVSE memorandum. V njem se sklicuje na načela mednarodnega prava in odredbe jugoslovanske ustave iz leta 1974 glede pravice do odcepitve od federacije in priporoča začetek sporazumnega in pogojnega priznanja neodvisnosti Slovenije in Hrvaške in drugih republik\, ki bi se za to odločile. Ta postopek podelitve pogojnega priznanja je bil vezan na zahtevo\, da se republike formalno obvežejo\,\n–       da bodo spolnjevale zakonite zahteve\, vsebovane v dokumentih KVSE\,\n–       še posebej glede zaščite človekovih pravic\,\n–       glede demokracije\n–       in zaščite narodnih manjšin.[3] \n“Sveti sedež je z izjavo Tiskovnega urada 20. decembra 1991 bolj podrobno opredelil svoje stališče glede krize v Jugoslaviji in z diplomatskimi notami zunanjim ministrstvom Slovenije in Hrvaške sporočil svojo pripravljenost priznati njihovo suverenost in neodvisnost\, hkrati pa je postavil pogoje glede tega priznanja. Ko je Sveti sedež 13. januarja 1992 prejel formalno obvezo Republike Slovenije in Republike Hrvaške\, da bosta spoštovali te pogoje\, je prišlo tudi do priznanja samostojnosti.”[4] \nNa srečanju ministrskega sveta zunanjih ministrov držav članic KVSE\, ki je zasedal v Pragi 30. in 31. januarja 1992\, je nadškof Msgr. Jean-Louis Tauran\, tajnik oddelka za odnosa z državami\, takole povzel stališče Svetega sedeža: “Sveti sedež je vedno upal\, da se bo mogoče izogniti konfliktu v Jugoslaviji. Zato je\, od začetka krize vztrajal pri zahtevi\, da se federativne republike navdihujejo pri urejanju medsebojnih odnosov na 10 načelih zaključnega helsinškega dokumenta\, po drugi strani pa\, da čimprej začnejo z ustavnimi reformami\, ki bodo pospeševale spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin\, vključno s pravicami narodnih manjšin in tako ustvarijo pogoje za demokracijo in za resnično pravno državo. Razvoj dogodkov in predvsem uporaba orožja so na žalost spremenili to upanje v iluzijo. \nPriznavajoč obstoj Hrvaške in Slovenije – to priznanje ni bilo naperjeno proti nikomur – je Sveti sedež vzel na znanje položaj\, ki je bil posledica legitimnih in na demokratičen način izraženih teženj. Ko je za to priznanje postavil zahteve\, je Sveti sedež želel predvsem pospešiti uresničitev vseh obveznosti\, ki so bile sprejete v helsinškem procesu\, in podčrtati dejstvo\, da bo KVSE morala biti porok zaupanja v vprašanjih\, ki se nanašajo na položaj narodnih manjšin. S tem je Sveti sedež hotel\, da se te nove države hkrati s priznanjem samostojnosti in neodvisnosti svečano obvezujejo\, da bodo prispevale h gradnji Evrope – Evrope človekovih pravic in demokracije.”[5] \nPriznanje Svetega sedeža samostojne države Slovenije 13. januarja 1992 je bilo odločilnega pomena za ostala priznanja\, ki so temu sledila (15. januar 1992) in za vključevanje mlade države v mednarodno skupnost.Ob tem so zanimivi tudi vsebinski poudarki oziroma neke vrste pogoji\, ki so povezani s priznanjem. Vsekakor je Sveti sedež zelo dobro poznal slovenske razmere in zato opozoril na tisto\, kar je bilo zares ključnega pomena pri postopni graditvi vedno bolj demokratične dežele. \n3. Državotvorna vloga Katoliške Cerkve v Sloveniji \nKatoliška Cerkev v Sloveniji je v zgodovini tesno povezana z narodom\, njegovo kulturo\, jezikom in samozavestjo. Ob dogodkih\, ki so povezani z njeno osamosvojitvijo\, se je predvsem zavzemala za uveljavljanje človekovih pravic pod moralnim vidikom\, za svobodo in enakopravnost slovenskega naroda in njegovo samostojnost. Tesna povezanost Cerkve s slovenskim narodom je razumljiva samo z vidika zgodovinskega razvoja slovenskega naroda\, ki je prek krščanstva in Cerkve stopil v Evropo in evropsko kulturo. \nVodstvo Cerkve je ves čas\, še posebej pa potem\, ko so bile napovedane prve svobodne volitve v Sloveniji\, z vso jasnostjo opozarjalo na odgovornost krščanskih laikov\, da prispevajo svoj delež v družbenem dogajanju in se odločajo po svoji vesti. O tem nam govorijo izjave\, ki so jih slovenski škofje zapisali pred spravno slovesnostjo v Kočevskem Rogu\, pred plebiscitom\, na dan osamosvojitve in tudi pozneje. V osamosvojitveno dogajanje so se dejavno vključevali kristjani v Sloveniji\, zamejstvu in po svetu. Velikega pomena je bila tudi podpora škofovskih konferenc večine evropskih držav\, Združenih držav Amerike in Kanade. Prav posebno vlogo pa je pri osamosvojitvenih prizadevanjih Slovenije imel Sveti sedež\, ki je 13. januarja 1992 med prvimi priznal samostojno državo Slovenijo in s tem odločilno vplival na druga priznanja\, ki so sledila 15. januarja in pozneje. \nmsgr. dr. Anton Jamnik\, ljubljanski pomožni škof \n[1] I. Jurkovič\, Dejavnost Svetega sedeža za mir\, v: Bogoslovni vestnik 61 (2001)\, 227.\n[2] Prim. I. Jurkovič\, Dejavnost Svetega sedeža za mir\, 228.\n[3] Prim. I. Jurkovič\, Dejavnost Svetega sedeža za mir\, 228.\n[4] I. Jurkovič\, Dejavnost Svetega sedeža za mir\, 228.\n[5] Navaja I. Jurkovič v razpravi Dejavnost Svetega sedeža za mir\, 229. \n\nZgodovinski oris delovanja apostolske nunciature v Republiki Sloveniji\nApostolska nunciatura v Ljubljani je diplomatsko predstavništvo Svetega sedeža v Republiki Sloveniji. Papeško predstavništvo ima diplomatski značaj in status veleposlaništva. Apostolski nuncij je osebni in stalni predstavnik papeža tako v Katoliški Cerkvi kot pri oblasteh Republike Slovenije. \nPoslanstvo apostolskega nuncija je\, da tesneje in bolj učinkovito izraža skrb rimskega papeža za dobro Slovenije. V soglasnem delovanju s škofi bdi nad poslanstvom Cerkve s tem\, da vzdržuje stike s civilnimi oblastmi\, Cerkvijo ter drugimi krščanskimi in verskimi skupnostmi. \nDržavljani Slovenije smo leta 1990 izrazili željo po neodvisnosti\, ki je bila ustavno določena tudi z referendumom leta 1991. Mednarodna skupnost je izbiro Slovencev priznala v skladu z Listino Združenih narodov in Helsinških sporazumov. \nSveti sedež je neodvisnost Republike Slovenije uradno priznal 13. januarja 1992. Temeljna izhodišča za ta korak so bila spoštovanje pravice narodov do samoodločbe; zavračanje uporabe sile ter sprejemanje dialoga kot edinega sredstva za doseganje pravičnih in mirnih rešitev. Odločitev Svetega sedeža je k takšnemu razmišljanju pomagala tudi drugim državam. \nPapež Janez Pavel II. (1978–2005) je za prvega apostolskega nuncija v Republiki Sloveniji 24. junija 1992 imenoval naslovnega nadškofa v Doclei in tedanjega nuncija na Malti ter v Republiki San Marino s sedežem na Malti msgr. Piera Luigija Celato. Obisk predsednika Republike Slovenije Milana Kučana (1992)\, predsednikov vlad (1992 in 1993) in drugih ministrov v Vatikanu so okrepili odnose med državama. Sveti sedež je 19. februarja 1993 tudi potrdil statut samostojne Slovenske škofovske konference. \nPo premestitvi nuncija Celate februarja 1995 je v kratkem obdobju ad interim posle neposredno iz Vatikana vodil msgr. Xavier Desire. Papež Janez Pavel II. je 26. julija 1995 za prvega stalnega nuncija v Ljubljani imenoval naslovnega nadškofa v Biblu\, do takrat apostolskega nuncija v Alžiriji in Tuniziji ter apostolskega delegata v Libiji msgr. Edmonda Farhata. \nTretji apostolski nuncij v Republiki Sloveniji msgr. Marian Oleš je službo nastopil 17. decembra 2001\, vendar zaradi zdravstvenih razlogov na tem mestu ni dolgo ostal. \nPapež Janez Pavel II. je 15. maja 2002 za četrtega apostolskega nuncija v Republiki Sloveniji imenoval nadškofa Giuseppa Leanzo\, 9. aprila 2003 pa za petega nuncija naslovnega nadškofa v Tamadi in dotedanjega apostolskega nuncija v Argentini msgr. Santosa Abrila y Castellója. Msgr. Castelló je bil hkrati imenovan tudi za apostolskega nuncija v Bosni in Hercegovini. \nPapež Benedikt XVI. je 10. februarja 2011 za šestega apostolskega nuncija v Republiki Sloveniji s funkcijo apostolskega delegata na Kosovu imenoval naslovnega nadškofa mesta Caorle in apostolskega nuncija na Madžarskem msgr. Juliusza Janusza. Svoje delo v Sloveniji je msgr. Janusz sklenil oktobra 2018. \n\n\n\nPapež Frančišek je 19. marca 2019 za sedmega apostolskega nuncija imenoval nadškofa msgr. dr. Jean-Marie Speicha. Msgr. Speich je naslovni nadškof kraja Sulci (Italija)\, pred prihodom v Slovenijo pa je deloval kot apostolski nuncij v Gani. Papež Frančišek mu je 24. oktobra 2013 podelil škofovsko posvečenje. \n\n\n\n\nIzjave Komisije pravičnost in mir o slovenski samostojnosti\nŠkof Jamnik: Nadškof dr. Alojzij Šuštar in slovenska samostojnost\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/obletnica-priznanja-samostojnosti-in-neodvisnosti-republike-slovenije-s-strani-svetega-sedeza-6/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Sveti-sedez-e1361038819348.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250112T090000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250112T100000
DTSTAMP:20260618T010608
CREATED:20250107T192143Z
LAST-MODIFIED:20250107T192143Z
UID:10002821-1736672400-1736676000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Podelitev služb lektorata in akolitata
DESCRIPTION:Na nedeljo Jezusovega krsta\, 12. januarja\, bo ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore\, v ljubljanski stolnici\, pri sveti maši ob 9. uri\, podelil bogoslovcem in pripravnikom za stalni diakonat\, službe bralca Božje besede in mašnega pomočnika.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/podelitev-sluzb-lektorata-in-akolitata/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/ljubljana-stolnica4-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20241229T153000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20241229T173000
DTSTAMP:20260618T010609
CREATED:20241210T110606Z
LAST-MODIFIED:20241210T110606Z
UID:10002801-1735486200-1735493400@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Začetek svetega leta v nadškofiji Ljubljana
DESCRIPTION:Jubilejno sveto leto se bo uradno začelo na sveti večer\, 24. decembra 2024\, ob 19.00 z evharističnim slavjem\, ki ga bo na Trgu sv. Petra v Rimu vodil papež Frančišek. Temu bo sledil obred odpiranja svetih vrat v baziliki sv. Petra. V naši nadškofiji bomo imeli začetek svetega leta s slovesnim romanjem in sveto mašo v stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani na nedeljo Svete Družine\, 29. decembra 2024. Ob 15.30 se bomo zbrali v cerkvi Marijinega oznanjenja pri frančiškanih. Po molitvi in blagoslovu bomo skupaj poromali v stolnico\, kjer bo sv. maša ob 16.00. K sv. maši\, ki jo bo vodil nadškof msgr. Stanislav Zore OFM\, so povabljeni vsi duhovniki\, redovniki\, redovnice in verniki. Ob tej priložnosti bomo že lahko prejeli tudi popolni odpustek. \nSvetoletni cerkvi v naši nadškofiji bosta poleg stolnice še bazilika Marije Pomagaj na Brezjah in bazilika Žalostne Matere Božje v Stični. Za praznovanje svetega leta in prejem svetoletnih milosti bo gospod nadškof napisal pastirsko pismo\, ki nam bo pomagalo pri praznovanju. Informacije za praznovanje in romanja\, molitve\, pesmi in drugo gradivo za praznovanje lahko dobite na spletni strani Katoliške Cerkve pod naslovom: Jubilej 2025. \n 
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/zacetek-svetega-leta-v-nadskofiji-ljubljana/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20241229
DTEND;VALUE=DATE:20241230
DTSTAMP:20260618T010609
CREATED:20241212T084802Z
LAST-MODIFIED:20241212T084802Z
UID:10002809-1735430400-1735516799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Družina\, slovesni praznik
DESCRIPTION:V Katoliški cerkvi praznik svete družine obeležujemo v spomin na družinsko skupnost\, ki so jo sestavljali Božji Sin Jezus iz Nazareta\, njegova mati Marija in krušni oče sveti Jožef. Praznujemo prvo nedeljo po božiču\, nedeljo pa poimenujemo nedelja svete družine. \nZgodovina praznika \nČeščenje svete družine je sorazmerno nov pojav\, saj se je pojavilo v 17. stoletju\, ko je bilo pod tem naslovom ustanovljenih nekaj redovnih skupnosti in so nastale tudi prve umetniške upodobitve. Pobudnik praznika je bil prvi katoliški škof v Quebecu msgr. Fraçois-Xavier de Laval\, ki je v svojo škofijo vpeljal praznik svete družine in osnoval Bratovščino svete družine (1665)\, katere vodstvo je zaupal laiški misijonarki in veliki častilki svete družine Barbe D’Ailleboust. Papež Janez Pavel II. (1978–2005) je msgr. Lavala leta 1980 tudi razglasil za blaženega. \nVsebina praznika \nŽivljenje nazareške družine je v Svetem pismu skopo opisano. Evangeliji poročajo o Jezusovem rojstvu v Betlehemu (Lk 2\,1–7 in Mt 1\,18–25)\, obisku modrih (Mt 2\,1–12)\, begu v Egipt (Mt 2\,13–15)\, vrnitvi iz Egipta (Mt 2\,19–23) o Jezusovem darovanju (Lk 2\,22–38) ter najdenju v templju (Lk 2\,41–52). \nPraznik svete družine je v cerkveni bogoslužni koledar leta 1926 uvrstil papež Benedikt XV. (1914–1922). Do takrat so ga obeleževali samo po krajevnih Cerkvah. Papež Benedikt XV. in njegovi predhodniki (zlasti papež Leon XIII.) so praznik podpirali tudi zato\, da so izrazili nestrinjanje z razpadanjem tradicionalnega družinskega življenja ter z njim povezanih vrednot\, kar se je začelo kazati ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja. \nPraznik svete družine je tudi praznik vsake človeške družine\, ki nastane s poroko med možem in ženo oz. s sklenitvijo zakramenta sv. zakona med zaročencema. Glavni namen dneva je predstaviti vzajemnost\, spoštovanje in ljubezen\, ki so jih v medsebojnih odnosih živeli Jezus\, Marija in Jožef. Družinsko življenje je kraj posvečevanja članov družine\, zato je sv. Janez Krizostom (347–407) kristjane spodbujal\, naj iz svojih družin ustvarijo družinsko Cerkev. To lahko storijo tako\, da osebni odnos z Jezusom postavijo v središče osebnega in družinskega življenja. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-druzina-slovesni-praznik/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/sveta-družina.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20241228
DTEND;VALUE=DATE:20241229
DTSTAMP:20260618T010609
CREATED:20241212T090318Z
LAST-MODIFIED:20241212T090318Z
UID:10002814-1735344000-1735430399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Narodni dan molitve za nerojeno človeško življenje
DESCRIPTION:Praznik nedolžnih otrok\, 28. december\, je tudi Narodni dan molitve za nerojeno človeško življenje. \nVabimo\, da na ta dan še posebej molimo za vse nerojene otroke\, splavljene in tiste\, ki jim grozi splav\, pa tudi prosimo za ozdravljenje ran. \nNarodni dan molitve za nerojeno človeško življenje so na pobudo laiških organizacij v Sloveniji\, zbranih v Svetu katoliških laikov Slovenije (SKLS)\, določili slovenski škofje na 65. redni seji SŠK 26. marca 2012 v Novem mestu. \n\nMolitev za duhovno posvojitev nerojenih otrok\nGospod Jezus\,\nna priprošnjo tvoje Matere Marije\,\nki te je z ljubeznijo nosila in rodila\,\nin svetega Jožefa\,\nmoža žive vere in zaupanja v Božjo previdnost\,\nki je skrbel zate\,\nte prosim za nerojeno dete\,\nki sem ga duhovno posvojil\,\nker mu grozi smrtna nevarnost. \nProsim te\,\ndaj njegovim staršem moči\,\npoguma in ljubezni\,\nda bodo svojemu otroku podarili življenje\,\nki si mu ga ti namenil. \nAmen. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/narodni-dan-molitve-za-nerojeno-clovesko-zivljenje/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/2a21cea0926e439b52be6cd0f81443d83d55b70a.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20241228
DTEND;VALUE=DATE:20241229
DTSTAMP:20260618T010609
CREATED:20241212T084157Z
LAST-MODIFIED:20241212T084157Z
UID:10002808-1735344000-1735430399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. nedolžni otroci\, praznik
DESCRIPTION:V zvezi z božičnim praznikom Cerkev že od 5. stoletja obhaja spomin nedolžnih betlehemskih otrok\, ki jih je dal pomoriti kralj Herod\, ker je hotel spraviti s poti dete Jezusa\, ki so ga modri z Vzhoda označili kot ‘novorojenega judovskega kralja’. \nTi otroci so bili dejansko umorjeni zaradi Kristusa. Čeprav takšne smrti niso sprejeli nase zavestno (za mučeništvo v pravem pomenu je to potrebno)\, jih je Cerkev že zgodaj častila kot prave mučence. Na Zahodu so njihov praznik vsaj že sredi 6. stoletja obhajali 28. decembra. \nO teh malih mučencih poroča sveti Matej v drugem poglavju svojega Evangelija. Jezusovo rojstvo je privabilo modre z Vzhoda\, da so se prišli poklonit novorojenemu judovskemu kralju. Njegova zvezda jih je pripeljala najprej v Jeruzalem. Ko je judovski kralj Herod slišal o tem novorojenem judovskem kralju\, se je silno prestrašil. Zbal se je za svoj kraljevski prestol. Sklical je velike duhovnike in pismouke ter jih spraševal\, kje neki bi mogel biti rojen ta judovski kralj\, o katerem govorijo modri. Pismouki so mu povedali\, da je prerok Mihej napovedal\, da se bo Kristus\, vojvoda in pastir\, rodil v Betlehemu v Judeji. \n\nNarodni dan molitve za nerojeno človeško življenje\n\nTedaj je Herod modre poklical k sebi in jih natančno spraševal o zvezdi\, ki jih je vodila\, in jim naročil\, naj gredo v Betlehem\, počastijo novorojenega judovskega kralja\, potem pa naj se vrnejo in mu poročajo\, ker bi ga tudi sam rad šel počastit. V resnici pa je v svojem srcu sklenil\, da bo otroka umoril. Modri so res nadaljevali pot proti Betlehemu\, kjer so Jezusa počastili in mu izročili svoje darove. Na božji opomin pa se niso vrnili k Herodu. Ta jih je nekaj časa čakal\, potem pa\, ko je sprevidel\, da jih ne bo\, je izpeljal krut načrt: dal je v Betlehemu in okolici pomoriti vse dečke\, dveletne in mlajše\, misleč\, da bo med temi tudi tisti novorojeni kralj\, o katerem so govorili modri z Vzhoda. Ta peklenski načrt mu je spodletel\, kajti Bog je po svojem angelu Jožefu velel\, naj vzame dete in njegovo mater ter se umakne v Egipt\, dokler kruti Herod ne umrje. Človeško gledano so betlehemski otroci umrli kot nedolžne žrtve\, v luči nedoumljivih božjih načrtov pa kot pričevalci za Kristusa. V molitvenem bogoslužju jih danes Cerkev slavi: »Za Kristusa umrli so\, / nedolžni so prišli v nebo. / Zdaj v slavi se radujejo\, / med angeli prepevajo.« \nAlbin Škrinjar v svojih evangeljskih premišljevanjih razlaga: »Jezus ni krut do svojih malih betlehemskih rojakov\, ko jim na neki način povzroča smrt: ali ne bodo za vso večnost v nebesih slika in prilika njegovega detinstva in posebna krona v nebeški slavi?« \nS praznikom nedolžnih otrok je povezan običaj tepežkanja\, zato mu pravijo ‘tepežni dan‘ ali ‘pametiva‘. Zdaj so tepežkarji otroci\, prvotno pa niso ‘tepli’ otroci\, temveč doraščajoči fantje in tudi odrasli možje in sicer predvsem dekleta in mlade žene. Udarci niso bili simbolični\, kot pri današnjem tepežkanju\, ampak kar krepki. Danes dekleta in žene pred tepežkarji bežijo\, nekdaj pa je bilo drugače. Udarci s šibo na ta dan so prinašali blagoslov in rodnost\, zato so jih potrpežljivo in voljno prenašale. \nBesedilo je s spletne strani revije Ognjišče. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-nedolzni-otroci-praznik-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/42_sv_nedolzni_otroci.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR