BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Nadškofija Ljubljana - ECPv6.11.0.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Nadškofija Ljubljana
X-ORIGINAL-URL:https://nadskofija-ljubljana.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za Nadškofija Ljubljana
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20260329T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20261025T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260604
DTEND;VALUE=DATE:20260605
DTSTAMP:20260617T001906
CREATED:20260610T101901Z
LAST-MODIFIED:20260610T101901Z
UID:10003135-1780531200-1780617599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Praznik Svetega rešnjega telesa in krvi
DESCRIPTION:Praznik Sv. rešnjega telesa in krvi bomo v Katoliški Cerkvi praznovali v četrtek\, 4. junija 2026. \nNa ta dan obhajamo Jezusovo navzočnost v zakramentu sv. Rešnjega telesa in krvi – evharistije\, ki je središče krščanske vere in zakramentalnega življenja vernih. Na praznik so ponekod v navadi različne oblike procesij\, s čimer verniki tudi navzven pokažejo svojo vero. Praznik je zapovedan\, zato se katoličani ta dan udeležijo bogoslužja. \nPraznik svetega Rešnjega telesa in krvi\, ki ga v ljudskem izročilu imenujemo telovo\, je eden najpomembnejših praznikov bogoslužnega leta. Z njim se Katoliška Cerkev z zahvalo spominja velikega daru evharistije in slovesno izpoveduje vero\, da je v njej pod podobama kruha in vina resnično navzoč Jezus Kristus. Evharistija je središče krščanske vere in zakramentalnega življenja vernih. \nPraznik nima stalnega datuma\, saj je določen glede na veliko noč: obhajamo ga v četrtek po nedelji Svete Trojice\, to je drugi četrtek po binkoštih. Je zapovedan praznik in eden redkih\, ki ne pade na nedeljo\, zato se verniki na ta dan udeležijo svete maše. Ponekod so v navadi slovesne procesije z Najsvetejšim\, s katerimi verniki tudi navzven izpričajo svojo vero. \nIzraz evharistija izhaja iz grškega glagola eucharistein\, ki pomeni zahvaljevati se[1]. Evharistija je vir in vrhunec vsega krščanskega življenja[2]. Med vsemi zakramenti ima prvenstveno mesto: pri drugih zakramentih smo deležni posameznih sadov Kristusovega odrešenja\, v evharistiji pa je navzoč Kristus sam\, učlovečena Beseda\, ki je vse zakramente tudi postavil[3]. \nZakrament evharistije skupaj s krstom in birmo sodi med zakramente uvajanja v krščanstvo. Otroci\, ki so vključeni v župnijsko katehezo\, v Cerkvi na Slovenskem k prvemu svetemu obhajilu navadno pristopijo v tretjem razredu osnovne šole. \nPosvečene hostije se shranjujejo v ciboriju\, posamezno hostijo pa v običajno umetniško izdelani monštranci. Shranjevanje izpričuje Gospodovo trajno navzočnost v zakramentalni obliki in omogoča čaščenje Najsvetejšega. Duhovniki monštranco izpostavljajo v čaščenje ob posebnih priložnostih; ob veliki noči in na praznik svetega Rešnjega telesa in krvi pa so v navadi tudi procesije\, ki potekajo po cerkvah in v njihovi okolici. Marsikje postavijo začasne kapelice ali oltarje (tradicionalno štiri)\, mimo katerih poteka sprevod. Duhovnika z monštranco poleg bogoslužnih sodelavcev spremljajo verniki in s tem javno izpovedo svojo vero. \n1. Zgodovina čaščenja evharistije v Katoliški Cerkvi od Jezusove zadnje večerje do danes\nPostavitev pri zadnji večerji. Evharistijo je Gospod Jezus Kristus postavil na večer pred svojim trpljenjem. Pri velikonočni večerji je vzel kruh\, se zahvalil\, ga razlomil in dal učencem z besedami »To je moje telo«\, prav tako pa kelih z besedami o svoji krvi nove zaveze[4]. Z naročilom »To delajte v moj spomin«[5] je Cerkvi izročil zakrament\, v katerem se vse do njegovega prihoda nekrvavo udejanja njegova velikonočna daritev. \nApostolska Cerkev. Prvi kristjani so bili stanovitni v »nauku apostolov in v bratskem občestvu\, v lomljenju kruha in v molitvah«[6]. Lomljenje kruha je najstarejše ime evharističnega obhajanja\, ki so ga obhajali zlasti prvi dan tedna\, na dan Gospodovega vstajenja. \nCerkveni očetje (2.–5. stoletje). Že sredi 2. stoletja je sv. Justin opisal potek nedeljskega evharističnega zbiranja\, ki se v bistvenem ujema z današnjim[7]. Sv. Ignacij Antiohijski je evharistijo imenoval »zdravilo nesmrtnosti«[8]. Vero v resnično navzočnost so soglasno izpričevali sv. Ambrož\, sv. Ciril Jeruzalemski\, sv. Janez Zlatousti in sv. Avguštin. Že v tem obdobju so posvečeni kruh shranjevali za bolnike in umirajoče. \nSrednji vek in evharistični spori. V 11. stoletju je Berengar iz Toursa zanikal stvarno navzočnost in jo razlagal zgolj simbolično; Cerkev je njegov nauk zavrnila. Prav potreba po jasni izpovedi vere je pripomogla\, da se je uveljavil izraz spremenjenje bistva (transsubstantiatio). V tem času se uveljavi tudi povzdigovanje posvečene hostije pri maši. \nNastanek praznika (13. stoletje). Začetek praznovanja sega v 13. stoletje\, tudi kot odgovor na zmote\, ki so zanikale Kristusovo resnično navzočnost. Posebna spodbuda je prišla po redovnici sv. Julijani iz Liègea\, ki ji je Kristus v zasebnem razodetju dal razumeti\, naj se vpelje poseben praznik v čast evharistiji. Po začetnem nasprotovanju je tamkajšnji škof praznik uvedel v svoji škofiji (1246)\, nekaj let pozneje pa ga je papež Urban IV. z bulo Transiturus (1264) razširil na vesoljno Cerkev[9]. \nTridentinski koncil. Kot odgovor na zanikanja v času reformacije je tridentinski koncil na 13. zasedanju (1551) slovesno opredelil resnično\, stvarno in bistveno navzočnost Kristusa\, potrdil nauk o spremenjenju bistva in upravičenost evharističnega čaščenja[10]. \nNa Slovenskem. Praznik so najprej uvedli v deželah\, ki so cerkvenopravno spadale pod oglejski patriarhat (južno od Drave). V današnji slovesni obliki s procesijo in štirimi oltarji se obhaja od leta 1614[11]. \nNovejši čas. Skozi stoletja so se razvile različne oblike evharistične pobožnosti: štirideseturna pobožnost\, trajno čaščenje in evharistični kongresi. Drugi vatikanski koncil je evharistijo opredelil kot vir in vrhunec krščanskega življenja; Pavel VI. je v okrožnici Mysterium fidei (1965) potrdil nauk o resnični navzočnosti in spremenjenju bistva\, Janez Pavel II. pa je z okrožnico Ecclesia de Eucharistia (2003) znova poudaril njeno središčno vlogo[12]. Tako se nepretrgana vrsta čaščenja razteza od dvorane zadnje večerje do današnjih oltarjev in tabernakljev. \n2. Zakramentalni vidik in pomen evharistije v duhovnem življenju kristjanov\nVrh zakramentalnega reda. Evharistija dopolnjuje uvajanje v krščanstvo in je »vir in vrhunec vsega krščanskega življenja«\, saj vsebuje vse duhovno dobro Cerkve\, to je Kristusa samega[13]. Vsi drugi zakramenti so usmerjeni k njej kakor k svojemu cilju. \nTrije vidiki. Cerkev evharistijo razume pod tremi medsebojno povezanimi vidiki: kot zahvalo in hvalnico Očetu\, kot daritveni spomin Kristusa in njegovega telesa ter kot navzočnost Kristusa po moči njegove besede in Svetega Duha[14]. \nDaritvena razsežnost. Sveta maša je spominska daritev. Kristusove daritve na križu ne ponavlja niti ji ničesar ne dodaja\, temveč to isto\, enkrat za vselej opravljeno daritev na nekrvav način napravlja navzočo in nam izroča njene sadove[15]. \nObhajilo in edinost. Prejem Kristusovega telesa in krvi nas tesneje zedinja z Gospodom\, odpušča male grehe in nas varuje pred velikimi\, krepi ljubezen in gradi edinost Cerkve kot Kristusovega skrivnostnega telesa: ker uživamo en sam kruh\, postajamo eno telo[16]. Za vredno prejemanje sta potrebna stanje milosti in evharistični post. \nNaravnanost k večnemu življenju. Evharistija je predokus nebeške gostije in poroštvo prihodnje slave; verniku v nevarnosti smrti je dana kot popotnica (viatik) za prehod v večno življenje[17]. \nSadovi v duhovnem življenju. Evharistija je hrana duše: vernika preobraža v to\, kar prejema\, ohranja in poglablja krstno milost\, hrani ljubezen do Boga in do bližnjega ter povezuje vernike med seboj. Tako postaja sredstvo nenehnega spreobračanja in vir krščanskega upanja. \n3. Evharistija kot prava navzočnost Jezusa Kristusa med nami\nResnična\, stvarna in bistvena navzočnost. Cerkev veruje\, da je v evharistiji Jezus Kristus navzoč na edinstven in neprimerljiv način – resnično\, stvarno in bistveno: s svojim telesom in krvjo\, s svojo dušo in svojim božanstvom. Navzoč je torej ves Kristus\, Bog in človek[18]. \nSpremenjenje bistva. To navzočnost Cerkev pojasnjuje z naukom o spremenjenju bistva (transsubstanciacija): z besedami posvetitve in po delovanju Svetega Duha se vse bistvo kruha spremeni v bistvo Kristusovega telesa in vse bistvo vina v bistvo njegove krvi\, medtem ko čutno zaznavni podobi kruha in vina ostaneta nespremenjeni[19]. \nCelostnost navzočnosti. Kristus je cel in nedeljen navzoč pod vsako od obeh podob in v vsakem njunem delu\, tako da lomljenje kruha Kristusa ne razdeli[20]. \nGovor o kruhu življenja. Sam Jezus je ta dar napovedal v Kafarnaumu\, ko je o sebi dejal\, da je živi kruh\, ki je prišel iz nebes\, in da je njegovo meso resnična jed ter njegova kri resnična pijača[21]. Pri zadnji večerji je nato svoje besede izrekel brez prispodobe: »To je moje telo.« Cerkev jih je od apostolskih časov – v luči tega govora in v zvestobi izročilu – vselej razumela v dobesednem\, ne le v prispodobnem pomenu. \nTrajna navzočnost in čaščenje. Kristusova navzočnost ne traja le v trenutku obhajanja\, temveč dokler obstajata evharistični podobi. Zato Cerkev posvečene hostije shranjuje v tabernaklju\, jih izpostavlja v monštranci in moli pred njimi[22]. Iz te vere izvirajo evharistično čaščenje\, izpostavljanje Najsvetejšega in telovske procesije\, s katerimi verniki javno izpovedo\, da je Kristus resnično med nami. \nSklep\nPraznik svetega Rešnjega telesa in krvi vsako leto znova vabi vernike\, da z živo vero in hvaležnostjo prepoznajo Gospoda\, navzočega v evharistiji. V njej Kristus ostaja s svojo Cerkvijo vse dni do konca sveta[23] ter jo hrani\, povezuje in vodi k polnosti življenja v upanju na nebeško gostijo. Procesija z Najsvetejšim\, ki na ta dan ponekod poteka po naših ulicah\, je javno pričevanje te vere in povabilo vsem ljudem dobre volje\, da se pridružijo hvalnici Bogu\, ki se nam daje za hrano in spremljevalca na poti. \n\n  \n\n\n[1]Gr. εὐχαριστεῖν (eucharistein)\, »zahvaljevati se«. Prim. Lk 22\,19 in 1 Kor 11\,24\, kjer Jezus pred lomljenjem kruha »se zahvali«. – Vsa svetopisemska mesta v tem članku so navedena po Slovenskem standardnem prevodu\, kakor ga uporablja jeruzalemska izdaja Svetega pisma. \n\n\n[2]Drugi vatikanski koncil\, dogmatična konstitucija Lumen gentium\, 11; konstitucija o svetem bogoslužju Sacrosanctum concilium\, 10; prim. Katekizem katoliške Cerkve (KKC)\, 1324. \n\n\n[3]Prim. sv. Tomaž Akvinski\, Summa theologiae III\, q. 65\, a. 3; KKC\, 1374. \n\n\n[4]Mt 26\,26–28: »Medtem ko so jedli\, je Jezus vzel kruh\, blagoslovil\, ga razlomil\, dal učencem in rekel: ›Vzemite\, jejte\, to je moje telo.‹ Nato je vzel kelih\, se zahvalil\, jim ga dal in rekel: ›Pijte iz njega vsi\, to je namreč moja kri zaveze\, ki se preliva za mnoge v odpuščanje grehov.‹« Vzporedna mesta: Mr 14\,22–24; Lk 22\,19–20. \n\n\n[5]1 Kor 11\,24–26: »›To je moje telo za vas. To delajte v moj spomin.‹ Prav tako je vzel po večerji kelih in rekel: ›Ta kelih je nova zaveza v moji krvi. …‹ Kajti kolikorkrat jeste ta kruh in pijete kelih\, oznanjate Gospodovo smrt\, dokler ne pride.« \n\n\n[6]Apd 2\,42: »Bratje so bili stanovitni v nauku apostolov in v bratskem občestvu\, v lomljenju kruha in v molitvah.« Prim. Apd 2\,46; 20\,7. \n\n\n[7]Sv. Justin\, Prva apologija 65–67 (okoli leta 155)\, najstarejši ohranjeni opis poteka nedeljskega evharističnega zbiranja; prim. KKC\, 1345. \n\n\n[8]Sv. Ignacij Antiohijski\, Pismo Efežanom 20\,2: evharistija je »zdravilo nesmrtnosti\, protistrup\, da ne umremo«. \n\n\n[9]Papež Urban IV.\, bula Transiturus de hoc mundo (11. avgust 1264)\, s katero je praznik razširil na vesoljno Cerkev. Spodbuda je prišla po sv. Julijani iz Liègea (videnje lune s temno progo) in po evharističnem čudežu v Bolseni–Orvietu (1263). Bogoslužje praznika izročilo pripisuje sv. Tomažu Akvinskemu (himne Pange lingua\, Lauda Sion\, Adoro te devote). \n\n\n[10]Tridentinski koncil\, 13. zasedanje (1551)\, Dekret o presvetem zakramentu evharistije; prim. KKC\, 1376. \n\n\n[11]Praznik so na Slovenskem najprej uvedli v deželah pod oglejskim patriarhatom (južno od Drave); v slovesni obliki s procesijo in štirimi oltarji se obhaja od izdaje Rimskega obrednika (Rituale Romanum\, 1614). \n\n\n[12]Sacrosanctum concilium\, 10; Lumen gentium\, 11; Pavel VI.\, okrožnica Mysterium fidei (1965); Janez Pavel II.\, okrožnica Ecclesia de Eucharistia (2003) ter leto evharistije (2004–2005). \n\n\n[13]KKC\, 1324; Lumen gentium\, 11: evharistija je »vir in vrhunec vsega krščanskega življenja«\, ker vsebuje vse duhovno dobro Cerkve\, namreč Kristusa samega. \n\n\n[14]Prim. KKC\, 1358: evharistijo razumemo kot zahvalo in hvalo Očetu\, kot daritveni spomin Kristusa in njegovega telesa ter kot navzočnost Kristusa po moči njegove besede in Duha. \n\n\n[15]KKC\, 1366–1367: sveta maša je spominska daritev\, ki Kristusove daritve na križu ne ponavlja\, temveč jo nekrvavo napravlja navzočo. Prim. tridentinski koncil\, 22. zasedanje (1562). \n\n\n[16]1 Kor 10\,16–17: »Kelih blagoslova\, ki ga blagoslavljamo\, ali ni udeleženost pri Kristusovi krvi? Kruh\, ki ga lomimo\, ali ni udeleženost pri Kristusovem telesu? Ker je en kruh\, smo mi\, čeprav nas je veliko\, eno telo\, ker smo vsi deležni enega kruha.« Prim. KKC\, 1391–1396. \n\n\n[17]Jn 6\,54: »Kdor jé moje meso in pije mojo kri\, ima večno življenje in jaz ga bom obudil poslednji dan.« Prim. KKC\, 1402–1405: evharistija kot poroštvo prihodnje slave in popotnica (viatik). \n\n\n[18]Tridentinski koncil\, 13. zasedanje (1551): Kristus je v evharistiji navzoč »resnično\, stvarno in bistveno«. Prim. KKC\, 1374. \n\n\n[19]KKC\, 1376–1377: z besedami posvetitve in po delovanju Svetega Duha se vse bistvo kruha spremeni v bistvo Kristusovega telesa in vse bistvo vina v bistvo njegove krvi; čutno zaznavni podobi kruha in vina ostaneta nespremenjeni. \n\n\n[20]KKC\, 1377: Kristus je cel in nedeljen navzoč pod vsako od obeh podob in v vsakem njunem delu\, tako da lomljenje kruha Kristusa ne razdeli. \n\n\n[21]Jn 6\,51: »Jaz sem živi kruh\, ki sem prišel iz nebes. Če kdo jé od tega kruha\, bo živel vekomaj. Kruh pa\, ki ga bom dal jaz\, je moje meso za življenje sveta.« Jn 6\,53–56: »… Če ne jeste mesa Sina človekovega in ne pijete njegove krvi\, nimate življenja v sebi. … Kajti moje meso je resnična jed in moja kri resnična pijača. Kdor jé moje meso in pije mojo kri\, ostaja v meni in jaz v njem.« \n\n\n[22]KKC\, 1378–1379\, 1418: ker Kristusova navzočnost traja\, dokler obstajata evharistični podobi\, Cerkev posvečene hostije shranjuje v tabernaklju ter jih izpostavlja in časti. \n\n\n[23]Mt 28\,20: »… in glejte\, jaz sem z vami vse dni do konca sveta.« \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/praznik-svetega-resnjega-telesa-in-krvi-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/7ad40b8f05b28c5207d6ac49d89df183b9ca1ef7.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260610T110000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260610T120000
DTSTAMP:20260617T001906
CREATED:20260610T104825Z
LAST-MODIFIED:20260610T104825Z
UID:10003140-1781089200-1781092800@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Mohorski pogovori v knjigarni: Ta otrok bo živel
DESCRIPTION:Celjska Mohorjeva družba v sredo\, 10. junija 2026\, ob 11. uri vabi v knjigarno na Nazorjevi ulici 1 v Ljubljani na Mohorske pogovore ob knjigi Ta otrok bo živel. \nV središču pogovora bo pretresljiva zgodba očeta Dušana o preizkušanem starševstvu in presenetljivih milostih\, ki jih podarja življenje. Knjiga osvetljuje tudi eno najbolj prezrtih tem\, otroško paliativo\, kar je hkrati poslanstvo istoimenskega zavoda. \nGosta pogovora bosta Dušan in Lucija Poslek\, z njima pa se bo pogovarjala urednica Saška Ocvirk. Dogodek bo v sredo\, 10. junija 2026\, ob 11. uri v knjigarni Celjske Mohorjeve družbe na Nazorjevi ulici 1 v Ljubljani. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/mohorski-pogovori-v-knjigarni-ta-otrok-bo-zivel/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/05489f7e927cc544acd710809c5a1054a472d8b1.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260610T173000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260610T190000
DTSTAMP:20260617T001906
CREATED:20260610T104630Z
LAST-MODIFIED:20260610T104630Z
UID:10003139-1781112600-1781118000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Konferenca: Prvi odmev na okrožnico Magnifica Humanitas
DESCRIPTION:V sredo\, 10. junija 2026\, od 17.30 do 19.00 bo v Galeriji Družina v Ljubljani konferenca Prvi odmev na okrožnico Magnifica Humanitas\, posvečena prvi okrožnici papeža Leona XIV. o varovanju človeškega dostojanstva v času umetne inteligence. \nKatedra za moralno teologijo Teološke fakultete Univerze v Ljubljani pripravlja konferenco ob izidu prve okrožnice papeža Leona XIV. Magnifica Humanitas. Dogodek bo namenjen predstavitvi prvih odmevov na dokument\, ki obravnava varovanje človeškega dostojanstva v času umetne inteligence. \nKonferenca bo v sredo\, 10. junija 2026\, od 17.30 do 19.00 v prostorih Galerije Družina\, Krekov trg 1 v Ljubljani. Udeležba bo mogoča tudi prek povezave Zoom: POVEZAVA \nOkrožnica odpira vprašanja\, kako umetna inteligenca spreminja pogled na človeka\, medsebojne odnose\, izobraževanje\, delo\, družbo\, mednarodne odnose ter vprašanje vojne in miru. Osvetljuje tudi sodobna etična\, politična\, družbena in teološka vprašanja ter razmišlja o tem\, kako naj se posamezniki in skupnosti odzovejo na nove pridobitve\, da bodo v dobro človeka in celotnega stvarstva. \nO vsebini okrožnice bodo spregovorili prof. dr. Stjepan Baloban s Katoliške teološke fakultete v Zagrebu\, Marko Grobelnik in prof. dr. Matjaž Gams z Inštituta Jožef Stefan\, izr. prof. dr. Ivan Štuhec\, prof. dr. Roman Globokar\, doc. dr. Tadej Strehovec\, asist. dr. Gabriel Kavčič in asist. dr. Štefan Hosta. Dogodek bo povezoval asist. dr. Martin Perčič. \nKonferenca je namenjena medijem in širši zainteresirani javnosti. Po krajših predstavitvah posameznih vidikov okrožnice bo tudi priložnost za pogovor in izmenjavo mnenj. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/konferenca-prvi-odmev-na-okroznico-magnifica-humanitas/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/druzina-logo-380x380-1.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260610T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260610T200000
DTSTAMP:20260617T001906
CREATED:20260610T104448Z
LAST-MODIFIED:20260610T104448Z
UID:10003138-1781114400-1781121600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Projekcija dokumentarnega filma Slovenska skupnost v Fairfieldu (ZDA)
DESCRIPTION:Slovenska konferenca SSK v sredo\, 10. junija 2026\, ob 18. uri v dvorani Katoliškega inštituta v Ljubljani vabi na projekcijo dokumentarnega filma Slovenska skupnost v Fairfieldu (ZDA). \nDogodek pripravljajo v okviru projekta (Ne)izgubljena slovenska dediščina po svetu. Dokumentarni film predstavlja slovensko skupnost v Fairfieldu v ZDA ter njeno bogato kulturno in duhovno dediščino. Posebej osvetljuje župnijo Svetega križa\, ki že desetletja predstavlja središče družbenega in verskega življenja tamkajšnjih Slovencev\, ter zgodbe posameznikov\, ki so s svojim delom in predanostjo pomembno soustvarjali skupnost in ohranjali slovensko identiteto daleč od domovine. \nPo projekciji bo sledil pogovor z dr. Dejanom Valentinčičem\, idejnim vodjo projekta in predsednikom Slovenske konference SSK\, o pomenu ohranjanja slovenske dediščine po svetu ter o nastajanju dokumentarne serije. \nProjekt (Ne)izgubljena slovenska dediščina po svetu je namenjen sistematičnemu zbiranju\, dokumentiranju in ohranjanju slovenske kulturne dediščine v izseljenstvu\, s posebnim poudarkom na osebnih spominih in pričevanjih pripadnikov starejših generacij slovenskih skupnosti po svetu. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/projekcija-dokumentarnega-filma-slovenska-skupnost-v-fairfieldu-zda/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Logo-katoliski-institut.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260612
DTEND;VALUE=DATE:20260613
DTSTAMP:20260617T001906
CREATED:20260610T102148Z
LAST-MODIFIED:20260610T102148Z
UID:10003136-1781222400-1781308799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Srce Jezusovo\, slovesni praznik
DESCRIPTION:Osem dni po prazniku svetega Rešnjega telesa in Rešnje krvi obhaja Cerkev slovesni praznik Srca Jezusovega. Letos je to 12. junija. \nPraznik skuša prodreti v globino in notranje jedro Kristusove skrivnosti\, v jedro\, iz katerega pritekajo vsa velika dela v naše odrešenje\, posebno še Kristusova daritev na križu. In to je tista ljubezen\, ki je bila od vekov skrita v brezdanjih globinah troedinega Boga\, ki pa si je prevzela našo človeško naravo in nas v Kristusu začela ljubiti tudi s človeškim srcem ter dosegla svoj vrhunec v kalvarijski daritvi\, ko so iz prebodene Kristusove strani začele teči reke žive vode\, ki odslej nikdar več ne bodo usahnile. \nZgodovina češčenja Jezusovega Srca se začenja z apostolom Janezom\, ki se je naslonil na Jezusove prsi (prim. Jn 13\, 15; 21\, 20) in apostola Pavla\, ki je svoje vernike imel rad v Ljubezni Jezusa Kristusa (prim. Flp 1\, 8). Češčenje Jezusovega Srca so širili srednjeveški mistiki\, posebno sveti Bernard\, sveti Bonavetura in sveti Bernardin; v tem času so nastale priljubljene pesmi\, litanije in podobe Jezusovega Srca. V 14. stoletju je ta pobožnost nekoliko pojenjala. Spet pa se je poživila v 16. in 17. stoletju\, za kar ima velike zasluge Janez Eudes\, ki ga je papež Pij X. Imenoval začetnika\, učitelja in apostola liturgičnega češčenja Srca Jezusovega\, ker je leta 1670 napisal besedilo za molitveno bogoslužje (brevir) in za mašo v čast Srcu Jezusovemu. \nPapež Leon XIII. je leta 1899 v okrožnici Annum sanctum (Sveto leto) orisal smisel češčenja Srca Jezusovega in vsebino praznika. V okrožnici je tudi napovedal\, da bo za začetek 20. stoletja ves svet posvetil Srcu Jezusovemu. Odobril je tudi litanije Srca Jezusovega. \nOb stoletnici\, odkar je bil praznik Srca Jezusovega razširjen na vso katoliško Cerkev\, je Pij XII. leta 1956 izdal okrožnico Zajemali boste (Haurietis aquas)\, kjer je podal vsestransko in globoko teologijo Srca  Jezusovega. \nPavel VI. je leta 1965 napisal okrožnico Nedoumljivo bogastvo Kristusovo. V njej je znova naglasil pomembnost Srca Jezusovega. V duhu drugega vatikanskega koncila je močno poudaril zvezo\, ki jo ima to češčenje z evharistijo posebej z njenim daritvenim značajem\, se pravi z mašo in obhajilom kot daritvenim obredom. \nČeščenje Srca Jezusovega se nanaša na tisto\, kar je pri Kristusu in sploh pri skrivnosti odrešenja najglobljega\, kar zajema iz globin njegove Božje – človeške ljubezni. Častiti Srce Jezusovo torej pomeni častiti Jezusovo osebo s posebnega vidika njegove odrešenjske ljubezni Zato je jasno\, da ta pobožnost nikakor ne nasprotuje drugim zdravim pobožnostim\, ki jih Cerkev priporoča\, temveč jih krepi\, poglablja in prešinja. \n  \nBesedilo je povzeto s spletne strani stolne župnije Novo mesto. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/srce-jezusovo-slovesni-praznik-4/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/294566_10150361924478805_76387193804_7995507_24040279_n.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260612T070000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260612T073000
DTSTAMP:20260617T001906
CREATED:20260610T114609Z
LAST-MODIFIED:20260610T114633Z
UID:10003151-1781247600-1781249400@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Javni rožni venec
DESCRIPTION:Vsak drugi petek v mesecu organiziramo javno molitev rožnega venca na Kongresnem trgu\, pred stebrom Svete Trojice. Molili bomo za domovino\, vero slovenske mladine\, za Cerkev in za krepost čistosti. \nZA KOGA: odprto za vse\, posebej za mlade može in fante \nKDAJ: 12. junij 2026 ob 7.00 zjutraj \nKRAJ: Kongresni trg \nVir: Katoliška mladina
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/javni-rozni-venec-16/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Ljubljana-Sv.-Trojica.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260612T160000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260612T180000
DTSTAMP:20260617T001906
CREATED:20260610T105804Z
LAST-MODIFIED:20260610T105838Z
UID:10003142-1781280000-1781287200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Praznik Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani
DESCRIPTION:V petek\, 12. junija\, bodo v cerkvi Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani obhajali praznik Srca Jezusovega z molitveno uro\, pétimi litanijami in slovesno sveto mašo ob 17. uri. \nPraznik Srca Jezusovega bodo v cerkvi Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani obhajali v petek\, 12. junija. Ob 16. uri bo molitvena ura\, ob 16.30 pa péte litanije. \nSlovesno sveto mašo ob 17. uri bo ob somaševanju duhovnikov daroval celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž. Verniki so lepo vabljeni\, da skupaj počastijo Gospodovo ljubezen\, razodeto v njegovem presvetem Srcu. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/praznik-srca-jezusovega-na-taboru-v-ljubljani/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260612T183000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260612T200000
DTSTAMP:20260617T001906
CREATED:20260610T113342Z
LAST-MODIFIED:20260610T113342Z
UID:10003148-1781289000-1781294400@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Molitev in sveta maša za bolnike z rakom
DESCRIPTION:Vsak drugi petek v mesecu se pri Mariji Pomagaj zbiramo k molitvi za bolnike z rakom\, njihove sorodnike\, prijatelje ter zdravstveno osebje. \nOb 18.30 pričnemo z molitvijo rožnega venca\, ob 19. uri pa darujemo sveto mašo. \nPri Mariji Pomagaj smo se pri molitvi in sveti maši za bolnike z rakom prvič zbrali ob Svetovnem dnevu boja proti raku\, 4. februarja 2023. \nOd takrat naprej vsak mesec skupaj prosimo za moč\, upanje\, tolažbo in Božji blagoslov za vse\, ki jih zaznamuje bolezen. \nLepo vabljeni\, da se nam pridružite v petek\, 12. junija 2026: \n\nob 18.30 – molitev rožnega venca\,\nob 19.00 – sveta maša.\n\nVir: Marija.si
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/molitev-in-sveta-masa-za-bolnike-z-rakom-29/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Brezje-Ivan-Rampre-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260612T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260612T210000
DTSTAMP:20260617T001906
CREATED:20260610T105637Z
LAST-MODIFIED:20260610T105637Z
UID:10003141-1781290800-1781298000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Pasijonska sveta maša v spravo za bogokletje
DESCRIPTION:V petek\, 12. junija 2026\, bo ob 19. uri v župnijski cerkvi sv. Jakoba v Škofji Loki pasijonska sveta maša v spravo za bogokletje. \nPasijonci in prijatelji Škofjeloškega pasijona vabijo k letni mašni daritvi v zadoščevanje za sramotenja in brezbrižnosti do Boga. Pasijonska sveta maša bo darovana na slovesni praznik Presvetega Srca Jezusovega in bo tudi letos nadaljevanje duhovne izkušnje Škofjeloškega pasijona\, katere najgloblji sad je premišljevanje Jezusovega trpljenja in ljubezni\, ki izvira iz njegovega prebodenega Srca. \nPri maši bodo pred Jezusovo Srce\, prebodeno zaradi človeških grehov\, položili svoje besede in molčanje\, svoje grehe\, utrujenost in hrepenenje ter prosili odpuščanja za bogokletja jezika\, srca in življenja. Organizatorji vabijo\, da skupaj stopijo pod križ in iz prebodenega Srca ponovno zajamejo moč za vero\, pogum za resnico in usmiljenje do človeka. \nBogoslužje bo v petek\, 12. junija 2026\, ob 19. uri v župnijski cerkvi sv. Jakoba\, Cankarjev trg 14\, Škofja Loka. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/pasijonska-sveta-masa-v-spravo-za-bogokletje/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260613T080000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260613T130000
DTSTAMP:20260617T001906
CREATED:20260610T110147Z
LAST-MODIFIED:20260610T110147Z
UID:10003143-1781337600-1781355600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:12. Marijin dan v Velesovem
DESCRIPTION:Društvo prijateljev Medžugorja – Mir Slovenija vabi v soboto\, 13. junija 2026\, od 8. do 13. ure na 12. Marijin dan v cerkvi Marijinega oznanjenja v Velesovem\, kjer bo osrednja gostja sestra Emmanuel Maillard. \nPo vzoru Medžugorja bo v cerkvi Marijinega oznanjenja v Velesovem potekal 12. Marijin dan\, ki ga organizira Društvo prijateljev Medžugorja – Mir Slovenija pod duhovnim vodstvom dr. Primoža Krečiča. Program se bo začel ob 8. uri z molitvijo rožnega venca\, ob 9.30 pa bo sledil nagovor letošnje gostje\, sestre Emmanuel Maillard. \nSestra Emmanuel Maillard se je rodila v Franciji leta 1947. Na univerzi Sorbonne je diplomirala iz književnosti in zgodovine likovne umetnosti\, leta 1976 vstopila v katoliško Skupnost blagrov\, od leta 1989 pa živi v Medžugorju. S pričevanji\, seminarji in knjigami po svetu širi sporočilo upanja v duhu nove evangelizacije. Ob tej priložnosti bo na dogodku na voljo tudi njena nova knjiga\, prevedena v slovenščino\, Tvoj angel varuh\, tvoj veliki prijatelj. \nOb 11. uri bo sveta maša\, po njej pa še molitev za ozdravljenje\, češčenje pred Najsvetejšim in posvetitev Marijinemu srcu. Po uradnem delu bo sledilo druženje na samostanskem vrtu. V času dogodka bo tudi možnost za sveto spoved. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/12-marijin-dan-v-velesovem/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/c3ff1dd93232ff23384b0e4a584367e5b9eabf8c.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260615T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260615T210000
DTSTAMP:20260617T001906
CREATED:20260610T110753Z
LAST-MODIFIED:20260610T110753Z
UID:10003144-1781550000-1781557200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Žalna slovesnost ob Lipi sprave na Žalah
DESCRIPTION:Društvo Združeni ob Lipi sprave vabi v ponedeljek\, 15. junija 2026\, ob 19. uri na žalno slovesnost ob Lipi sprave na Žalah ob dnevu krivde\, odpuščanja in sprave. \nNa slovesnosti bodo izrazili spoštovanje žrtvam ter tudi podpornikom sprejetja novele Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev. Dogodek pripravlja Društvo Združeni ob Lipi sprave. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/zalna-slovesnost-ob-lipi-sprave-na-zalah/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260620T090000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260620T140000
DTSTAMP:20260617T001906
CREATED:20260610T113522Z
LAST-MODIFIED:20260610T113522Z
UID:10003149-1781946000-1781964000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:58. vseslovensko romanje bolnikov\, invalidov in ostarelih
DESCRIPTION:V soboto\, 20. junija\, bo potekalo vseslovensko romanje bolnikov\, invalidov in ostarelih k Mariji Pomagaj na Brezje. Sveto mašo bo ob 10. uri na trgu pred baziliko Marije Pomagaj daroval murskosoboški škof dr. Andrej Kozinc. \nProgram: \n9.00: molitev rožnega venca \n10.00: sveta maša \n13.00: litanije Matere Božje \nVir: Marija.si
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/58-vseslovensko-romanje-bolnikov-invalidov-in-ostarelih/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/romarski-dom-brezje.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260623T120000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260623T130000
DTSTAMP:20260617T001906
CREATED:20260610T110922Z
LAST-MODIFIED:20260610T110922Z
UID:10003145-1782216000-1782219600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Predstavitev znanstvene monografije o Matevžu Ravnikarju
DESCRIPTION:Premierna predstavitev znanstvene monografije Matevž Ravnikar: prenovitelj slovenske proze in tržaško-koprski škof bo v torek\, 23. junija 2026\, ob 12. uri v knjigarni Celjske Mohorjeve družbe na Nazorjevi ulici 1 v Ljubljani. \nNa predstavitvi bodo sodelovali dr. Matjaž Ambrožič\, dr. Irena Orel\, Tomaž Simčič in dr. Luka Vidmar. Z njimi se bo pogovarjal urednik monografije dr. Dejan Pacek. \nMonografija je druga knjiga v zbirki Testes temporum (Priče časov)\, izdali pa so jo Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani\, Celjska Mohorjeva družba in Goriška Mohorjeva družba. Njenemu izidu je pot tlakoval mednarodni znanstveni posvet o življenju in delu škofa Ravnikarja\, ki je pred tremi leti potekal v Ljubljani in Trstu. \nKnjiga je izšla ob skorajšnji 250-letnici rojstva Matevža Ravnikarja. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/predstavitev-znanstvene-monografije-o-matevzu-ravnikarju/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/40821ab385e5347c7b56b6fa16626a6ac6c0d551.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260623T183000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260623T193000
DTSTAMP:20260617T001906
CREATED:20260610T111341Z
LAST-MODIFIED:20260610T111341Z
UID:10003146-1782239400-1782243000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sveta maša za domovino pred državnim praznikom dneva državnosti 2026
DESCRIPTION:V torek\, 23. junija 2026\, ob 18.30 bodo v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani slovenski škofje ob predsedniku Slovenske škofovske konference msgr. dr. Andreju Sajetu darovali sveto mašo za domovino ob državnem prazniku dneva državnosti. \nK zahvalni sveti maši za domovino ob dnevu državnosti so povabljeni predstavniki družbeno-političnega življenja in diplomatskega zbora. Pri bogoslužju bodo sodelovali člani Vojaškega vikariata pri SV\, Policijskega vikariata ter predstavniki Enote za protokol s kvintetom pihal orkestra Slovenske vojske. \nKje so začetki svete maše za domovino?\nPrvo sveto mašo za domovino je daroval tedanji ljubljanski nadškof metropolit msgr. dr. Alojzij Šuštar 26. junija 1991. Preden je nadškof Šuštar v imenu Slovenske pokrajinske škofovske konference (SPŠK) odšel na praznovanje slovesne razglasitve samostojne Slovenije\, torej 26. junija 1991\, je v ljubljanski stolnici ob somaševanju mnogih duhovnikov daroval sveto mašo za domovino. Zelo pomenljive so njegove besede v homiliji\, ki jo je začel z besedami iz Psalma: »Če Gospod ne zida hiše\, se zaman trudijo njeni zidarji; če Gospod ne varuje mesta\, zaman bedijo stražarji« (Ps 127). \nKatera glasbena dela se izvajajo pri sveti maši za domovino?\nPri sveti maši za domovino izbrani pevski zbor izvaja sakralna glasbena dela slovenskih skladateljev. S tem se predstavi bogata glasbena kultura našega naroda in delo številnih slovenskih duhovnikov na področju domoljubja. \nČlanek: »Maša za domovino«: (zgolj) verski obred ali versko\, diplomatsko in državotvorno dejanje? (Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 80 (2020) 1\, 145—159) \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sveta-masa-za-domovino-pred-drzavnim-praznikom-dneva-drzavnosti-2026/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/SSK-logo-final_cmyk_color_01.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260624
DTEND;VALUE=DATE:20260625
DTSTAMP:20260617T001906
CREATED:20260610T102601Z
LAST-MODIFIED:20260610T104009Z
UID:10003137-1782259200-1782345599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Rojstvo Janeza Krstnika\, slovesni praznik
DESCRIPTION:V Katoliški Cerkvi 24. junija praznujemo slovesni praznik rojstva Janeza Krstnika. \nV koledarju cerkvenega leta se slovesno spominjamo rojstva dveh oseb\, ki sta najpomembnejši v zgodovini odrešenja: učlovečenega Božjega Sina Jezusa Kristusa (na božič\, 25. decembra) in njegove deviške matere Marije (8. septembra). Edini svetnik\, čigar rojstvo Cerkev proslavlja s posebnim praznikom\, je Janez Krstnik\, Jezusov predhodnik. Njegova vloga je posebej pomembna ob prehodu iz Stare v Novo zavezo\, saj Janez Krstnik velja za angela glasnika pred Mesijo. \nEvangelist Luka (prim. Lk 1\,5–25) poroča\, kako je Bog po angelu očetu Zahariju naznanil Janezovo rojstvo\, podobno kot kasneje Mariji iz Nazareta učlovečenje Jezusa\, Božjega Sina. V obeh primerih je Božji poslanec določil tudi ime otroka\, s katerim je naznačeno njegovo rojstvo. Ime Janez se po hebrejsko glasi Johanan in pomeni Bog je milostljiv. Janezu pravimo Krstnik zato\, ker je oznanjal krst spokornosti in je tiste\, ki so se s pokoro hoteli pripraviti na Odrešenikov prihod\, krščeval v reki Jordan; predvsem pa je dobil vzdevek Krstnik zato\, ker je krstil Jezusa (prim. Mt 3\,13–17; Mr 1\,9–11 in Lk 3\,21–22) ter ga pri tem razglasil za obljubljenega Mesija. \n  \nBesedilo je povzeto po knjigi Svetnik za vsak dan msgr. Silvestra Čuka. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/rojstvo-janeza-krstnika-slovesni-praznik-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/955_rojstvo_janeza_krstnika_masa_zvecer_pred_praznikom-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260625
DTEND;VALUE=DATE:20260704
DTSTAMP:20260617T001906
CREATED:20260610T112723Z
LAST-MODIFIED:20260610T112723Z
UID:10003147-1782345600-1783123199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Duhovne vaje za redovnike in redovnice v Ignacijevem domu v Ljubljani
DESCRIPTION:V Ignacijevem domu duhovnosti v Ljubljani bodo od 25. junija do 3. julija 2026 potekale ignacijanske duhovne vaje za redovnike in redovnice. \nIgnacijanske duhovne vaje za redovnike in redovnice bodo potekale v Ignacijevem domu duhovnosti v Ljubljani od 25. junija do 3. julija 2026. Začetek bo zvečer\, sklep pa s kosilom. \nNaslov duhovnih vaj je Iščite Gospoda. Udeleženci bodo premišljevali\, kako varovati srce sredi skrbi in nalog\, ki jih morajo opraviti\, v vsakodnevnih naporih in napetostih\, ki nastajajo v skupnem življenju\, tudi zaradi kopičenja odgovornosti in pešanja moči. \nVoditelj in kontaktna oseba je p. Janez Poljanšek DJ. Prijave sprejemajo prek spletne strani ignacijevdom.si/events/medredovniske/\, po elektronski pošti na naslov info@ignacijevdom.si ali po telefonu 051 613 374.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/duhovne-vaje-za-redovnike-in-redovnice-v-ignacijevem-domu-v-ljubljani/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Ignacijev-dom-duhovnosti1-1-scaled.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260625T092000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260625T163000
DTSTAMP:20260617T001906
CREATED:20260610T113947Z
LAST-MODIFIED:20260610T113947Z
UID:10003150-1782379200-1782405000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Frančiškov odmev – praznovanje frančiškovih bratov in sester
DESCRIPTION:četrtek\, 25. junija 2026\, bo pri Mariji Pomagaj Brezjah praznovanje Frančiškovih bratov in sester ob 800-letnici smrti svetega Frančiška Asiškega\, pod naslovom Frančiškov odmev. \nProgram srečanja: \nob 9.20: Serafinski rožni venec \nob 10. uri: sveta maša\, somaševanje vodi ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore \nob 11.30: dramska igra \nob 13.15: festival \nob 15.30: litanije\, molitev za domovino\, blagoslov. \nLepo vabljeni! \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/franciskov-odmev-praznovanje-franciskovih-bratov-in-sester/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Brezje1-250x375-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260625T170000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260625T183000
DTSTAMP:20260617T001906
CREATED:20251007T111455Z
LAST-MODIFIED:20251007T112226Z
UID:10003003-1782406800-1782412200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Biblična šola Evangelii gaudium 2025/2026
DESCRIPTION:Papež Frančišek v apostolski spodbudi Evangelii gaudium – Veselje evangelija predstavi Sveto pismo kot temeljni vir prenove osebnega življenja vernika in življenja vse Cerkve ter spodbuja k njenemu vsakodnevnemu branju. Biblična šola Evangelii gaudium želi biti odgovor na spodbude papeža Frančiška\, da bi ponovno odkrili Sveto pismo kot knjigo življenja\, kot živo Besedo\, ki je namenjena nam in lahko spreminja naše življenje. \nNovo študijsko leto (2025/2026) bomo posvetili modrostnim besedilom. \nV Biblični šoli bomo enkrat mesečno predstavili izbrane odlomke modrostnih besedil\, med katere sodijo knjige iz Stare zaveze: Job\, Pregovori\, Pridigar (Kohelet)\, Sirahova knjiga\, Knjiga modrosti\, Psalmi in Visoka pesem. \nVsako srečanje bo obsegalo predstavitev izbranega modrostnega odlomka\, zgodovinski in literarni okvir\, razlago ter poglobljeno razpravo. \nUvodno besedo bo imel celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž\, predavala pa bosta dr. s. Snežna Večko in dr. Samo Skralovnik ter drugi gostujoči predavatelji. \nPredavanja bodo potekala po ZOOM vsak 4. četrtek (zaradi praznikov kdaj 3. četrtek) v mesecu od 17:00 do 18:30. \nV letu 2025 bodo predavanja potekala ob naslednjih terminih: \n\n23. oktobra\,\n27. novembra in\n18. decembra.\n\nV letu 2026 bodo predavanja: \n\n22. januarja\,\n26. februarja\,\n26. marca\,\n23. aprila\,\n28. maja ter\n25. junija (živo).\n\nPrijave na: info@biblicnogibanje.si \nV spletno predavalnico lahko vstopite preko spletne povezave. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/biblicna-sola-evangelii-gaudium-2025-2026/2026-06-25/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/0269cf67e9d63db786c3271a624f1a6094b37760.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260629
DTEND;VALUE=DATE:20260630
DTSTAMP:20260617T001906
CREATED:20260614T165546Z
LAST-MODIFIED:20260614T165546Z
UID:10003152-1782691200-1782777599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Peter in Pavel\, slovesni praznik
DESCRIPTION:V Katoliški Cerkvi 29. junija praznujemo slovesni praznik apostolov sv. Petra in Pavla. \nPeter je bil ribič iz Betsajde ob Genezareškem jezeru. Jezus ga je poklical\, da bi bil ribič ljudi in da bi kasneje kot pastir tudi vodil Cerkev kot Božje ljudstvo. Po svetopisemskem izročilu mu je Jezus po tem\, ko ga je poklical za učenca\, spremenil ime v Peter: »Ti si Peter in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev in vrata podzemlja je ne bodo premagala. Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva; in kar koli boš zavezal na zemlji\, bo zavezano v nebesih; in kar koli boš razvezal na zemlji\, bo razvezano v nebesih« (Mt 16\,18–20). Zelo pomembna izkušnja v Petrovem življenju je bila ta\, da je Jezusa\, po tem\, ko je bil le-ta prijet\, kljub temu\, da se je ob njem vzgajal in učil približno tri leta\, trikrat zatajil. Po Jezusovem vnebohodu Peter nastopa kot voditelj apostolov in mlade Cerkve. Nekaj časa je bil škof v Antiohiji\, okoli leta 42 pa je odšel v Rim. Od tam je vernikom v Mali Aziji poslal dve pismi (1 Pt in 2 Pt)\, življenjsko pot pa je sklenil z mučeništvom. \nPo zgodovinskih virih naj bi apostol Peter vladal do leta 67 po Kr. Več zgodnjekrščanskih spisov potrjuje\, da je Peter umrl nasilne smrti v Rimu v času vladanja cesarja Nerona. Na kraju njegovega mučeništva je dal cesar Konstantin leta 350 postaviti veliko baziliko. Sedanja bazilika sv. Petra v Vatikanu je bila postavljena v letih med 1506 in 1526. Pod njenim glavnim oltarjem je gob apostola Petra\, čigar nasledniki so papeži oz. rimski škofje. \nApostol Pavel se je rodil okrog leta 10 po Kr. v Tarzu\, v glavnem mestu takratne rimske province Kilikije. Po rodu je bil Jud\, po očetu pa je podedoval rimsko državljanstvo. Bil je farizej in poznavalec judovstva\, ki je do spreobrnjenja na poti v Damask preganjal kristjane. Apostol Pavel je ob rojstvu dobil ime Savel\, po spreobrnjenju pa se je dal krstiti in ime spremenil v Pavel. \nO delovanju apostola Pavla poroča evangelist Luka v Apostolski delih. Obhodil je velik del takratne rimske države in ustanavljal cerkvene občine ter jih spodbujal s pismi. Danes poznamo štirinajst ohranjenih Pavlovih pisem\, ki so po vsebini in obsegu za štirimi evangeliji najpomembnejši del Svetega pisma Nove zaveze. Podobno kot apostol Peter je tudi on umrl mučeniške smrti za časa cesarja Nerona okrog leta 67. \nPraznika obeh apostolov je Cerkev obhajala že v 4. stoletju. Najstarejši rimski koledar Furija Dionizija Filokala iz leta 354 navaja 29. junij kot praznik apostolov Petra in Pavla. Na predvečer ali na praznik apostolov Petra in Pavla slovenski škofje diakone posvečujejo v duhovnike. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-peter-in-pavel-slovesni-praznik-3/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Greco_El_-_Sts_Peter_and_Paul.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR