BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Nadškofija Ljubljana - ECPv6.11.0.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Nadškofija Ljubljana
X-ORIGINAL-URL:https://nadskofija-ljubljana.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za Nadškofija Ljubljana
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20200329T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20201025T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20200823
DTEND;VALUE=DATE:20200825
DTSTAMP:20260625T144617
CREATED:20200803T145316Z
LAST-MODIFIED:20200803T145316Z
UID:10001464-1598223600-1598309999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Jernej\, apostol
DESCRIPTION:24. avgusta praznujemo praznik sv. Jerneja\, apostola. \nJernej je bil eden izmed dvanajsterih apostolov\, ki jih je Gospod izbral\, da nadaljujejo njegovo delo. Iz evangeljskih knjig in Apostolskih del zvemo malo o njem. Po novejših novozaveznih raziskovanjih je istoveten z Natanaelom\, o katerem nam pripoveduje evangelist Janez\, da ga je Filip pripeljal k Jezusu. Ob tem prvem srečanju mu je Jezus takoj razodel svoj dar\, da ve za skrivnosti\, ko mu je izjavil\, da ga je videl pod smokvinim drevesom\, preden ga je Filip poklical in mu ga predstavil. \nNatanael je bil doma iz Kane v Galileji\, kjer je Jezus naredil prvi čudež. Ko je Filip pripovedoval prijatelju Natanaelu o svojem srečanju z Jezusom iz Nazareta\, se je Natanael\, ki je vedel\, da Nazarečani niso bili na dobrem glasu\, začudil in vprašal: »Ali mar more priti kaj dobrega iz Nazareta?« Ob takem nezaupanju je bilo Natanaelovo srečanje z Jezusom nepozabno. Ko ga je Jezus videl\, da prihaja k njemu\, je pohvalil njegovo odkritosrčnost in poštenost z besedami: »Glej\, pravi Izraelec\, v katerem ni zvijače.« Ko se je ta začudil\, od kod ga pozna\, mu je Jezus odgovoril: »Preden te je Filip poklical\, ko si bil pod smokvinim drevesom\, sem te videl.« V Natanaelu je bil premagan zadnji dvom\, ko ga je Jezus prepričal s svojo vsevednostjo: »Učenik\, ti si Sin božji\, ti si kralj Izraelov.« Čeprav evangelist tega izrecno ne omenja\, je Jezus gotovo že ob tem prvem srečanju izbral Natanaela za učenca\, ki je potem vsa tri leta spremljal Gospoda na njegovih potih po Galileji\, Judeji in Samariji. \nNa seznamu apostolov Natanael izrecno ni omenjen\, v splošnem ga istovetijo z apostolom Jernejem (Bartolomejem)\, to pa zato\, ker Sveto pismo povsod omenja s Filipom tudi Jerneja že preden sta spoznala Jezusa\, sta si bila prijatelja. Filip je Jerneja tudi pripeljal k Jezusu in mu ga predstavil. Po vsem tem je upravičena domneva\, da Natanael in Jernej pomenita isto osebo. Vsekakor pa je bil Jernej med prvimi apostoli\, ki jih je Gospod poklical. Po vstajenju srečamo Natanaela z drugimi apostoli\, ki so lovili ribe v Genezareškem jezeru in se jim je Jezus prikazal. \nPo poznejšem izročilu je Jernej oznanjal evangelij v Indiji\, Mezopotamiji\, Partiji\, Likaoniji\, Veliki Armeniji\, morda tudi v Egiptu. Na začetku so ga nekaj časa spremljali Andrej\, Matej ali Filip. Domnevajo\, da je umrl mučeniške smrti v Armeniji v mestu Albanopolis\, kjer so mu na ukaz kralja Astiaga živemu potegnili kožo s telesa\, nato ga pa obglavili ali križali. \nV 6. stoletju so svetnikove kosti prenesli iz Albanopolisa na otok Lipari\, v 9. stoletju so jih prenesli v Benevent\, od koder jih je leta 983 cesar Oton III. dal prenesti v sv. Jerneju posvečeno cerkev ob Tiberi v Rimu. Svetnikovo lobanjo hranijo od leta 1238 kot dragoceno relikvijo v stolnici v Frankfurtu. Nekaj svetih moči apostola Jerneja so že v dobi Karla Velikega imeli v Aachnu\, kamor so od 14. stoletja tudi Slovenci radi romali; meščani iz Ljubljane in Kranja so imeli v Aachnu poseben oltar sv. Cirila in Metoda in stalnega slovenskega duhovnika. \nIme sv. Jerneja se omenja v rimski evharistični molitvi pri maši. Njegov god se 24. avgusta praznuje že od 9. stoletja dalje; od tedaj pa do leta 1955 je imel celo svojo vigilijo. Slovenci sv. Jerneja radi častijo\, posvečenih mu je 12 farnih in 17 podružničnih cerkva. Jernejevo je ponekod velik kmečki praznik. Na Koroškem je jernejevo najimenitnejši dan za nabiranje zdravilnih zelišč\, saj imajo ta dan posebno moč. Jernejevo je bil nekoč dan\, ko so se plačevale obresti in računi\, dan hvale za pospravljeno žetev. Jernej je tudi pomemben mejnik v jesenskem vremenu: Po vremenu sv. Jerneja rada se vsa jesen nareja. Ali: kakor sv. Jernej vremeni\, se vsa jesen drži. Po Slovenskih Goricah postavljajo klopotce. \nUpodabljajo ga s kratkimi lasmi in kratko pristriženo brado\, v desnici drži nož\, s kakršnim so ga drli\, v levici pa knjigo\, ker staro izročilo pravi\, da je v Arabijo prinesel evangelij sv. Mateja in ga imel za podlago svojih misijonskih govorov. \nZa svojega zavetnika ga časte knjigovezi\, usnjarji\, rokavičarji\, strojarji\, krojači\, čevljarji\, kmetje\, viničarji in pastirji. Kličejo ga na pomoč pri živčnih boleznih in trganju. \nVir: Župnija Polzela
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-jernej-apostol-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/877_sv_jernej_apostol.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20200822
DTEND;VALUE=DATE:20200831
DTSTAMP:20260625T144617
CREATED:20200803T134535Z
LAST-MODIFIED:20200803T134535Z
UID:10001455-1598137200-1598828399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Poletni tedni v Taizéju
DESCRIPTION:V terminu od 23. do 30. avgusta 2020 načrtujemo romanje na poletne tedne v Taizéju. Na romanje se bomo odpravili\, če bo zdravstvena situacija ugodna. Prijavnica in obvestila so na https://katoliskamladina.si/poletni-tedni-v-taizeju/\, lahko pa nam pišete na taize@katoliskamladina.si.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/poletni-tedni-v-taizeju-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/LOGO-KM-PNG.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20200821
DTEND;VALUE=DATE:20200823
DTSTAMP:20260625T144617
CREATED:20200803T143003Z
LAST-MODIFIED:20200803T143003Z
UID:10001458-1598050800-1598137199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Mednarodni dan spomina na žrtve nasilja zaradi vere
DESCRIPTION:Generalna skupščina Združenih narodov je 28. maja 2019 na svojem 73. zasedanju sprejela Resolucijo A/RES/73/296\, s katero je22. avgustdoločila za Mednarodni dan spomina na žrtve nasilja zaradi izpovedovanja vere ali prepričanja. \nV nadaljevanju objavljamo avtorski prevod Resolucije A/RES/73/296in komentarstalnega opazovalca Svetega sedeža pri OZN v Ženevi in drugih mednarodnih organizacijah\, nadškofa msgr. dr. Ivana Jurkoviča. \n  \nOZN – Resolucija A/RES/73/296 \nGeneralna skupščina OZN: \npotrjujoč cilje in načela zapisana v Ustanovni listini ZN in Splošni deklaraciji o človekovih pravicah\, zlasti pravico do svobode misli\, vesti in vere; \nzaskrbljujoč zaradi nenehnih dejanj nestrpnosti in nasilja nad posamezniki zaradi njihove vere ali prepričanja\, vključno nad pripadniki verskih skupnosti in verskih manjšin po svetu ter zaradi naraščajočega števila in intenzitete teh dejanj\, ki so pogosto zločinske narave in lahko imajo mednarodne značilnosti; \npriklicujoč\, da so države prednostno odgovorne za spodbujanje in varstvo človekovih pravic\, vključno človekovih pravic tistih ljudi\, ki pripadajo verskim manjšinam\, vključno z njihovo pravico\, da lahko svojo vero ali prepričanje svobodno uresničujejo; \nzavedajoč se\, da lahko imata odprta\, konstruktivna in spoštljiva razprava o idejah ter medreligijski\, medverski in medkulturni dialog na lokalnih\, državnih\, regionalnih in mednarodnih ravneh pozitivno vlogo v boju proti verskem sovraštvu\, podpihovanju in nasilju; \npotrjujoč pozitivno vlogo\, ki jo lahko imata uresničevanje pravice do svobode mnenja in izražanja ter popolno spoštovanje svobode iskanja\, prejemanja in posredovanja podatkov za krepitev demokracije in v boju proti verski nestrpnosti\, ter priznavajoč nadalje\, da uresničevanje pravice do svobode izražanja v skladu z 19. členom Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah vključuje posebne dolžnosti in odgovornosti; \npoudarjajoč\, da so svoboda vere ali prepričanja\, svoboda mnenja in izražanja\, pravica do mirnega zbiranja in pravica do svobode združevanja medsebojno odvisne\, med seboj povezane ter vzajemno okrepljene\, pri čemer poudarja vlogo\, ki jo te pravice lahko imajo v boju zoper vse oblike nestrpnosti in diskriminacije zaradi vere ali prepričanja; \npoudarjajoč\, da imajo države\, regionalne organizacije\, nacionalne institucije za varstvo človekovih pravic\, nevladne organizacije\, verske ustanove\, mediji in civilna družba kot celota pomembno vlogo pri spodbujanju strpnosti in spoštovanja verske in kulturne raznolikosti ter pri univerzalnem spodbujanju in varstvu človekovih pravic\, vključno s svobodo vere ali prepričanja; \npriznavajoč\, da posamezniki in ustrezne civilnodružbene organizacije pozitivno prispevajo k spodbujanju medreligijskega in medkulturnega dialoga\, razumevanja in kulture miru; \nvedoč za sodelovanje med Združenimi narodi in regionalnimi ter drugimi organizacijami pri spodbujanju medreligijskega in medkulturnega dialoga in vedoč tudi za dejavnost Zavezništva civilizacij Združenih narodov pri spodbujanju medkulturnega dialoga v tej zvezi; \nostro obsojajoč nenehno nasilje in teroristične napade nad posamezniki\, prav tako nad pripadniki verskih manjšin\, zaradi ali v imenu vere ali prepričanja in poudarjajoč pomembnost celovitega in inkluzivnega preventivnega pristopa\, temelječega na skupnosti\, v katerega je vključen širok nabor akterjev\, tudi civilna družba in verske skupnosti; \npotrjujoč svojo enoglasno obsodbo vseh terorističnih dejanj\, metod in praks ter nasilnega ekstremizma\, ki spodbuja terorizem v vseh njegovih pojavnih oblikah\, ne glede na kraj\, povzročitelja in vzrok dejanja; \nizjavljajoč\, da se terorizem in nasilni ekstremizem\, če in kadar spodbuja terorizem\, v vseh njunih pojavnih oblikah ne moreta in ne smeta povezovati z nobeno religijo\, narodnostjo\, civilizacijo ali etnično skupino; \ngloboko obžalujoč vsa nasilna dejanja\, izvršena nad posamezniki zaradi njihove vere ali prepričanja\, kakor tudi druga takšna dejanja\, ki so bila usmerjena zoper njihove domove\, poslovne prostore\, lastnino\, šole\, kulturne centre in svetišča\, pa tudi vse napade na in v verskih objektih\, krajih in romarskih središčih\, ki pomenijo kršitev mednarodnega prava; \nzavedajoč se\, da so medsebojno sodelovanje\, ki izboljšuje izvajanje že obstoječih pravnih sistemov\, ki ščitijo posameznike pred diskriminacijo in zločini\, storjenimi iz sovraštva\, okrepljena medreligijska\, medverska in medkulturna prizadevanja ter razširjeno izobraževanje o človekovih pravicah\, pomembni prvi koraki v boju proti nestrpnosti\, diskriminaciji in nasilju zoper posameznike zaradi vere ali prepričanja; \nzavedajoč se tudi pomembnosti\, da žrtve nasilnih dejanj zaradi vere ali prepričanja in člani njihovih družin prejmejo ustrezno pomoč in podporo v skladu z veljavno zakonodajo\, \n1. sklene\, da se 22. avgust določi za Mednarodni dan spomina na žrtve nasilja zaradi izpovedovanja vere ali prepričanja; \n2. vabi vse države članice\, relevantne organizacije sistema Združenih narodov in druge mednarodne in regionalne organizacije kakor tudi civilno družbo\, vključno z nevladnimi organizacijami\, s posamezniki in z zasebnimi sektorji\, da na primeren način obeležijo Mednarodni dan; \n3. prosi generalnega sekretarja\, da opozori vse države članice\, organizacije sistema Združenih narodov in civilnodružbene organizacije na to\, da bi se ta resolucija ustrezno upoštevala. \nPrevod: Agnes Kojc \n\nTočka za prijavo kristjanofobije in vandalizma uperjenega proti slovenskim katoličanom\n\nVerska svoboda osrednji dejavnik razvoja človeške družbe\n»Generalna skupščina Združenih narodov je 28. maja 2019 na svojem 73. zasedanju na predlog Brazilije\, Kanade\, Egipta\, Iraka\, Jordanije\, Nigerije\, Pakistana\, Poljske in Združenih držav Amerike sprejela Resolucijo A/RES/73/296\, s katero je 22. avgust določila za Mednarodni dan spomina na žrtve nasilja zaradi izpovedovanja vere ali prepričanja. \n18. člen Splošne deklaracije človekovih pravic ZN določa\, da ima vsakdo pravico do svobode misli\, vesti in vere. To vključuje tudi pravico do svobodnega spreminjanja vere ali prepričanja ter svobodo\, da vsakdo bodisi sam bodisi skupaj z drugimi ter javno ali zasebno izraža svojo vero ali prepričanje s poučevanjem\, prakso\, bogoslužjem in verskimi obredi. \nKer so v svetu nestrpna dejanja in nasilje nad posamezniki in skupinami zaradi njihove vere ali prepričanja v porastu\, so zgoraj omenjene države Generalni skupščini Združenih narodov predlagale sprejetje posebne resolucije\, s katero bi svet na to opozorili in tovrstna dejanja v bodoče preprečili. \nPrav države\, nacionalne institucije za varstvo človekovih pravic\, nevladne organizacije\, verske ustanove\, mediji in vsa civilna družba kot celota imajo pomembno vlogo pri spodbujanju strpnosti in spoštovanja verske in kulturne raznolikosti ter pri univerzalnem spodbujanju in varstvu človekovih pravic\, vključno s svobodo vere ali prepričanja. \nPapež Frančišek poudarja\, da je nerazumljivo in zaskrbljujoče\, da tudi danes v svetu ostajajo diskriminacije in omejitve pravic samo zaradi pripadnosti in javnega izpovedovanja določene vere. Še bolj pa je nesprejemljivo\, da obstajajo celo resnična in dejanska preganjanja zaradi verske pripadnosti in tudi oboroženi spopadi. »To rani razum\, ogroža mir in ponižuje človekovo dostojanstvo«. Za papeža je posebno boleče dejstvo\, da so kristjani v svetu še posebej izpostavljeni diskriminaciji in nasilju. »Preganjanje kristjanov je danes celo silovitejše kot v prvih stoletjih Cerkve in obstaja več kristjanov mučencev kot v takratni dobi. In to se dogaja več kot 1700 let po Konstantinovem ediktu\, ki je kristjanom podelil svobodo do javnega izpovedovanja njihove vere« (Nagovor papeža Frančiška udeležencem mednarodnega simpozija o verski svobodi z naslovom: Verska svoboda v mednarodnem pravu in svetovni konflikt vrednot\, 20. junija 2014). \nMisija Svetega sedeža v Ženevi je sodelovala pri predstavitvi omenjene Resolucije na sedežu organizacije. Kot v mnogih drugih okoliščinah je predstavila prepričanje Katoliške Cerkve o potrebnosti\, da države članice Združenih narodov budno bdijo nad tem\, da verska svoboda ostane ena izmed osrednjih dejavnikov razvoja človeške družbe\, na katero se opirata tako graditev pravičnejšega sveta kot mirno sožitje med narodi.« \n  \nNadškof msgr. dr. Ivan Jurkovič\,\napostolski nuncij \n  \nVir: Kanonist
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/mednarodni-dan-spomina-na-zrtve-nasilja-zaradi-vere/
ATTACH;FMTTYPE=image/gif:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/unflag.gif
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20200820T173000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20200823T120000
DTSTAMP:20260625T144617
CREATED:20200803T143237Z
LAST-MODIFIED:20200803T143548Z
UID:10001459-1597944600-1598184000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Duhovne vaje za notranje ozdravljenje
DESCRIPTION:Duhovne vaje za notranje ozdravljenje s tridnevnim programom poteka od četrtka\, 20. avgusta\, od 18.30 z večerjo in se bo sklenil v nedeljo\, 23. avgusta 2020\, s kosilom. \nPo njegovih ranah smo bili ozdravljeni. (Iz 53\,5)\nNotranje rane zaznamujejo in negativno obarvajo celostno doživljanje sebe\, drugih\, življenja in Boga. Kako naj odrastemo in polno zaživimo\, kako naj rane celijo\, kako do odpuščanja in sprave? Gospoda\, najboljšega Zdravnika in Rešitelja\, prosimo za te milosti.\nVoditelj: p. Mio Kekić\, jezuit in duhovni asistent Katoliške karizmatične Prenove \nKontakt za prijavo: +386(0)51-613-374 (pon-pet\, 8.00-14.00)\, info@ignacijevdom.si\nMožnost prijave po spletu
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/duhovne-vaje-za-notranje-ozdravljenje/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Ignacijev-dom-duhovnosti1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20200815T090000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20200815T090000
DTSTAMP:20260625T144617
CREATED:20200803T142031Z
LAST-MODIFIED:20200803T142031Z
UID:10001457-1597482000-1597482000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Obnovitev izročitve Božji Materi Mariji
DESCRIPTION:»Marija\, vse k tebi hiti\, Marija\, pomagaj nam ti.«  \nTa misel naše zelo poznane in velikokrat zapete Marijine pesmi bo na poseben način zaživela ob prazniku Marijinega vnebovzetja\, ko bomo slovenski kristjani glede na možnosti\, ki jih bodo dopuščale okoliščine\, spet v velikem številu poromali v Marijine cerkve in na Božje poti. \nPosebno slovesno bo tega dne na Brezjah\, narodnem Marijinem svetišču. Letos imamo še poseben razlog\, da se za ta dan zberemo na Brezjah\, pri Mariji Pomagaj. Zahvaliti se ji hočemo\, da je Bog po njeni priprošnji v prvem valu koronavirusne bolezni naš narod obvaroval hujših posledic. Močno pa se zavedamo\, kako zelo potrebujemo njeno pomoč tudi v nadaljnjem spoprijemanju s to boleznijo. Iz vsega srca ji bomo tudi priporočili naš narod\, ki doživlja nepotrebna nasprotovanja in proteste\, ki ne gradijo skupnosti in ne obetajo prihodnosti. Zato ji bomo priporočili našo Cerkev\, naše družine\, naše izseljence in zdomce\, priporočili ji bomo vse\, ki so odgovorni za skupno dobro in prihodnost našega naroda. \nDuhovniki in verniki naj ob prazniku Marijinega vnebovzetja pri prazničnih svetih mašah skupaj z ljudstvom zmolijo molitev izročitve slovenskega naroda Mariji. \n\n\nIzročitev slovenskega naroda Mariji \nSveta Devica Marija!\nTi si jezusova Mati: ti si ga pod srcem nosila\,\nga rodila in si z njim pod križem trpela. \n\nTi si tudi naša Mati: tvoja materinska roka\nnas je varovala skozi vso zgodovino. \nTebi izročamo sami sebe\, da bi v molitvi in\npokori spreminjali svoja srca. \nTebi izročamo naše družine\, da bi bile odprte\nza življenje in bi mladim odkrivale duhovne vrednote. \nTebi izročamo Cerkev na Slovenskem\,\nda bi v zvestobi evangeliju gradila edinost. \n\nTebi izročamo slovensko domovino\,\nda bi napredovala v luči vere in krščanskega izročila. \nTebi izročamo naše rojake po svetu\,\nda bi ostali zvesti Bogu in svoji domovini. \nTebi\, naša Mati\, se danes vsi skupaj posvetimo.\nSprejmi nas v svoje varstvo in nas izroči svojemu Sinu jezusu\, našem Odrešeniku\,\nki živi in kraljuje vekomaj. Amen. \n(Vir: Cerkveni molitvenik\, Slovenska škofovska konferenca\, 2020\, str. 212) \n\n\n\n\nNa Brezjah bomo ta dan obhajali tudi biserno mašo nj. em. kardinala dr. Franca Rodeta. Brezje so bile njegovo priljubljeno romarsko središče\, kjer je zlasti na ta praznik nagovarjal slovenske kristjane in ves narod. Povabim vas\, da se mu pridružimo v praznovanju. Slovesnost pri Mariji Pomagaj na Brezjah bo ob 10.00. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/obnovitev-izrocitve-bozji-materi-mariji/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Marija-Pomagaj.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20200814
DTEND;VALUE=DATE:20200816
DTSTAMP:20260625T144617
CREATED:20200803T145041Z
LAST-MODIFIED:20200803T145041Z
UID:10001463-1597446000-1597532399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Marijino vnebovzetje – slovesni in zapovedan praznik
DESCRIPTION:Največji cerkveni Marijin praznik je Marijino vnebovzetje. \nPraznik Marije Device so v jeruzalemski Cerkvi začeli obhajati že kmalu po koncilu v Efezu leta 431 po Kr. in ga povezovali z Marijinim odhodom s tega sveta. Čeprav Marijino vnebovzetje sodi med najstarejše Marijine praznike (prve omembe segajo še v obdobje pred 4. st. po Kr.)\, je papež Pij XII. (1939–1958) versko resnico o Marijinem vnebovzetju slovesno razglasil šele leta 1950 z apostolsko konstitucijo Munificentissimus Deus. Številne cerkve po svetu – od mogočnih katedral do vaških in božjepotnih cerkvic – izpričujejo stoletno vero v Marijino vnebovzetje. \nPisna vira\, ki poročata o Marijinem vnebovzetju ali zaspanju (lat. dormitio)\, sta t. i. apokrifna evangelija Zaspanje svete Božje Matere in Prehod blažene Device Marije. K tema spadajo še številni spisi in druga dela pomembnih teologov iz prvih stoletij krščanstva\, npr. sv. Janeza Damaščana\, sv. Efrema Sirskega\, sv. Epifanija in Timoteja Jeruzalemskega. \nV Sloveniji je Mariji posvečenih veliko župnijskih\, podružničnih\, zlasti pa božjepotnih cerkva in kapelic\, zato je Marijino vnebovzetje v našem verskem izročilu globoko zakoreninjeno. Katoliška in Pravoslavna Cerkev ta praznik obhajata na isti dan. \nV preteklosti so ljudje na ta dan veliko romali. Romanja imajo globlji verski pomen zato\, ker verujoče spominjajo\, da je naše celotno zemeljsko življenje pravzaprav romanje\, katerega cilj je večno življenje v nebesih. \nMarijino vnebovzetje je praznik upanja\, saj nam sporoča\, da je Marija dosegla polnost življenja v večnosti. To dejanje predstavlja napoved vstajenja mrtvih\, ki ga bomo ob sodnem dnevu deležni vsi ljudje. \nMarijino vnebovzetje pomeni poklon ženi\, saj je Bog Marijo\, ženo in mater\, poveličal v nebesih. Katoliška Cerkev s praznovanjem tega praznika poudarja dostojanstvo in poklicanost vsake žene. \nPraznovanje Marijinega vnebovzetja nas želi spomniti tudi na to\, da sta v življenju pomembni tako materialna kot duhovna sestavina\, tako zemeljsko kot večno. Krščansko versko izročilo uči\, da si s prizadevanjem za zemeljski napredek posameznik pripravlja večno bivanje. Marijino vnebovzetje v vernikih poglablja upanje\, da je z življenjem po Marijinem vzoru želeni cilj bivanja pri Bogu dosegljiv za vsakega vernika. \nObnovitev izročitve Materi Božji\nOdkar je Slovenija samostojna država na praznik Vnebovzete obnavljamo svojo izročitev Materi Božji s posebno molitvijo ali preprosto z molitvijo »O Gospa moja«. \n\n\n»Izročitev Mariji bomo tudi letos obnovili v romarskih cerkvah\, po župnijah in drugih svetih krajih. Marijo bomo prosili za pomoč\, da bomo v zasebnem in javnem življenju spoštovali moralna načela ter načela pravičnosti\, resnice\, poštenosti\, medsebojnega spoštovanja in osebnega dostojanstva\,« je o izročitvi dejal upokojeni koprski škof Metod Pirih ter še poudaril: »Izročitev Mariji ima svojo vrednost in pomen le\, če si v vsakdanjem življenju prizadevamo\, da bi živeli in uresničevali tisto\, kar smo z besedami obljubili in izpovedali.« \nMarija je bila naša sopotnica\, spremljevalka\, naša priprošnjica in tolažnica v zgodovini. Mariji se želimo zahvaliti za njeno brezmejno skrb in materinsko varstvo. Naša hvaležnost je istočasno tudi naša velika prošnja in želja\, da bi še najprej hodili pod njenim varstvom po poti žive vere\, svetlega upanja in požrtvovalne ljubezni. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/marijino-vnebovzetje-slovesni-in-zapovedan-praznik/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/vnebovzetje-nadškof.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20200811T173000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20200816T130000
DTSTAMP:20260625T144617
CREATED:20200803T143722Z
LAST-MODIFIED:20200803T143722Z
UID:10001460-1597167000-1597582800@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Ignacijanske duhovne vaje za vse: Bog želi biti z nami
DESCRIPTION:Petdnevni program poteka od torka\, 11. (18.30\, večerja) do nedelje\, 16. avgusta 2020 (14.00\, kosilo). \nBog želi biti z nami v vsem\, kar je. V molitvi ob Božji besedi bomo odkrivali srčno Božjo željo\, da bi bil z nami. Ne samo\, ko obhajamo zahvalno evharistično daritev\, temveč tudi sredi našega vsakdanjega življenja in delovanja. \nVeč o ignacijanskih duhovnih vajah ter odmevi udeležencev iz 2020. \nVoditelja: jezuit p. Ivan Platovnjak in Marijina sestra Irena Grandošek \nKontakt za prijavo: +386(0)51-613-374 (pon-pet\, 8.00-14.00)\, info@ignacijevdom.si\nMožnost prijave po spletu.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/ignacijanske-duhovne-vaje-za-vse-bog-zeli-biti-z-nami/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Ignacijev-dom-duhovnosti1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20200809
DTEND;VALUE=DATE:20200811
DTSTAMP:20260625T144617
CREATED:20200803T144814Z
LAST-MODIFIED:20200803T144814Z
UID:10001462-1597014000-1597100399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Lovrenc\, diakon in mučenec
DESCRIPTION:10. avgusta praznujemo praznik sv. Lovrenca. \nBil je eden od sedmih diakonov v času papeža Siksta II. Ker je leta 258 cerkveno premoženje\, ki mu je grozila zaplemba\, razdelil med siromake\, ga je dal cesar Valerijan prebičati\, nato pa na žareči rešetki mučiti do smrti (v koledarju 10. avgusta). \nSv. Lovrenc je zavetnik ubogih\, gasilcev\, steklopihalcev\, kuharjev\, likalk. Varuje pred opeklinami\, bolečinami v hrbtu\, vročico. Priporočajo mu verne duše v vicah in ga prosijo za dobro letino. Upodabljajo ga kot diakona s pravokotnim ražnjem\, z evangelijsko knjigo in s križem\, delečega miloščino\, ali z mučeniško palmo. \nUtrinke perzeid\, ki okoli njegovega goda letijo na naš planet\, so ljudje poimenovali svetega Lovrenca solze. Te naj bi pretakalo nebo zaradi strašne smrti mučenca. V Sloveniji je 50 cerkva sv. Lovrenca. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-lovrenc-diakon-in-mucenec/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/sv.-lovrenc-splet.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20200808T090000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20200808T090000
DTSTAMP:20260625T144617
CREATED:20200731T164909Z
LAST-MODIFIED:20200731T165436Z
UID:10001453-1596877200-1596877200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Škofovsko posvečenje msgr. dr. Mitje Leskovarja
DESCRIPTION:V soboto\, 8. avgusta 2020\, bo ob 10. uri v ljubljanski stolnici škofovsko posvečenje naslovnega nadškofa Beneventa in apostolskega nuncija v Iraku msgr. dr. Mitja Leskovarja. \n\nZaradi epidemije COVID-19 in sprejetih ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe bo udeležba v stolnici žal omejena in bo možna le za tiste\, ki so bili na slovesnost osebno povabljeni z vabili. \nSlovesnost bo v neposrednem prenosu mogoče spremljati preko Radia Ognjišče\, YouTube kanala Nadškofije Ljubljana in TV Exodusa. Zahvaljujemo se za razumevanje vsem\, ki bi bili radi osebno navzoči pri posvečenju\, a boste z nami povezani preko naštetih možnosti. Novega apostolskega nuncija priporočamo v molitev\, da mu Bog nakloni blagoslova pri njegovem poslanstvu vesoljne Cerkve. \n  \nMsgr. Stanislav Zore OFM\nLjubljanski nadškof \n\n\nDr. Mitja Leskovar se je rodil 3. januarja 1970 v Kranju. Odraščal je na Kokrici pri Kranju. Leta 1989 je vstopil v ljubljansko bogoslovje. Po petih letih študija je diplomiral iz teologije in bil posvečen v diakona. 29. junija 1995 je v Ljubljani prejel duhovniško posvečenje in bil imenovan za kaplana župnije Domžale. Po dveh letih je bil poslan na nadaljnji študij v Rim\, kjer je leta 1999 pridobil magisterij\, dve leti kasneje pa še doktorat iz cerkvenega prava na papeški univerzi Gregoriani. Obenem je opravil izobraževanje za vatikansko diplomatsko službo\, ki jo je nastopil leta 2001 na Apostolski nunciaturi v Bangladešu. \nLeta 2003 je bil prestavljen na Državno tajništvo Svetega sedeža v Vatikanu\, kjer je deloval naslednjih enajst let. V istem obdobju je bil tudi pomočnik duhovnega asistenta Bratovščine svetih apostolov Petra in Pavla v Vatikanu ter redni spovednik na eni izmed rimskih župnij. \nLeta 2015 je bil imenovan za svetovalca nunciature v Nemčiji\, leta 2018 pa je prevzel isto vlogo na nunciaturi v Indiji in Nepalu. \nV petek\, 1. maja 2020\, ga je papež Frančišek imenoval za naslovnega nadškofa Beneventa in apostolskega nuncija v Iraku. \nPoleg maternega jezika dr. Leskovar govori italijansko\, angleško\, nemško\, hrvaško\, francosko in špansko.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/skofovsko-posvecenje-msgr-dr-mitje-leskovarja/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/1d8f8b6af2e312d42efa968c31393ce9a59f46e7.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20200805
DTEND;VALUE=DATE:20200807
DTSTAMP:20260625T144617
CREATED:20200803T144017Z
LAST-MODIFIED:20200803T144017Z
UID:10001461-1596668400-1596754799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Jezusova spremenitev na gori
DESCRIPTION:V Katoliški cerkvi 6. avgusta obhajamo praznik Jezusove spremenitve na gori Tabor. \nDogodek Jezusove spremenitve na gori vsebujejo evangeliji po Mateju (Mt 17\,1–13)\, Marku (Mr 9\,2–13) in Luku (Lk 9\,28–36) ter poročajo o tem\, da se je Kristus v svojem veličastvu prikazal apostolom Petru\, Jakobu in Janezu. Cerkveni očetje razlagajo\, da je to Kristus storil zato\, da bi učence pripravil na svoje trpljenje\, smrt in vstajenje. V spremenjenju se je Jezus razodel kot pravi mesija. Najprej o njem poročata Mojzes in Elija (postava in preroki)\, potem pa še Bog Oče sam. \nPapež sv. Leon Veliki (390–461 po Kr.) je v svojem delu Slava v spremenjenju[1] o Jezusovi spremenitvi na gori zapisal: »Gospod pred izbranimi pričami razodene svojo slavo in s tako velikim sijajem razsvetli svoje telo\, ki ga ima kakor drugi\, da je njegov obraz podoben sončnemu siju in obleka enaka snežni belini. Glavni namen te spremenitve je bil\, da bi apostoli prenesli pohujšanje križa\, in da ne bi njihove vere zmotilo ponižanje njegovega prostovoljnega trpljenja\, potem ko se jim je razodela vzvišenost njegovega skritega dostojanstva. Gospod pa je z enako previdnostjo utrdil tudi upanje svete Cerkve\, da bi celotno Kristusovo telo spoznalo\, s kakšno spremenitvijo je bilo obdarovano\, in bi si udje v skupnosti obetali tisto slavo\, ki je žarela na Glavi. Gospod je rekel isto o tej slavi\, ko je govoril o veličastju svojega prihoda: ‘Tedaj bodo pravični sijali kakor sonce v kraljestvu njihovega Očeta’«. \nSimbolika gore v Svetem pismu predstavlja povezavo nebes\, zemlje in podzemlja. Tako so gore postale bivališča bogov in na njih so gradili svetišča. Stara zaveza navaja\, da so Izraelci na gorah častili Jahveja\, saj naj bi jih on oblikoval. Na Horebu je Bog poklical Mojzesa za voditelja Izraelcev in razodel Božje ime\, na Sinaju pa je sklenil zavezo z Izraelom in dal deset zapovedi. V Novi zavezi na gori Jezus izbere apostole in jih pošlje v svet\, na gori se spremeni in razodene trem apostolom kot Božji Sin\, na Oljski gori ima govor o ponovnem prihodu\, prav tako na gori razglasi novo postavo in blagre. Gora pomeni območje prihodnjega Božjega kraljestva in Jezus vodi ljudi na goro k Bogu. Kdor ga posluša in je pripravljen hoditi za njim\, je luč za druge in sveti kot »mesto\, ki stoji na gori« (prim. Mt 5\,14). \nVzhodna Cerkev praznik obhaja že iz prvih časov\, na Zahodu pa od 11. stoletja dalje. Za Katoliško Cerkev je praznik uvedel papež Kalist III. leta 1457 v hvaležen spomin na zmago krščanske vojske nad Turki pri Beogradu leta 1456. \n\nBesedilo je delno povzeto iz Bibličnega leksikona in knjige S. Čuka Svetnik za vsak dan. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/jezusova-spremenitev-na-gori/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/spremenjenje-splet.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20200730
DTEND;VALUE=DATE:20200803
DTSTAMP:20260625T144617
CREATED:20200717T090845Z
LAST-MODIFIED:20200717T090845Z
UID:10001452-1596150000-1596409199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Višarski dnevi mladih
DESCRIPTION:Vsi od 18. leta dalje prijazno vabljeni na našo novo zamejsko pustolovščino. \nLetos bomo spoznavali geografijo\, zgodovino in kulturno izročilo Beneške Slovenije. Obiskali bomo Nadiške doline in Tersko dolino\, si ogledali tamkajšnje etnološke zbirke\, spoznavali medije\, obiskali muzej SMO v Špetru\,\nsi ogledali prostore in delovanje KD Ivan Trinko ter se srečali s tamkajšnjimi vidnimi predstavniki slovenske skupnosti. Naše druženje bomo sklenili s tradicionalnim romanjem treh Slovenij na Svetih Višarjah. DNevi bodo potekali od 31. julija do 2. avgusta. \nŠtevilo udeležencev je omejeno\, zato se prijavite čim prej po tel: 01 438 30 50 ali na rafaelova.druzba@siol.net.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/visarski-dnevi-mladih/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/svete-višarje.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20200725
DTEND;VALUE=DATE:20200803
DTSTAMP:20260625T144617
CREATED:20200706T190945Z
LAST-MODIFIED:20200706T190945Z
UID:10001445-1595718000-1596409199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Poletni tedni v Taizéju
DESCRIPTION:V terminih od 26. julija do 2. avgusta 2020 ter od 23. avgusta do 30. avgusta 2020 načrtujemo romanje v Taizé. Skupaj z brati iz Taizéja spremljamo situacijo koronavirusa\, vendar trenutno kaže\, da bosta v Taize lahko romali manjši skupini. Prijavnico in informacije najdete na povezavi: www.katoliskamladina.si/taize. \nO morebitnih spremembah programov in dogodkov bomo poročali na spletni strani www.katoliskamladina.si
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/poletni-tedni-v-taizeju/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/LOGO-KM-PNG.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20200725
DTEND;VALUE=DATE:20200727
DTSTAMP:20260625T144617
CREATED:20200706T191658Z
LAST-MODIFIED:20200706T191658Z
UID:10001446-1595718000-1595804399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Krištofova nedelja
DESCRIPTION:Tudi letos bomo na Krištofovo nedeljo podprli slovenske misijonarje v akciji MIVA. Po vseh župnijah v Sloveniji bo ta dan blagoslov vozil\, verniki pa bodo lahko darovali sredstva v zahvalo za srečno prevožene kilometre. Iz zbranega bodo nato kupili nova prevozna sredstva slovenskim misijonarjem.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/kristofova-nedelja-3/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/MIVA-2007-mali-300x193.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20200725T100000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20200725T100000
DTSTAMP:20260625T144617
CREATED:20200706T140441Z
LAST-MODIFIED:20200707T071859Z
UID:10001443-1595671200-1595671200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:660-letnica Svetih Višarij
DESCRIPTION:Ob 660. obletnici najdenja milostne podobe Matere Božje na Višarjah bodo škofje sosednjih škofij v soboto\, 25. julija 2020\, romali na Svete Višarje in darovali sveto mašo za svoje ljudstvo. Mariji\, ki jo njihovi verniki že stoletja častijo kot Mater in Priprošnjico\, se bodo zahvalili za vse milosti\, ki jih romarji prejemajo na tem kraju: za ozdravljenja na duši in na telesu\, za mir in ljubezen v družinah\, za razumevanje med narodi. Prosili jo bodo\, naj pri Bogu posreduje za to\, da bodo naše dežele obvarovane bolezni\, lakote in vojne. \nSlovesno somaševanje se bo začelo ob 11. uri. Podrobna navodila bodo objavljena na domači strani svetišča nekaj dni pred dogodkom: www.visarje.eu \np. dr. Peter Lah DJ
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/660-letnica-svetih-visarij/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/svete-višarje.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20200724
DTEND;VALUE=DATE:20200726
DTSTAMP:20260625T144617
CREATED:20200707T065908Z
LAST-MODIFIED:20200707T065908Z
UID:10001451-1595631600-1595717999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Jakob\, apostol
DESCRIPTION:25. julija v Katoliški cerkvi obhajamo god apostola Jakoba starejšega. \nV zboru dvanajsterih apostolov\, ki jih je Jezus poklical\, sta bila dva Jakoba\, med prvim je bil za apostola poklican ravno današnji godovnjak\, zato je ob njegovem imenu še vzdevek starejši. \nJakob je bil doma iz enega od mest ob Genezareškem jezeru\, njegov oče Zebedej je bil ribič\, mati Saloma pa je bila sestra Jezusove matere Marije. Skupaj z bratom Janezom in apostolom Petrom je bil Jakob priča Jezusovega spremenjenja na gori in obuditve Jairove hčere. V dneh Jezusovega trpljenja se je Jakob\, kot večina apostolov\, potuhnil\, po Jezusovem vstajenju od mrtvih pa je bil z drugimi apostoli v Jeruzalemu. Malo vemo o njegovem delovanju po Jezusovem vnebohodu in prihodu Svetega Duha. Pisec Apostolskih del poroča\, da je Herod »dal z mečem usmrtiti Jakoba\, Janezovega brata«. To naj bi se zgodilo okrog velike noči leta 44. \nApostol Jakob je zelo priljubljen tudi v Sloveniji\, kar dokazuje 68 cerkva njemu posvečenih. Njegove posmrtne ostanke so v 7. stoletju prenesli v Compostelo v današnji Španiji\, kjer stoji njemu posvečena katedrala. \n\nBesedilo je povzeto iz knjige Svetnik za vsak dan Silvestra Čuka. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-jakob-apostol/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/jakob-starejši.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20200722
DTEND;VALUE=DATE:20200724
DTSTAMP:20260625T144617
CREATED:20200707T065716Z
LAST-MODIFIED:20200707T065716Z
UID:10001450-1595458800-1595545199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Brigita\, sozavetnica Evrope
DESCRIPTION:23. julija Cerkev obhaja god svete Brigite Švedske\, sozavetnice Evrope. Sveta Brigita je v svojem življenju večkrat doživela videnja Kristusovega trpljenja\, velja pa za ustanoviteljico reda Svetega Odrešenika ali reda brigitink. \n»Poglej me\, hči moja!« \nSveta Brigita je bila rojena leta 1303 v visoki švedski plemiški družini kot hči Birgerja Perssona\, guvernerja in deželnega sodnika v Upplandu\, ter Ingeborg Bengtsdotter. Že kot majhna deklica je bila globoko predana Jezusu. Pri starosti desetih let\, pripoveduje zgodba\, je imela videnje Križanega in ga slišala reči: »Poglej me\, hči moja!« \n»Kdo je tako grdo ravnal s Teboj?«\, je kriknila mala Brigita. Jezus ji je odgovoril: »Tisti\, ki me prezirajo in zavračajo mojo ljubezen.« Od takrat je Brigita skušala odvračati ljudi od tega\, da bi žalili Jezusa. \nPri štirinajstih se je poročila z osemnajstletnim Ulfom. Tudi Ulf je bil predan služenju Bogu. Brigita je v srečnem zakonu rodila osem otrok\, ena izmed njunih hčera je sveta Katarina Švedska. Brigita in Ulf sta služila na švedskem dvoru. Brigita je bila kraljičina dvorna dama. Vse življenje je imela videnja križanega Jezusa in je od Boga prejemala posebna sporočila\, ki jih je pobožno prenašala številnim voditeljem in cerkvenim dostojanstvenikom. Trudila se je\, da bi kralj in kraljica živela boljše življenje\, vendar ji večino časa nista bila pripravljena prisluhniti. \nUstanoviteljica reda Svetega Odrešenika \nVdova je postala\, ko ji je bilo 40 let. Po moževi smrti se je umaknila v cistercijanski samostan\, leta 1346 pa je na posebno Božje povabilo ustanovila red Svetega Odrešenika ali red brigitink\, ki je posvečen spominu Jezusovega trpljenja in ima v svojem grbu pet rdečih plamenčkov\, ki simbolizirajo pet Jezusovih ran. Skupaj s svojo hčerko Katarino je leta 1349 odpotovala v Rim\, kjer je postala svetovalka kraljev in papežev. Zelo zavzeto je svetovala papežem\, naj zapustijo Avignon in se vrnejo v Rim. \nTik pred smrtjo je poromala v Sveto deželo\, kjer je na vsakem svetem kraju doživela videnje Jezusovega delovanja in doživetij. Brigita je umrla v Rimu 23. julija 1373. Za svetnico je bila razglašena leta 1391\, v času papeža Bonifacija IX\, pred nekaj leti pa jo je papež Janez Pavel II. razglasil za sozavetnico Evrope. \nNebeška razodetja \nPri Založbi Družina smo duhovne zapise sv. Brigite Švedske strnili v knjigo Nebeška razodetja. Na začetku knjige spoznamo Brigitino življenje\, njen odnos do Boga in nekaj njenih zunanjih doživetij. Podrobnejše podatke o tej svetnici pa je zapisal Robert Kralj v spremni besedi. Sicer pa je sv. Brigita Švedska brez dlake na jeziku grajala grešne cerkvene ustanove\, ki so se oddaljile od vere\, in jim s prikazom posmrtnega življenja prepričuje\, naj se vrnejo na pota krščanske vere. \nVir: Družina
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-brigita-sozavetnica-evrope/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/brigita.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20200721
DTEND;VALUE=DATE:20200723
DTSTAMP:20260625T144617
CREATED:20200706T195330Z
LAST-MODIFIED:20200706T195330Z
UID:10001449-1595372400-1595458799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Marija Magdalena\, praznik
DESCRIPTION:22. julija v Katoliški cerkvi obhajamo praznik sv. Marije Magdalene\, prve priče\, ki je videla Vstalega\, in prve glasnice\, ki je apostolom oznanila vstajenje Gospoda. \nDolgo časa so v pobožnosti in v umetnosti Marijo Magdaleno istili z Marijo iz Betanije\, sestro Lazarja in Marte\, ter z neimenovano ‘veliko grešnico’\, ki je Jezusu v farizejevi hiši med obedom mazilila noge\, potem ko jih je oprala s svojimi solzami ter obrisala s svojimi lasmi. Zdaj je dokazano\, da gre za tri različne osebe. \n\nGod svete Marije Magdalene praznik za vso Cerkev\nVloga ženske v Katoliški Cerkvi v Sloveniji\n\nSvetnici je ime Marija\, Magdalena je njen priimek\, ki pove\, da je bila doma iz Magdale\, ribiškega mesteca na zahodnem bregu Genezareškega jezera. Iz dveh pripomb v Lukovem in Markovem evangeliju vemo\, da je Jezus iz Marije iz Magdale izgnal sedem hudih duhov. Število sedem v Svetem pismu pomeni veliko število\, množico. Ta omemba hoče povedati\, da je bila Marija popolnoma v oblasti hudih duhov. V skupini žena\, ki so stregle zboru apostolov in njihovemu Učitelju\, se Marija Magdalena vedno imenuje na prvem mestu. \nMarija Magdalena je ostala Jezusu zvesta vse do konca do smrti na Kalvariji in še do groba. Pod križem je vztrajala z Jezusovo materjo Marijo in z edinim učencem Janezom\, ki ni strahopetno pobegnil. Ko je minil praznični dan velike noči\, so Marija Magdalena\, Marija\, mati Jakobova\, in Marija Saloma kupile dišav\, da bi Jezusovo telo v grobu mazilile. Evangelist Janez pa nam je ohranil čudoviti prizor srečanja Marije Magdalene z vstalim Jezusom. Ko je stoječ ob grobu jokala\, [o je Jezus sočutno vprašal: »Žena\, kaj jokaš? Koga iščeš?« Magdalena je mislila\, da govori z vrtnarjem\, zato je prosila\, naj ji pokaže\, kam je del Jezusovo telo. Ko jo je Jezus poklical po imenu: »Marija!«\, pa ga je prepoznala. Trdno je bila prepričana\, da je Gospod vstal od mrtvih in to veselo novico je nemudoma sporočila njegovim učencem. \nSkozi vsa stoletja cerkvene zgodovine razmišlja pisec slovenskega življenjepisa svete Marije Magdalene\, srečujemo žene\, ki učencem naznanjajo Jezusovo sporočilo. In tudi v današnjih dneh je na svetu nešteto žena\, ki so pripravljene služiti Jezusu in njegovemu vstajenjskemu oznanilu. Marija Magdalena je kakor nalašč njihova svetnica. Grki so jo že zgodaj častili kot “nosilko miru in enakovredno apostolom”. \nUmetniki jo upodabljajo s posodico z mazilnim oljem\, stoječo pod križem\, ali kot spokornico z razpuščenimi lasmi (po zgrešenem enačenju z evangeljsko grešnico) s knjigo\, s Križanim\, s spokornim bičem v rokah in z mrtvaško glavo pred seboj. (Povzeto po reviji Ognjišče) \nPapež Frančišek je v okviru jubileja Usmiljenja določil\, da se god sv. Marije Magdalene povzdigne v praznik\, da bi izpostavil »pomembnost te ženske\, ki je pokazala veliko ljubezen do Kristusa in ki jo je Kristus zelo ljubil«. Kot je zapisano v dekretu\, ki ima naslov Apostolorum Apostola in ima datum 3. junij 2016\, »se odločitev umešča v sedanji cerkveni kontekst\, ki zahteva bolj poglobljen premislek o dostojanstvu ženske\, novi evangelizaciji in veliki skrivnosti božjega usmiljenja«. Sveti Janez Pavel II. je veliko pozornosti namenil ne le pomembni vlogi ženske pri Kristusovem poslanstvu in poslanstvu Cerkve\, ampak tudi posebni vlogi Marije Magdalene kot »prvi priči\, ki je videla Vstalega\, in prvi glasnici\, ki je apostolom oznanila vstajenje Gospoda«.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-marija-magdalena-praznik/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/magdalena.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20200718T080000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20200718T080000
DTSTAMP:20260625T144617
CREATED:20200706T192841Z
LAST-MODIFIED:20200710T095344Z
UID:10001447-1595059200-1595059200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:ODPOVEDANO! - Maša zadušnica za pokojnega nadškofa Urana
DESCRIPTION:Spoštovani sobratje duhovniki\, redovniki\, redovnice in verniki\, \nza soboto\, 18. julija 2020\, ob 9.00 smo načrtovali v ljubljanski stolnici slovesno sveto mašo zadušnico za upokojenega ljubljanskega nadškofa metropolita msgr. Alojza Urana. Upali smo\, da se bodo razmere glede koronavirusa toliko umirile\, da bomo lahko z vsemi verniki\, duhovniki\, redovnicami in redovniki\, ki bi želeli priti\, darovali slovesno sveto mašo zadušnico. Zaradi izrednih razmer koronavirusa je bil namreč pogreb in pogrebna sveta maša v sredo\, 15. aprila 2020\, v ožjem krogu sorodnikov in nekaterih sobratov duhovnikov v ljubljanski stolnici. \nRazmere glede epidemije koronavirusa so se žal ponovno zaostrile in ne moremo tvegati velikega števila ljudi v stolni cerkvi. Zato moramo žal to slovesno sveto mašo zadušnico odpovedati. \nPokojnega nadškofa Urana se radi hvaležno spominjajmo pri svetih mašah in molitvah. Naj mu nebeški Oče obilno nakloni zasluženo nagrado v nebesih. \nLepo pozdravljeni v Gospodu! \nmsgr. Stanislav Zore OFM \nljubljanski nadškof \n 
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/masa-zadusnica-za-pokojnega-nadskofa-urana/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/DSC_5321.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20200710
DTEND;VALUE=DATE:20200712
DTSTAMP:20260625T144617
CREATED:20200706T193707Z
LAST-MODIFIED:20200706T193707Z
UID:10001448-1594422000-1594508399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Benedikt\, zavetnik Evrope
DESCRIPTION:Svetega Benedikta\, začetnika zahodnega meništva\, je papež Pavel VI. 24. oktobra 1964 razglasil za prvega zavetnika Evrope\, ker je “s križem\, knjigo in plugom prinesel krščanski napredek narodom\, razkropljenim od Sredozemskega morja do Skandinavije\, od Irske do prostranih nižin Poljske”. \nPoljak Janez Pavel II.\, prvi slovanski papež\, je leta 1980\, ob 1500 letnici rojstva sv. Benedikta\, dejal\, da je bila Evropa na novo rojena ob propadu velikega rimskega imperija. »Ko se je porajala na njegovih kulturnih temeljih\, je po zaslugi benediktinskega duha iz tistega izročila povzela in v dediščino evropske in vesoljne kulture utelesila vse tisto\, kar bi se sicer izgubilo.« Redovna pravila\, ki jih je sestavil sveti Benedikt in jih imenujejo “evangelij\, presajen v resnično življenje”\, je mogoče povzeti v treh besedah: ‘Ora et labora!’ (Moli in delaj). Skladno povezovanje dela in molitve je ideal krščanskega prizadevanja za popolnost ali izpolnjevanje božje volje. \nPapež Gregor Veliki\, ki je sestavil življenjepis sv. Benedikta v obliki pogovora z namišljenim diakonom Petrom\, pove\, da se je Benedikt rodil v plemeniti družini v Nursiji to je današnje mestece Norcia v Umbriji in sicer okoli leta 480. O njegovi družini vemo le to\, da je imel sestro dvojčico Sholastiko\, ki je vse življenje hodila po bratovih stopinjah in ga posnemala tudi v svetništvu (njen god obhajamo 10. februarja). Starši so Benedikta poslali v Rim\, da bi se izpopolnil v pravnih vedah\, toda prav kmalu je bil sit Rima in njegove pokvarjenosti. Najprej se je umaknil v bližino mesta Tivoli\, kjer si je poiskal družbo enako mislečih. Kmalu je spoznal\, da ta družba ni zanj\, zato se je skril v samotno sotesko reke Aniene nedaleč od mesta Subiaco\, ker je želel biti popolnoma ločen od sveta\, da bi ob branju in premišljevanju Svetega pisma in v molitvi našel stik z Bogom ter prodrl v globine svoje duše. Pa ni bil dolgo sam. Nekega dne so se pred njegovo votlino prikazali puščavniki iz Vicovara in ga prosili\, naj namesto umrlega predstojnika prevzame vodstvo njihove skupnosti. Benedikt je njihovo gorečo prošnjo uslišal. Puščavniki pa so bili svojeglavi\, zato jih je zapustil. Po dolgem premisleku je sprejel vodstvo nove redovne skupnosti\, ki se je bila voljna ravnati po njegovih pravilih. Tem svojim redovnikom je Benedikt hotel biti ‘oče’\, to namreč pomeni beseda ‘abbas’ ali po slovensko ‘opat’. \nČez nekaj časa je izbral najboljše menihe iz dvanajstih samostanov\, ki jim je bil ‘oče’\, in se napotil proti jugu. Ustavil se je pri mestu Cassino pri Neaplju\, zgrajenim pod visokim gričem. Na vrhu tega griča je zrastel znameniti samostan Montecassino\, ki velja za matično hišo benediktinskega reda in v nekem smislu vseh samostanov na krščanskem Zahodu. Stari viri postavljajo začetek Montecassina v leto 529: ta letnica ima tudi simboličen pomen tega leta je namreč bizantinski cesar Justinijan dal zapreti zadnjo pogansko šolo v Atenah\, Montecassino pa je zasvetil kot novo žarišče krščanske kulture. Skupnost na Montecassinu je opat Benedikt vodil vse do svoje smrti\, najbrž leta 547. \n  \nBesedilo je s spletne strani revije Ognjišče.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-benedikt-zavetnik-evrope/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/3c4badb58a9afce704b1b968ac57b9d4b9d671cc-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20200707
DTEND;VALUE=DATE:20200712
DTSTAMP:20260625T144617
CREATED:20200706T140828Z
LAST-MODIFIED:20200706T140828Z
UID:10001444-1594162800-1594508399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Birmanski kamp
DESCRIPTION:Odprte so prijave za Birmanski kamp. Birmanski kamp je izkušnja\, ki je birmanec ne bo nikoli pozabil. Je prostor\, kjer lahko doživi nove pustolovščine\, spozna nove prijatelje in odkriva\, kako Bog deluje v njegovem življenju. Potekal bo od 8. do 11. julija 2020 v CŠOD-ju v Radencih ob Kolpi. \nPrijavnico in informacije najdete na povezavi: www.katoliskamladina.si/birmanci.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/birmanski-kamp/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/LOGO-KM-PNG.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20200629T080000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20200629T080000
DTSTAMP:20260625T144617
CREATED:20200602T160007Z
LAST-MODIFIED:20200602T160007Z
UID:10001431-1593417600-1593417600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Mašniško posvečenje
DESCRIPTION:Ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore OFM bo v ljubljanski stolnici\, 29. junija\, v mašnike posvetil naslednje diakone: \nAnžeta Cunka\, iz župnije Kokrica\, Martina Lebana\, iz župnije Jesenice\, Tilna Oberwalderja Zupanca\, iz župnije Jarše\, Janeza Potiska\, iz župnije Dol pri Ljubljani\, Mateja Rusa\, iz župnije Šentvid pri Stični. \nPosvečenje so bo začelo ob 9. uri\, ob upoštevanju takrat veljavnih priporočil SŠK in stroke\, glede epidemije Covid-19.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/masnisko-posvecenje-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/ljubljanska_20stolnica_mavric_20pivk.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20200628
DTEND;VALUE=DATE:20200630
DTSTAMP:20260625T144617
CREATED:20200603T053316Z
LAST-MODIFIED:20200603T053316Z
UID:10001441-1593385200-1593471599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Peter in Pavel
DESCRIPTION:V Katoliški cerkvi 29. junija praznujemo slovesni praznik apostolov sv. Petra in Pavla. \nPeter je bil ribič iz Betsajde ob Genezareškem jezeru. Jezus ga je poklical\, da bi bil ribič ljudi in da bi kasneje kot pastir tudi vodil Cerkev kot Božje ljudstvo. Po svetopisemskem izročilu mu je Jezus po tem\, ko ga je poklical za učenca\, spremenil ime v Peter: »Ti si Peter in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev in vrata podzemlja je ne bodo premagala. Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva; in kar koli boš zavezal na zemlji\, bo zavezano v nebesih; in kar koli boš razvezal na zemlji\, bo razvezano v nebesih« (Mt 16\,18–20). Zelo pomembna izkušnja v Petrovem življenju je bila ta\, da je Jezusa\, po tem\, ko je bil le-ta prijet\, kljub temu\, da se je ob njem vzgajal in učil približno tri leta\, trikrat zatajil. Po Jezusovem vnebohodu Peter nastopa kot voditelj apostolov in mlade Cerkve. Nekaj časa je bil škof v Antiohiji\, okoli leta 42 pa je odšel v Rim. Od tam je vernikom v Mali Aziji poslal dve pismi (1 Pt in 2 Pt)\, življenjsko pot pa je sklenil z mučeništvom. \nPo zgodovinskih virih naj bi apostol Peter vladal do leta 67 po Kr. Več zgodnjekrščanskih spisov potrjuje\, da je Peter umrl nasilne smrti v Rimu v času vladanja cesarja Nerona. Na kraju njegovega mučeništva je dal cesar Konstantin leta 350 postaviti veliko baziliko. Sedanja bazilika sv. Petra v Vatikanu je bila postavljena v letih med 1506 in 1526. Pod njenim glavnim oltarjem je gob apostola Petra\, čigar nasledniki so papeži oz. rimski škofje. \nApostol Pavel se je rodil okrog leta 10 po Kr. v Tarzu\, v glavnem mestu takratne rimske province Kilikije. Po rodu je bil Jud\, po očetu pa je podedoval rimsko državljanstvo. Bil je farizej in poznavalec judovstva\, ki je do spreobrnjenja na poti v Damask preganjal kristjane. Apostol Pavel je ob rojstvu dobil ime Savel\, po spreobrnjenju pa se je dal krstiti in ime spremenil v Pavel. \nO delovanju apostola Pavla poroča evangelist Luka v Apostolski delih. Obhodil je velik del takratne rimske države in ustanavljal cerkvene občine ter jih spodbujal s pismi. Danes poznamo štirinajst ohranjenih Pavlovih pisem\, ki so po vsebini in obsegu za štirimi evangeliji najpomembnejši del Svetega pisma Nove zaveze. Podobno kot apostol Peter je tudi on umrl mučeniške smrti za časa cesarja Nerona okrog leta 67. \nPraznika obeh apostolov je Cerkev obhajala že v 4. stoletju. Najstarejši rimski koledar Furija Dionizija Filokala iz leta 354 navaja 29. junij kot praznik apostolov Petra in Pavla. Na predvečer ali na praznik apostolov Petra in Pavla slovenski škofje diakone posvečujejo v duhovnike. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-peter-in-pavel/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Greco_El_-_Sts_Peter_and_Paul.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20200625T090000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20200625T090000
DTSTAMP:20260625T144617
CREATED:20200602T161335Z
LAST-MODIFIED:20200602T161335Z
UID:10001432-1593075600-1593075600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Diakonsko posvečenje
DESCRIPTION:Ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore OFM bo v župnijski cerkvi župnije Ljubljana – Ježica\, 25. junija\, v diakona posvetil naslednja bogoslovca: \nPetra Čemažarja\, iz župnije Ljubljana – Ježica in Boštjana Dolinška\, iz župnije Stranje. \nPosvečenje se bo začelo ob 10. uri\, v skladu s takratnimi priporočili SŠK glede epidemije Covid-19. \n 
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/diakonsko-posvecenje-3/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Ljubljana-Ježica.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20200624T163000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20200624T163000
DTSTAMP:20260625T144617
CREATED:20200603T185128Z
LAST-MODIFIED:20200603T185128Z
UID:10001442-1593016200-1593016200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Maša za domovino
DESCRIPTION:Ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore OFM bo 24. junija\, ob 17.30 uri\, v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja\, daroval mašo za domovino\, pred dnevom državnosti. Vabljeni!
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/masa-za-domovino-6/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/ljubljana-stolnica2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20200623
DTEND;VALUE=DATE:20200625
DTSTAMP:20260625T144617
CREATED:20200603T053118Z
LAST-MODIFIED:20200603T053118Z
UID:10001440-1592953200-1593039599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Rojstvo Janeza Krstnika
DESCRIPTION:V Katoliški cerkvi 24. junija praznujemo slovesni praznik rojstva Janeza Krstnika. \nV koledarju cerkvenega leta se slovesno spominjamo rojstva dveh oseb\, ki sta najpomembnejši v zgodovini odrešenja: učlovečenega Božjega Sina Jezusa Kristusa (na božič\, 25. decembra) in njegove deviške matere Marije (8. septembra). Edini svetnik\, čigar rojstvo Cerkev proslavlja s posebnim praznikom\, je Janez Krstnik\, Jezusov predhodnik. Njegova vloga je posebej pomembna ob prehodu iz Stare v Novo zavezo\, saj Janez Krstnik velja za angela glasnika pred Mesijo. \nEvangelist Luka (prim. Lk 1\,5–25) poroča\, kako je Bog po angelu očetu Zahariju naznanil Janezovo rojstvo\, podobno kot kasneje Mariji iz Nazareta učlovečenje Jezusa\, Božjega Sina. V obeh primerih je Božji poslanec določil tudi ime otroka\, s katerim je naznačeno njegovo rojstvo. Ime Janez se po hebrejsko glasi Johanan in pomeni Bog je milostljiv. Janezu pravimo Krstnik zato\, ker je oznanjal krst spokornosti in je tiste\, ki so se s pokoro hoteli pripraviti na Odrešenikov prihod\, krščeval v reki Jordan; predvsem pa je dobil vzdevek Krstnik zato\, ker je krstil Jezusa (prim. Mt 3\,13–17; Mr 1\,9–11 in Lk 3\,21–22) ter ga pri tem razglasil za obljubljenega Mesija. \nBesedilo je povzeto po knjigi Svetnik za vsak dan msgr. Silvestra Čuka. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/rojstvo-janeza-krstnika/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/955_rojstvo_janeza_krstnika_masa_zvecer_pred_praznikom.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20200623T163000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20200624T163000
DTSTAMP:20260625T144617
CREATED:20200602T172129Z
LAST-MODIFIED:20200602T172129Z
UID:10001435-1592929800-1593016200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Molitev in post za domovino
DESCRIPTION:Ob 30-letnici slovenske demokracije in ob 29. rojstnem dnevu naše države tudi letos\, že desetič po vrsti\, vabimo\, da se pod geslom SKUPAJ ZA SKUPNO DOBRO – S TEBOJ BOMO ZMOGLI pred dnevom državnosti molitveno povežemo v devetdnevnici za domovino\, ki bo od 16. do 24. junija 2020. V času devetdnevnice bo vsak dan ob 5h zjutraj na Radiu Ognjišče molitev rožnega venca.\nOd 23. junija od 17.30 do 24. junija do 17.30 bo 24 ur molitve in posta za domovino. Osrednja 24-urna neprekinjena molitev bo potekala v ljubljanski stolnici in se bo zaključila z mašo za domovino\, ki jo bodo 24. junija 2020 ob 17.30 darovali slovenski škofje. \nV sredo\, 17. 6. 2020\, ob 17.00 bo potekala okrogla miza\, na kateri bodo udeleženci razmišljali o tem\, kaj nas povezuje in kaj nam je skupno. Predviden je neposredni prenos po Radiu Ognjišče in preko spleta.\nVabimo župnije\, občestva in posameznike\, da vsak na svoj način in po svojih močeh sodeluje pri molitvi in postu za našo domovino – za spreobrnjenje vsakega od nas in duhovni preporod našega naroda. Svoje sodelovanje prijavite na facebook.com/molitevinpostzadomovino. \nPobuda Molitev in post za domovino
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/molitev-in-post-za-domovino/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/DSC_6316-635x37512.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20200620T090000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20200620T090000
DTSTAMP:20260625T144617
CREATED:20200602T171313Z
LAST-MODIFIED:20200602T171313Z
UID:10001434-1592643600-1592643600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:52. Slovensko narodno romanje bolnikov\, invalidov in starejših na Brezje
DESCRIPTION:V soboto\, 20. junija 2020\, bo vseslovensko romanje v narodno svetišče Marije Pomagaj na Brezje. \nSv. mašo ob 10. uri bo ob somaševanju predstavnikov duhovnikov vodil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar. Ob trenutnih razmerah načrtujemo\, da bi se romanja na Brezje udeležilo le nekaj predstavnikov bolnikov\, invalidov in starejših ob spremstvu mladih\, prostovoljcev in drugih\, če bodo pravila takrat to dopuščala. Drugi boste to leto spremljali sv. mašo preko radia Ognjišče in TV Slovenija. \nVse vas duhovnike\, diakone\, redovnice in redovnike prosim\, da na primeren način obvestite vse\, ki bi radi romali na Brezje\, na možnost spremljanja romanja po medijih. Hvaležen sem vam\, da ste jim v vseh preteklih letih to omogočili in jim boste tudi v prihodnje. Letos pa bo romanje k Mariji Pomagaj drugačno. Bolniki\, invalidi in starejši bodo veseli\, če jim omogočite prejem zakramenta spovedi\, sv. obhajila\nin bolniškega maziljenja. \nOb rahljanju pravil in navodil boste sproti obveščeni o možnostih romanja na Brezje. Prosimo župnike\, voditelje župnijskih in dekanijskih Karitas\, da upoštevate sprotna obvestila o romanju\, tako kot to že delate za druga srečevanja. \nMiro Šlibar\nza MOPZ pri SŠK
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/52-slovensko-narodno-romanje-bolnikov-invalidov-in-starejsih-na-brezje/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Brezje-1582013-52.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20200618
DTEND;VALUE=DATE:20200620
DTSTAMP:20260625T144617
CREATED:20200603T052910Z
LAST-MODIFIED:20200603T185753Z
UID:10001439-1592521200-1592607599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Srce Jezusovo
DESCRIPTION:Osem dni po prazniku Svetega Rešnjega telesa in Rešnje krvi obhaja Cerkev slovesni praznik Srca Jezusovega. Letos je to 19. junija. \nPraznik skuša prodreti v globino in notranje jedro Kristusove skrivnosti\, v jedro\, iz katerega pritekajo vsa velika dela v naše odrešenje\, posebno še Kristusova daritev na križu. In to je tista ljubezen\, ki je bila od vekov skrita v brezdanjih globinah troedinega Boga\, ki pa si je prevzela našo človeško naravo in nas v Kristusu začela ljubiti tudi s človeškim srcem ter dosegla svoj vrhunec v kalvarijski daritvi\, ko so iz prebodene Kristusove strani začele teči reke žive vode\, ki odslej nikdar več ne bodo usahnile. \nZgodovina češčenja Jezusovega Srca se začenja z apostolom Janezom\, ki se je naslonil na Jezusove prsi (prim. Jn 13\, 15; 21\, 20) in apostola Pavla\, ki je svoje vernike imel rad v Ljubezni Jezusa Kristusa (prim. Flp 1\, 8). Češčenje Jezusovega Srca so širili srednjeveški mistiki\, posebno sveti Bernard\, sveti Bonavetura in sveti Bernardin; v tem času so nastale priljubljene pesmi\, litanije in podobe Jezusovega Srca. V 14. stoletju je ta pobožnost nekoliko pojenjala. Spet pa se je poživila v 16. in 17. stoletju\, za kar ima velike zasluge Janez Eudes\, ki ga je papež Pij X. Imenoval začetnika\, učitelja in apostola liturgičnega češčenja Srca Jezusovega\, ker je leta 1670 napisal besedilo za molitveno bogoslužje (brevir) in za mašo v čast Srcu Jezusovemu. \nPapež Leon XIII. je leta 1899 v okrožnici Annum sanctum (Sveto leto) orisal smisel češčenja Srca Jezusovega in vsebino praznika. V okrožnici je tudi napovedal\, da bo za začetek 20. stoletja ves svet posvetil Srcu Jezusovemu. Odobril je tudi litanije Srca Jezusovega. \nOb stoletnici\, odkar je bil praznik Srca Jezusovega razširjen na vso katoliško Cerkev\, je Pij XII. leta 1956 izdal okrožnico Zajemali boste (Haurietis aquas)\, kjer je podal vsestransko in globoko teologijo Srca  Jezusovega. \nPavel VI. je leta 1965 napisal okrožnico Nedoumljivo bogastvo Kristusovo. V njej je znova naglasil pomembnost Srca Jezusovega. V duhu drugega vatikanskega koncila je močno poudaril zvezo\, ki jo ima to češčenje z evharistijo posebej z njenim daritvenim značajem\, se pravi z mašo in obhajilom kot daritvenim obredom. \nČeščenje Srca Jezusovega se nanaša na tisto\, kar je pri Kristusu in sploh pri skrivnosti odrešenja najglobljega\, kar zajema iz globin njegove Božje – človeške ljubezni. Častiti Srce Jezusovo torej pomeni častiti Jezusovo osebo s posebnega vidika njegove odrešenjske ljubezni Zato je jasno\, da ta pobožnost nikakor ne nasprotuje drugim zdravim pobožnostim\, ki jih Cerkev priporoča\, temveč jih krepi\, poglablja in prešinja. \nBesedilo je povzeto s spletne strani stolne župnije Novo mesto. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/srce-jezusovo/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/294566_10150361924478805_76387193804_7995507_24040279_n.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20200617T080000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20200617T080000
DTSTAMP:20260625T144617
CREATED:20200602T173228Z
LAST-MODIFIED:20200602T173228Z
UID:10001436-1592380800-1592380800@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Krizmena maša in srečanje duhovnikov
DESCRIPTION:Letošnji veliki četrtek smo praznovali v posebnih razmerah zaradi epidemije in nismo mogli darovati krizmene maše ter posvetiti svetih olj. To sveto mašo bomo obhajali v sredo\, 17. junija 2020. Vsi duhovniki in redovniki ste prisrčno vabljeni\, da se ob 9. uri v ljubljanski stolnici udeležite krizmene maše. Duhovniki se za sveto mašo oblečete v stolnem župnišču\, dekani in redovni predstojniki pa na nadškofiji. Liturgična barva je bela. Ob tej priložnosti bomo pozorni na pravila o razkuževanju rok in medsebojni razdalji zaradi možnosti okužbe tako\nza sveto mašo kot za medsebojno druženje. Med sv. mašo bomo obnovili svoje duhovniške obljube. \nVsi duhovniki ste po sveti maši vabljeni na prijateljsko srečanje v bogoslovno semenišče. Ob tem srečanju se bomo spomnili na svoje duhovniško posvečenje\, ki ga duhovniki večinoma obhajamo v mesecu juniju. Običajno smo se za to priložnost srečali v Šentjakobu ob Savi\, letos pa bomo to praznovali v stolnici in bogoslovnem semenišču. \nmsgr. Stanislav Zore OFM\nnadškof
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/krizmena-masa-in-srecanje-duhovnikov/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Ljubljana-stolnica21.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20200610
DTEND;VALUE=DATE:20200612
DTSTAMP:20260625T144617
CREATED:20200603T052729Z
LAST-MODIFIED:20200603T052729Z
UID:10001438-1591830000-1591916399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sveto Rešnje Telo in Kri
DESCRIPTION:Praznik sv. Rešnjega telesa in krvi bomo v Katoliški cerkvi praznovali v četrtek\, 11. junija 2020. \nNa ta dan obhajamo Jezusovo navzočnost v zakramentu sv. Rešnjega telesa in krvi – evharistije\, ki je središče krščanske vere in zakramentalnega življenja vernih. Na praznik so ponekod v navadi različne oblike procesij\, s čimer verniki tudi navzven pokažejo svojo vero. Praznik je zapovedan\, zato se katoličani ta dan udeležijo bogoslužja. \nPraznik nima stalnega datuma\, saj je določen glede na praznik velike noči in ga obhajamo v četrtek drugi teden po prazniku binkoštih. \n\nIzraz evharistija prihaja iz grškega glagola eucharistein\, ki pomeni zahvaljevati se. Evharistija je primarni zakrament predvsem zato\, ker je pri drugih zakramentih prisotno deleženje pri neki Kristusovi kreposti\, pri evharistiji pa je vsebovan Kristus sam\, učlovečena Beseda\, glavni avtor zakramentov. Sama v sebi je evharistija najprej zakrament Božje ljubezni do ljudi\, kot jo označuje tridentinski koncil. Nato je zakrament edinosti Cerkve\, saj se z evharistijo izrazi in hkrati uresničuje edinost Božjega ljudstva. Z drugim vatikanskim koncilom bi lahko sintetizirali\, da je Kristus pri zadnji večerji zaupal svoji Cerkvi “spomin svoje smrti in svojega vstajenja: zakrament dobrotljivosti\, znamenje edinosti\, vez ljubezni\, velikonočno gostijo\, v kateri se prejema Kristus\, duša napolnjuje z milostjo in nam daje poroštvo prihodnje slave” (B 47). \nVidiki zakramenta evharistije  \nZa zakrament evharistije so se v zgodovini Cerkve izoblikovali različni vidiki in različna imena. Jezus je pri zadnji večerji z učenci\, pri kateri je kruh spremenil v svoje telo ter vino v svojo kri\, postavil zakrament evharistije\,[1] njegovo obhajanje pa je od začetkov krščanstva razpoznavno znamenje kristjanov. Postavitve zakramenta evharistije se spominjamo pri vsaki maši\, posebej tedaj\, ko duhovnik izreka posvetilne besede nad kruhom in vinom.[2] Kristjani verujemo\, da kruh po prebistvenju (transsubstanciaciji) postane Jezusovo telo\, vino pa Jezusova kri. \nPosvečene hostije se hranijo v ciborijih\, eno hostijo pa v običajno umetniško izdelani monštranci.[3] Namen hranjenja posvečenih hostij je dejstvo Jezusove trajne navzočnosti v zakramentalni obliki kot tudi možnost za češčenje. Duhovniki monštranco izpostavljajo v češčenje za posebne priložnosti\, ob veliki noči in prazniku sv. Rešnjega telesa in krvi pa so v navadi tudi procesije\, ki potekajo po cerkvah in/ali v bližnji okolici. Za praznik sv. Rešnjega telesa in krvi je marsikje v navadi postavljanje začasnih kapelic ali oltarjev\, mimo katerih poteka sprevod. Duhovnika z monštranco poleg bogoslužnih sodelavcev spremljajo verniki in s tem izrazijo zunanjo versko pripadnost. \nZakrament evharistije skupaj s krstom in birmo sodi med zakramente uvajanja v krščanstvo. Otroci\, ki so redno vključeni v proces kateheze\, ki poteka v župnijah\, v Cerkvi na Slovenskem k prvemu obhajilu pristopijo na koncu tretjega razreda. Evharistija pomeni tako polnost in vrh uvajanja v krščanstvo. \n  \n[1] Prim. Mt 26\,26–30\, Mr 14\,22–26; Lk 22\,14–23 in 1 Kor 11\,23–25. \n\n\n[2] Ko je šel prostovoljno v trpljenje\, je vzel kruh\, se zahvalil\, ga razlomil\, dal svojim učencem in rekel: »Vzemite in jejte od tega vsi\, to je moje telo\, ki se daje za vas.« Prav tako je po večerji vzel kelih\, se spet zahvalil\, ga dal svojim učencem in rekel: »Vzemite in pijte iz njega vsi\, to je kelih moje krvi nove in večne zaveze\, ki se za vas in za vse preliva v odpuščanje grehov. To delajte v moj spomin.« \n\n\n[3] Monštranca je sveta posoda\, umetniško izdelana\, s podstavkom in stekleno odprtino\, v katero se postavi sveta hostija v javno čaščenje. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sveto-resnje-telo-in-kri-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Najsvetejše-p.-Ivan-Rampre-Selca_1.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR