BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Nadškofija Ljubljana - ECPv6.11.0.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Nadškofija Ljubljana
X-ORIGINAL-URL:https://nadskofija-ljubljana.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za Nadškofija Ljubljana
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20250330T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20251026T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20260329T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20261025T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20251226
DTEND;VALUE=DATE:20260107
DTSTAMP:20260617T063606
CREATED:20251203T104114Z
LAST-MODIFIED:20251203T104114Z
UID:10003023-1766707200-1767743999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Trikraljevska akcija - koledovanje
DESCRIPTION:V božičnem času bodo koledniki po domovih nosili veselo novico o Jezusovem rojstvu in zbirali darove za misijone. Za koledovanje po župnijah boste sredi decembra prejeli vsa potrebna gradiva in navodila po pošti. Poročilo o sadovih in nove prošnje bodo kot vedno objavljeni v Trikraljevski reviji in na naši spletni strani. Tisti\, ki bi Trikraljevsko akcijo želeli na novo začeti\, pokličite v misijonsko središče in poslali vam bomo vsa potrebna uvodna navodila in gradivo za izvedbo akcije. \nZbrane darove lahko prinesete ali nakažete preko položnice v Misijonsko središče Slovenije. Darovi Trikraljevske akcije so namenjeni pretežno slovenskim misijonarjem in misijonarkam ter tistim\, ki jih oni priporočijo. V njihovem imenu se vam že vnaprej zahvaljujemo za vsak dar. \nHvala vsem mladim in odraslim kolednikom\, ki s svojo dobro voljo širite veselo novico po Sloveniji in hkrati naredite veliko dobro delo. Vabimo vas\, da se kolednikom zahvalite pri maši na praznik Gospodovega razglašenja. Hkrati se v čim večjem številu udeležite tudi škofijskih srečanj kolednikov. Vedno je poskrbljeno tudi za družabni program. Natančni datumi in kraji srečanj so objavljeni v napovednem koledarju po škofijah.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/trikraljevska-akcija-koledovanje-7/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260106
DTEND;VALUE=DATE:20260107
DTSTAMP:20260617T063606
CREATED:20260109T143127Z
LAST-MODIFIED:20260109T143127Z
UID:10003062-1767657600-1767743999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Gospodovo razglašenje\, slovesni praznik
DESCRIPTION:Praznik Gospodovega razglašenja (epifanije) ali praznik sv. treh kraljev v Katoliški Cerkvi praznujemo 6. januarja. \nPraznik Gospodovega razglašenja se v zahodni tradiciji imenuje tudi praznik sv. treh kraljev\, s čimer je izraženo vsebinsko dopolnjevanje. Trije kralji (trije modri) podajajo bolj nazorno in živo predstavo o častilcih iz poganskih krajev\, ki so prišli pozdravit in molit novorojenega Odrešenika. \nPraznik so poleg 25. decembra (božič\, praznik Jezusovega rojstva) uvedli na začetku četrtega stoletja in sicer najprej na Vzhodu in nato še na Zahodu. Z besedo epifanija so začeli označevati predvsem prihod modrih z Jutrovega (Vzhoda)\, saj pomeni prikazanje oz. razglašenje. Obisk modrih je opisan v Matejevem evangeliju (prim. Mt 2\,1–12). Pisec omenjenega evangelija ne navaja števila oseb\, pač pa pravi\, da so prinesli trojen dar: zlato\, kadilo ter miro in od tod tudi sklep\, da so bili darovalci trije. Njihova imena v evangeliju niso zapisana\, v različnih inačicah pa so znana iz treh legend. Imena iz zadnje so se razširila na Zahodu in se glasijo: Gašper\, Miha in Boltežar. \nJezus se je najprej razodel pastirjem\, nato pa kljub svojemu uboštvu in nebogljenosti tudi trem zastopnikom poganskih narodov. Modri so namreč že v prvi Cerkvi veljali za predstavnike poganskega sveta\, saj so bili v njih na nek način h Kristusu pritegnjeni vsi narodi zemlje. To pomeni tudi začetek misijonskega poslanstva Cerkve. Modre je po izročilu in svetopisemskem besedilu vodila zvezda\, ki jih je privedla k Jezusu. Jezusa so molili in ga priznali za mesijanskega kralja ter ga »razglasili« med svojimi rojaki. \nVečer pred praznikom je po izročilu tretji sveti večer (prvi je pred božičem\, drugi pa na silvestrovo pred novim letom)\, zato je na Slovenskem v navadi kropljenje z blagoslovljeno vodo in kajenje s kadilom po vseh prostorih hiše\, na vhodna vrata pa se napiše začetnice imen treh kraljev z letnico novega leta: 20 + G + M + B + … . \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/gospodovo-razglasenje-slovesni-praznik/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260109
DTEND;VALUE=DATE:20260112
DTSTAMP:20260617T063606
CREATED:20260109T143327Z
LAST-MODIFIED:20260109T143353Z
UID:10003063-1767916800-1768175999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Pevski vikend z naslovom Pod Jezusovim vodstvom
DESCRIPTION:Zborovodje cerkvenih otroških pevskih zborov vabimo\, da svoje pevce in sebe prijavite na pevski vikend z naslovom Pod Jezusovim vodstvom. \nČas bomo našli za prepevanje že znanih in učenje novih pesmi\, uvajanje v bogoslužje\, druženje in molitev. Program je namenjen otrokom skupaj z njihovim zborovodjo. Utrinke iz preteklih let si lahko pogledate na povezavah: 2024\, 2025. \nKdaj? Od 9. do 11. januarja 2026.\nKje? V Repnjah v Domu matere Margarete \nZa prijavo izpolnite obrazec.\nAli kontaktirajte s. Emo (040 637 755\, ema.alic@solske-sestre.si) ali s. Klaro (031 646 490\, klara.jarc@ssfcr.org). \nVeč informacij na tej povezavi. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/pevski-vikend-z-naslovom-pod-jezusovim-vodstvom/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/192a64117112c1c45236f73e7c0ffc657f3d2183.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260109T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260109T203000
DTSTAMP:20260617T063606
CREATED:20251007T102352Z
LAST-MODIFIED:20251007T104556Z
UID:10002987-1767985200-1767990600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Srečanje Žejni Besede
DESCRIPTION:Dogodek osebe Katoliška mladina\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nŽupnija Ljubljana Štepanja vas\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nSmo mladi odrasli v Cerkvi z željo po medsebojnem povezovanju in skupni rasti v veri za poglobitev odnosa z Bogom in z drugimi.\nNa srečanjih bomo skupaj molili in slavili Boga ter skupaj z gosti in predavatelji odpirali aktualne teme s katerimi se soočajo mladi odrasli v današnjem svetu. Omogočiti želimo mladim odraslim prostor za nadaljnjo rast v Besedi in skozi odnose usmerjati njihovo pot k Bogu.\nNaša srečanja bodo potekala vsak drugi petek v mesecu.\n\n\n\nVir: FB profil Katoliške mladine
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/srecanje-zejni-besede/2026-01-09/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Logo-Katoliska-mladina-1.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260110T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260110T190000
DTSTAMP:20260617T063606
CREATED:20260109T143657Z
LAST-MODIFIED:20260109T143657Z
UID:10003064-1768068000-1768071600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sveta maša za zakonce\, ki si želijo otrok
DESCRIPTION:Se soočata s preizkušnjo\, ko otroka ni in ni? Potem sta lepo vabljena k sv. maši v župnijo Sv. Duh – Celje\, v soboto 10. januarja ob 18.00. uri. Sv. mašo bo upokojeni nadškof Marjan Turnšek daroval za vse zakonce\, ki hrepenijo po potomstvu. Med mašo bo tudi pričevanje zakonskega para o njunem soočanju s preizkušnjo\, ko otroka ni in ni ter molitev za dar življenja. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sveta-masa-za-zakonce-ki-si-zelijo-otrok/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/c6aef61e97865738c896a7b1a0904cb870695551.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260110T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260110T200000
DTSTAMP:20260617T063606
CREATED:20260109T143949Z
LAST-MODIFIED:20260109T144019Z
UID:10003065-1768071600-1768075200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Ženski večer: Edinstvena - v prinašanju veselega oznanila
DESCRIPTION:Vabljene vse generacije žensk na ženski večer z naslovom Edinstvena – v prinašanju veselega oznanila\, ki bo v soboto\, 10. januarja 2026\, ob 19.00 v dvorani glasbene šole Rakovnik. \nZ nami bo gostja Urška Valjavec – žena\, mama štirih otrok in ženska globoke vere. Iskreno bo spregovorila o družini\, zaupanju in življenjskih preizkušnjah\, ki so jo oblikovale. \nPričevanju bo sledila adoracija in priložnost za sveto spoved\, večer pa bomo zaključile z druženjem ob domačih dobrotah. Pred začetkom dogodka bo možnost udeležbe pri sveti maši v cerkvi Marije Pomočnice na Rakovniku ob 18.30.  Zaželene so prijave po e-pošti: meta.kozin@gmail.com. \nIskreno se veselimo druženja z vami! \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/zenski-vecer-edinstvena-v-prinasanju-veselega-oznanila/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/69fa1bf995cf2a86019ca7691124a354173b5190.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260111T090000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260111T110000
DTSTAMP:20260617T063606
CREATED:20260109T142028Z
LAST-MODIFIED:20260109T142028Z
UID:10003060-1768122000-1768129200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Podelitev služb lektorata in akolitata
DESCRIPTION:Na nedeljo Jezusovega krsta\, 11. januarja\, bo ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore\, v ljubljanski stolnici\, pri sveti maši ob 9. uri\, podelil bogoslovcem in pripravnikom za stalni diakonat\, službe bralca Božje besede in mašnega pomočnika.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/podelitev-sluzb-lektorata-in-akolitata-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/ljubljanska_20stolnica_mavric_20pivk1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260112
DTEND;VALUE=DATE:20260118
DTSTAMP:20260617T063606
CREATED:20260109T141312Z
LAST-MODIFIED:20260113T091544Z
UID:10003058-1768176000-1768694399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Ad limina Apostolorum
DESCRIPTION:Slovenski škofje bodo od 12. do 17. januarja 2026 v Rimu na obisku Ad limina Apostolorum. Latinsko poimenovanje tega obiska dobesedno pomeni »obisk na grobovih apostolov« in se nanaša na romanje škofov v Rim\, kjer molijo na grobovih apostolov Petra in Pavla in se srečajo s papežem. \nV sklopu napovedanega obiska se bodo slovenski škofje srečali s svetim očetom Leonom XIV.\, obiskali pa bodo tudi dikasterije rimske kurije ter molili na grobovih prvakov apostolov. Ob sklepu obiska Ad limina\, bodo škofje darovali sveto mašo za slovenske romarje v baziliki sv. Pavla izven obzidja v petek\, 16. januarja 2026\, ob 17. uri. \nObisk Ad limina ima velik duhovni\, cerkveni in pastoralni pomen. Ni le priložnost za molitev\, ampak predstavlja tudi trenutek občestva med škofi in svetim očetom. S papežem se škofje pogovarjajo o razmerah v svojih škofijah\, pastoralnih izzivih in prihodnjih perspektivah. Obisk Ad limina je potrditev vezi med papežem in škofi\, nasledniki apostolov ter znamenje edinosti v Cerkvi. Preko obiska Ad limina škofje utrdijo vezi edinosti in povezanosti s svetim očetom\, ki predstavlja edinost v Katoliški Cerkvi. \nKaj je obisk Ad limina Apostolorum?\nGre za zelo dolgo tradicijo v življenju Cerkve — ki jo že stoletja urejajo posebni dokumenti — v okviru katere se škofje iz vsega sveta vsakih pet let zberejo v Vatikanu\, da bi utrdili vezi edinosti in občestva s papežem ter pregledali stanje vere in verskega življenja v svojih škofijah. Obiski služijo svetemu očetu in njegovim sodelavcem v rimski kuriji\, da pridobijo informacije o posameznih škofijah\, njihovih težavah\, pobudah\, izzivih in evangelizaciji. Škofje so po pravu dolžni vsakih pet let oziroma po programu\, ki ga določa Sveti sedež\, obiskati grobove apostolov Petra in Pavla ter svetemu očetu\, nasledniku apostola Petra\, podati poročilo o stanju škofije\, ki jim je zaupana (prim. Zakonik cerkvenega prava\, kann. 399-400). Obisk Ad limina je dolžnost\, ki izhaja iz tradicije Cerkve in je naložena škofom osebno. \nOd kod izvira obisk Ad limina?\nRazlog za obiske Ad limina Apostolorum najdemo v pismu svetega Pavla Galačanom\, ko apostol pripoveduje o svojem 15-dnevnem bivanju pri apostolu Petru\, med katerim sta pregledala širjenje vere. To se lahko šteje za prvo srečanje medsebojne pomoči in izmenjave mnenj o posebnih temah. Glede izraza »obiski Ad limina Apostolorum«: v prvih stoletjih zgodovine Cerkve so grobove apostolov Petra in Pavla v kanonskem jeziku imenovali »limina Apostolorum«; zato so se romarska potovanja\, ki so imela za cilj prav te grobove\, imenovala »ad limina«. Natančneje: obiski\, ki so jih morali škofje opraviti v Rimu v določenih časovnih presledkih\, so bili uvedeni v skladu z obveznostjo\, ki jo je leta 743 uvedel papež sv. Zacharija. Ta obveznost\, vključena v Gracijanov dekret\, je bila pozneje ponovno potrjena s konstitucijo Romanus Pontifex z dne 20. decembra 1585\, ki je določila\, da morajo biti ti obiski triletni\, in s konstitucijo Quod sanctaBenedikta XIV. z dne 23. novembra 1740. V današnji obliki jo je določil papež Pij X. (31. decembra 1909) in vključuje obisk grobov apostolov Petra in Pavla ter predstavitev papežu. \nZakaj je obisk pomemben?\nObiski koristijo škofom pri vodenju krajevne Cerkve\, pa tudi svetemu očetu\, da iz prve roke izve za vprašanja Cerkve v različnih predelih sveta. \nPapeža ne bodo obiskali samo škofje\, ampak bo obisk Ad limina opravila celotna Cerkev v Sloveniji\, ki se je v zadnjih mesecih prek svojih uradov\, delovnih teles in organizmov soudeležbe posameznih škofij ter Slovenske škofovske konference pripravila\, da bo v Rimu predstavila podrobne opise poti\, perspektiv\, problemov\, pastoralnih in socialnih realnosti\, v katerih živimo. Celotna krajevna Cerkev v Sloveniji\, kot izraz različnih pastoralnih realnosti\, služb\, karizm\, celotnega evangelizacijskega delovanja in Božjega ljudstva\, ki se vsak dan sooča s problematikami\, situacijami\, kulturami in ljudmi na istem ozemlju\, vstopa v dialog z univerzalno Cerkvijo prek srečanj z vsakim dikasterijem rimske kurije za posebne pristojnosti in predvsem v dialogu s papežem\, ki je »znak enotnosti v veri in ljubezni«. \nSlovenski škofje so zadnje tovrstne uradne obiske v Rimu opravili aprila 2001\, januarja 2008 ter februarja 2018. \nTajništvo SŠK \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/ad-limina-apostolorum/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/SSK-logo-final_cmyk_color_01.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260113
DTEND;VALUE=DATE:20260114
DTSTAMP:20260617T063606
CREATED:20260109T144204Z
LAST-MODIFIED:20260109T144204Z
UID:10003066-1768262400-1768348799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Obletnica priznanja samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije s strani Svetega sedeža
DESCRIPTION:Sveti sedež je 13. januarja 1992 med prvimi državami priznal samostojno državo Slovenijo. Priznanje Svetega sedeža je bilo odločilnega pomena tudi za ostala priznanja\, ki so temu sledila (predvsem drugih evropskih držav). \nIzjava Slovenske škofovske konference ob mednarodnem priznanju samostojne države Slovenije – 15. januar 1992\nMednarodno priznanje samostojne in suverene države Slovenije je edinstveni dogodek v zgodovini slovenskega naroda. Splošnemu veselju se pridružuje tudi Slovenska škofovska konferenca in izreka svoje čestitke ter najboljše želje vsem državljanom in vodstvu naše mlade države. Prepričani smo\, da je ob mednarodnem priznanju državo Slovenijo priznal tudi Bog sam\, zato nanjo kličemo posebni božji blagoslov. \nV tem trenutku pa se s posebno hvaležnostjo spominjamo vseh v naši sedanjosti in bližnji in daljnji preteklosti\, ki so ta izjemni trenutek pripravljali s svojim kulturnim\, političnim\, socialnim\, gospodarskim\, vzgojnim in verskim delovanjem. Mnogi so za demokracijo in svobodo\, ki smo ju končno doživeli\, veliko pretrpeli ali celo dali življenja. Iskreno smo hvaležni vsem\, ki so kakor koli prispevali\, da smo dočakali ta dan. \nSvoje priznanje izrekamo političnemu vodstvu naše države\, ki se je v teh zadnjih časih za to posebno prizdevalo. Veseli smo\, da so med temi zaslužnimi ljudmi tudi mnogi člani katoliške Cerkve. Vse spodbujamo\, da svoje delo nadaljujejo v nesebičnem služenju domovini. Prav tako se zahvaljujemo vsem prijateljem po svetu\, našim rojakom in drugim\, ki so nas razumeli in nas podpirali v naših upravičenih prizadevanjih. S posebno hvaležnostjo se spominjamo vsega\, kar so za mir in našo samostojnost naredili papež Janez Pavel II. in njegovi sodelavci\, ko je Vatikan že 13. januarja 1992 pred drugimi priznal državi Slovenijo in Hrvaško. \nZ doseženim mednarodnim priznanjem smo obrnili stran narodove zgodovine. Pred nami je zelo zahtevna prihodnost. Od nas vseh terja medsebojno spoštovanje\, kulturni dialog\, odprtost in razumevanje\, slogo in pošteno sodelovanje. Mednarodno priznana slovenska država bo imela svoj pomen predvsem tedaj\, če bo pospeševala ne le svoje gospodarsko in politično uveljavljanje\, temveč tudi duhovno blaginjo\, kulturni\, moralni in verski napredek vseh naših državljanov. Za to si hočemo prizadevati tudi v prihodnje. K temu delu v suvereni državi Sloveniji vabimo vse katoliške vernike in vse druge sodržavljane v zaupanju za božjo pomoč. \nMsgr. dr. Alojzij Šuštar\nLjubljanski nadškof metropolit in\npredsednik Slovenske škofovske konference \nLjubljana\, 15. januarja 1992 \n\nMsgr. Anton Jamnik o poteku dogodkov s priznanjem samostojne države Slovenije\n1. Papež Janez Pavel II. se je sam osebno zavzel za priznanje samostojne države Slovenije\nSveti sedež je 13. januarja 1992 med prvimi državami priznal samostojno državo Slovenijo. Priznanje Svetega sedeža je bilo odločilnega pomena tudi za ostala priznanja\, ki so temu sledila (predvsem drugih evropskih držav). Natančna analiza zgodovinarjev bo lahko podrobneje argumentirala\, kako je bilo to priznanje odločilnega in ključnega pomena za druga priznanja\, ki so temu sledila. Ker sem bil v letih 1990-1994 tajnik pri nadškofu Šuštarju se natančno spomnim\, kako se je nadškof Šuštar razveselil tega priznanja za katero se je v tesnih prijateljskih odnosih s tedanjim papežem Janezom Pavlom II. prizadeval. Prav tega dne (13. januarja 1992) je bila neka slovesnost v Cankarjevem domu in k nadškofu je pristopil tedanji zunanji minister dr. Rupel in nadškofu čestital ter se mu zahvalil\, da je na vse mogoče načine od prvih demokratičnih volitev in plebiscita 1990. bil tesno povezan s Svetim sedežem in tedanjim papežem Janezom Pavlom II. Iz zelo zanesljivih virov vsaj dveh pomembnih Slovencev v Rimu sem kasneje izvedel\, da se je papež Janez Pavel II. sam osebno zavzel za priznanje samostojne države Slovenije. Tako naj bi 12. januarja 1992 mimo proceduralnih postopkov (ali običajnega diplomatskega čakanja na to kako\, se bodo drugi odločili) sprejel odločitev o priznanju samostojne države Slovenije. Res je\, da je nekaj držav že preje priznalo Slovenijo\, toda moralna in simbolna vloga\, ki jo ima Sveti sedež v svetovnem dogajanju\, je bila\, to lahko danes povsem mirno in argumentirano trdimo\, ključnega in odločilnega pomena ter povsem jasna in izrecna podpora Sloveniji\, da se vrne v evropsko skupnost kot samostojna država. \n2. Sveti sedež je že leta pred priznanjem zelo intenzivno in veliko mero razumevanja podpiral ustanovitev in priznanje samostojne države Slovenije\nKo se je po volitvah leta 1990 in po plebiscitu istega leta decembra ustvaril nov položaj v Jugoslaviji in Sloveniji\, je Sveti sedež z vso pozornostjo spremljal novo nastale razmere. »Kmalu se je pokazalo\, da obstaja resna nevarnost\, da se bodo obstoječe napetosti še povečale in celo izrodile v konflikt. Zato je sveti sedež konec januarja 1991 jasno pozval:\n–       k spoštovanju pravice narodov do samoodločbe\n–       k spoštovanju človekovih pravic in pravic narodnih skupnosti\n–       k odpovedni uporabi sile pri reševanju nesporazumov\n–       k neutrudnemu iskanju dialoga med sprtimi stranmi\n–       k vzpostavitvi mirnega sožitja med narodi Jugoslavije ob medsebojnem spoštovanju in pravičnosti.«[1] \nTa načela\, ki jih je poudaril Sveti sedež so bila jasna podpora tudi slovenskim prizadevanjem za samostojno državo. Podobne zahteve so se še večkrat ponovile\, tako pri papeževih govorih (30. januarja\, 21. aprila\, 8. maja\, 23. maja 1991)\, kakor tudi na mednarodni ravni\, še posebej na srečanjih Konference za varnost in sodelovanje v Evropi (KVSE). Ta prizadevanja in posredovanje Svetega sedeža so se še bolj okrepili po razglasitvi neodvisnosti Slovenije in Hrvaške 25. junija 1991. Omenili smo že papeževo posredovanje 28. junija\, 29. junija\, 3. julija\, omeniti pa velja še njegovo posredovanje 21. julija\, 24. julija\, 26. avgusta ter 5. septembra 1991.[2] \nSveti sedež je podprl oblikovanje mednarodnega soglasja o primernosti takojšnjega priznanja obeh novih držav\, Slovenije in Hrvaške. S tem namenom je kardinal državni tajnik 26. novembra 1991 izročil ambasadorjem držav članic KVSE memorandum. V njem se sklicuje na načela mednarodnega prava in odredbe jugoslovanske ustave iz leta 1974 glede pravice do odcepitve od federacije in priporoča začetek sporazumnega in pogojnega priznanja neodvisnosti Slovenije in Hrvaške in drugih republik\, ki bi se za to odločile. Ta postopek podelitve pogojnega priznanja je bil vezan na zahtevo\, da se republike formalno obvežejo\,\n–       da bodo spolnjevale zakonite zahteve\, vsebovane v dokumentih KVSE\,\n–       še posebej glede zaščite človekovih pravic\,\n–       glede demokracije\n–       in zaščite narodnih manjšin.[3] \n“Sveti sedež je z izjavo Tiskovnega urada 20. decembra 1991 bolj podrobno opredelil svoje stališče glede krize v Jugoslaviji in z diplomatskimi notami zunanjim ministrstvom Slovenije in Hrvaške sporočil svojo pripravljenost priznati njihovo suverenost in neodvisnost\, hkrati pa je postavil pogoje glede tega priznanja. Ko je Sveti sedež 13. januarja 1992 prejel formalno obvezo Republike Slovenije in Republike Hrvaške\, da bosta spoštovali te pogoje\, je prišlo tudi do priznanja samostojnosti.”[4] \nNa srečanju ministrskega sveta zunanjih ministrov držav članic KVSE\, ki je zasedal v Pragi 30. in 31. januarja 1992\, je nadškof Msgr. Jean-Louis Tauran\, tajnik oddelka za odnosa z državami\, takole povzel stališče Svetega sedeža: “Sveti sedež je vedno upal\, da se bo mogoče izogniti konfliktu v Jugoslaviji. Zato je\, od začetka krize vztrajal pri zahtevi\, da se federativne republike navdihujejo pri urejanju medsebojnih odnosov na 10 načelih zaključnega helsinškega dokumenta\, po drugi strani pa\, da čimprej začnejo z ustavnimi reformami\, ki bodo pospeševale spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin\, vključno s pravicami narodnih manjšin in tako ustvarijo pogoje za demokracijo in za resnično pravno državo. Razvoj dogodkov in predvsem uporaba orožja so na žalost spremenili to upanje v iluzijo. \nPriznavajoč obstoj Hrvaške in Slovenije – to priznanje ni bilo naperjeno proti nikomur – je Sveti sedež vzel na znanje položaj\, ki je bil posledica legitimnih in na demokratičen način izraženih teženj. Ko je za to priznanje postavil zahteve\, je Sveti sedež želel predvsem pospešiti uresničitev vseh obveznosti\, ki so bile sprejete v helsinškem procesu\, in podčrtati dejstvo\, da bo KVSE morala biti porok zaupanja v vprašanjih\, ki se nanašajo na položaj narodnih manjšin. S tem je Sveti sedež hotel\, da se te nove države hkrati s priznanjem samostojnosti in neodvisnosti svečano obvezujejo\, da bodo prispevale h gradnji Evrope – Evrope človekovih pravic in demokracije.”[5] \nPriznanje Svetega sedeža samostojne države Slovenije 13. januarja 1992 je bilo odločilnega pomena za ostala priznanja\, ki so temu sledila (15. januar 1992) in za vključevanje mlade države v mednarodno skupnost.Ob tem so zanimivi tudi vsebinski poudarki oziroma neke vrste pogoji\, ki so povezani s priznanjem. Vsekakor je Sveti sedež zelo dobro poznal slovenske razmere in zato opozoril na tisto\, kar je bilo zares ključnega pomena pri postopni graditvi vedno bolj demokratične dežele. \n3. Državotvorna vloga Katoliške Cerkve v Sloveniji \nKatoliška Cerkev v Sloveniji je v zgodovini tesno povezana z narodom\, njegovo kulturo\, jezikom in samozavestjo. Ob dogodkih\, ki so povezani z njeno osamosvojitvijo\, se je predvsem zavzemala za uveljavljanje človekovih pravic pod moralnim vidikom\, za svobodo in enakopravnost slovenskega naroda in njegovo samostojnost. Tesna povezanost Cerkve s slovenskim narodom je razumljiva samo z vidika zgodovinskega razvoja slovenskega naroda\, ki je prek krščanstva in Cerkve stopil v Evropo in evropsko kulturo. \nVodstvo Cerkve je ves čas\, še posebej pa potem\, ko so bile napovedane prve svobodne volitve v Sloveniji\, z vso jasnostjo opozarjalo na odgovornost krščanskih laikov\, da prispevajo svoj delež v družbenem dogajanju in se odločajo po svoji vesti. O tem nam govorijo izjave\, ki so jih slovenski škofje zapisali pred spravno slovesnostjo v Kočevskem Rogu\, pred plebiscitom\, na dan osamosvojitve in tudi pozneje. V osamosvojitveno dogajanje so se dejavno vključevali kristjani v Sloveniji\, zamejstvu in po svetu. Velikega pomena je bila tudi podpora škofovskih konferenc večine evropskih držav\, Združenih držav Amerike in Kanade. Prav posebno vlogo pa je pri osamosvojitvenih prizadevanjih Slovenije imel Sveti sedež\, ki je 13. januarja 1992 med prvimi priznal samostojno državo Slovenijo in s tem odločilno vplival na druga priznanja\, ki so sledila 15. januarja in pozneje. \nmsgr. dr. Anton Jamnik\, ljubljanski pomožni škof \n[1] I. Jurkovič\, Dejavnost Svetega sedeža za mir\, v: Bogoslovni vestnik 61 (2001)\, 227.\n[2] Prim. I. Jurkovič\, Dejavnost Svetega sedeža za mir\, 228.\n[3] Prim. I. Jurkovič\, Dejavnost Svetega sedeža za mir\, 228.\n[4] I. Jurkovič\, Dejavnost Svetega sedeža za mir\, 228.\n[5] Navaja I. Jurkovič v razpravi Dejavnost Svetega sedeža za mir\, 229. \n\nZgodovinski oris delovanja apostolske nunciature v Republiki Sloveniji\nApostolska nunciatura v Ljubljani je diplomatsko predstavništvo Svetega sedeža v Republiki Sloveniji. Papeško predstavništvo ima diplomatski značaj in status veleposlaništva. Apostolski nuncij je osebni in stalni predstavnik papeža tako v Katoliški Cerkvi kot pri oblasteh Republike Slovenije. \nPoslanstvo apostolskega nuncija je\, da tesneje in bolj učinkovito izraža skrb rimskega papeža za dobro Slovenije. V soglasnem delovanju s škofi bdi nad poslanstvom Cerkve s tem\, da vzdržuje stike s civilnimi oblastmi\, Cerkvijo ter drugimi krščanskimi in verskimi skupnostmi. \nDržavljani Slovenije smo leta 1990 izrazili željo po neodvisnosti\, ki je bila ustavno določena tudi z referendumom leta 1991. Mednarodna skupnost je izbiro Slovencev priznala v skladu z Listino Združenih narodov in Helsinških sporazumov. \nSveti sedež je neodvisnost Republike Slovenije uradno priznal 13. januarja 1992. Temeljna izhodišča za ta korak so bila spoštovanje pravice narodov do samoodločbe; zavračanje uporabe sile ter sprejemanje dialoga kot edinega sredstva za doseganje pravičnih in mirnih rešitev. Odločitev Svetega sedeža je k takšnemu razmišljanju pomagala tudi drugim državam. \nPapež Janez Pavel II. (1978–2005) je za prvega apostolskega nuncija v Republiki Sloveniji 24. junija 1992 imenoval naslovnega nadškofa v Doclei in tedanjega nuncija na Malti ter v Republiki San Marino s sedežem na Malti msgr. Piera Luigija Celato. Obisk predsednika Republike Slovenije Milana Kučana (1992)\, predsednikov vlad (1992 in 1993) in drugih ministrov v Vatikanu so okrepili odnose med državama. Sveti sedež je 19. februarja 1993 tudi potrdil statut samostojne Slovenske škofovske konference. \nPo premestitvi nuncija Celate februarja 1995 je v kratkem obdobju ad interim posle neposredno iz Vatikana vodil msgr. Xavier Desire. Papež Janez Pavel II. je 26. julija 1995 za prvega stalnega nuncija v Ljubljani imenoval naslovnega nadškofa v Biblu\, do takrat apostolskega nuncija v Alžiriji in Tuniziji ter apostolskega delegata v Libiji msgr. Edmonda Farhata. \nTretji apostolski nuncij v Republiki Sloveniji msgr. Marian Oleš je službo nastopil 17. decembra 2001\, vendar zaradi zdravstvenih razlogov na tem mestu ni dolgo ostal. \nPapež Janez Pavel II. je 15. maja 2002 za četrtega apostolskega nuncija v Republiki Sloveniji imenoval nadškofa Giuseppa Leanzo\, 9. aprila 2003 pa za petega nuncija naslovnega nadškofa v Tamadi in dotedanjega apostolskega nuncija v Argentini msgr. Santosa Abrila y Castellója. Msgr. Castelló je bil hkrati imenovan tudi za apostolskega nuncija v Bosni in Hercegovini. \nPapež Benedikt XVI. je 10. februarja 2011 za šestega apostolskega nuncija v Republiki Sloveniji s funkcijo apostolskega delegata na Kosovu imenoval naslovnega nadškofa mesta Caorle in apostolskega nuncija na Madžarskem msgr. Juliusza Janusza. Svoje delo v Sloveniji je msgr. Janusz sklenil oktobra 2018. \n\n\n\nPapež Frančišek je 19. marca 2019 za sedmega apostolskega nuncija imenoval nadškofa msgr. dr. Jean-Marie Speicha. Msgr. Speich je naslovni nadškof kraja Sulci (Italija)\, pred prihodom v Slovenijo pa je deloval kot apostolski nuncij v Gani. Papež Frančišek mu je 24. oktobra 2013 podelil škofovsko posvečenje. \n\n\n\n\nIzjave Komisije pravičnost in mir o slovenski samostojnosti\nŠkof Jamnik: Nadškof dr. Alojzij Šuštar in slovenska samostojnost\nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/obletnica-priznanja-samostojnosti-in-neodvisnosti-republike-slovenije-s-strani-svetega-sedeza-7/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/logo-2x.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260113T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260113T210000
DTSTAMP:20260617T063606
CREATED:20251007T100028Z
LAST-MODIFIED:20251007T101535Z
UID:10002978-1768330800-1768338000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Večer +
DESCRIPTION:Bog v središču. Slavljenje. Molitev v tišini. Spoved. Življenjske zgodbe. Priložnost za vsakega\, da se umiri\, okrepi\, prejme upanje\, najde svoje mesto v svetu. \nVečere pripravljata Katoliška mladina in Svetnikova skupnost slavilcev – Sveti. \nKDAJ: 7. oktober 2025\, ob 19.00 \nKRAJ: Antonov dom na Viču \nZA KOGA: večeri so odprti za vse starosti \n\nSezona 2025/26\n\n11. november ob 19.00\n9. december ob 19.00\n13. januar ob 19.00\n10. februar ob 19.00\n10. marec ob 19.00\n14. april ob 19.00\n12. maj ob 19.00\n2. junij ob 20.00\n\nVsi Večeri Plus+ bodo potekali v Antonovem domu na Viču. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/vecer-8/2026-01-13/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/vecer_plus_Fb_objava_spletna-stran_februar.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260114T100000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260114T120000
DTSTAMP:20260617T063606
CREATED:20260109T102403Z
LAST-MODIFIED:20260109T102403Z
UID:10003056-1768384800-1768392000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Srečanje za dekanijske animatorje za ŽPS
DESCRIPTION:Urad za laike vabi dekanijske animatorje za ŽPS na srečanje pred volitvami v ŽPS\, in sicer v sredo\, 14. januarja 2026\, ob 10.00 v sejno dvorano nadškofije v Ljubljani. Spregovorili bomo o preteklem mandatnem obdobju ŽPS\, dobrih praksah\, izzivih in volitvah v ŽPS\, ki nas čakajo v februarju.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/srecanje-za-dekanijske-animatorje-za-zps/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/pastoralna-sluzba-mini1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260117T093000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260117T113000
DTSTAMP:20260617T063606
CREATED:20260109T101507Z
LAST-MODIFIED:20260109T101507Z
UID:10003054-1768642200-1768649400@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Škofijsko srečanje kolednikov
DESCRIPTION:V božičnem času so koledniki nosili po domovih veselo novico o Jezusovem rojstvu\, božično voščilo\, obenem pa zbirali darove za misijone. Hvala vsem mladim in odraslim kolednikom za veliko dobro delo. Darove Trikraljevske akcije lahko nakažete ali prinesete v Misijonsko središče Slovenije. Vabimo vas\, da se kolednikom zahvalite pri maši na praznik Gospodo  vega razglašenja. Hkrati se v čim večjem številu udeležite škofijskega srečanja kolednikov\, kjer bo sv. maša\, pričevanje in družabni program. Zaradi lažje organizacije se prijavite škofijskemu animatorju za misijo ne na navedeni stik. Škofijsko srečanje kolednikov bo v: \nOŠ Alojzija Šuštarja\, 17. januarja ob 9.30\, prijave: Slavko Kalan 041/755 404; \nMisijonsko središče Slovenije
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/skofijsko-srecanje-kolednikov-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/logomis.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260118
DTEND;VALUE=DATE:20260126
DTSTAMP:20260617T063606
CREATED:20260108T124104Z
LAST-MODIFIED:20260108T124104Z
UID:10003047-1768694400-1769385599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Teden molitve za edinost kristjanov
DESCRIPTION:»Eno telo je in en Duh\, kakor ste bili poklicani v enem upanju svoje poklicanosti« (Ef 4\,4). \nLetošnje geslo je povzetek Pavlovega nauka o edinosti. Njegova izvirna misel je bila\, da je skupnost vernikov »eno telo in en Duh«. Dele telesa med seboj povezuje eno upanje. Z metaforo telesa Pavel opisuje edinost ob hkratni različnosti udov. To misel obširneje razvija še drugod (1 Kor 12\, Rim 12; Kol 1 in Ef 1 – Kristus kot Glava telesa). Cerkev\, čeprav je sestavljena iz veliko delov ali členov\, deluje kot povezana celota. Vsak ud ima edinstveno vlogo in prispeva k celostnemu življenju in poslanstvu Cerkve. Ko Pavel pravi »en Duh«\, ima seveda v mislih Svetega Duha\, ki ustvarja občestvo in usposablja Cerkev za njeno poslanstvo. Sveti Duh Cerkev pomlaja\, prenavlja in »vodi do popolne zedinjenosti z njenim Ženinom« (C 4). \nPavel v isti sapi omenja še »eno upanje« – vernik smo »poklicani v enem upanju« ali »k enemu upanju« (ekumenska izdaja SP). Ta misel nas povezuje z geslom minulega jubilejnega leta (romarji upanja). Predmet upanja je naše zveličanje in večno življenje s Kristusom\, kar je tudi poslednji cilj in nagib za krščansko življenje. Ta cilj – nebesa – je isti in skupen za vse\, za katoličane\, pravoslavne\, evangeličane in vse druge kristjane in je zato močna vez med nami ter nas nagiba k sodelovanju. \nMolitve in razmišljanja je tokrat pripravila Armenija\, kjer je večinska Armenska apostolska cerkev (ok. 6 milijonov vernikov). Zelo veliko jih živi zunaj domovine. Že ok. leta 301 je tam krščanstvo postalo državna vera\, zato nosi Armenija čast prve krščanske države na svetu. Ima lasten jezik in lastno abecedo. Armenci na ozemlju osmanskega cesarstva so postali Cerkev mučencev. Ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja so doživeli genocid s strani Turkov\, ki ga Turčija še vedno ne priznava. Od razpada Sovjetske zveze leta 1991\, ki je pomenil tudi konec zatiranja vere\, Armenija doživlja verski preporod. Katoličani in evangeličani so v manjšini. \nArmence smo navadno označevali kot monofizite. Teologi priznavajo\, da jih moremo skupaj z Etiopsko cerkvijo danes povsem izvzeti od zmote monofizitizma\, ki je pri njih bolj verbalen (v izrazih)\, ne pa v zgrešenem pojmovanju Kristusa. S Katoliško Cerkvijo poteka uspešen teološki dialog. – Kot prejšnja leta tudi letos župnije prejmejo liturgično knjižico kot pripomoček za obhajanje Tedna edinosti. \nProf. dr. Bogdan Dolenc\,\nčlan Komisije za ekumenizem in medverski dialog
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/teden-molitve-za-edinost-kristjanov-6/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/DSC_4049.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260122
DTEND;VALUE=DATE:20260127
DTSTAMP:20260617T063606
CREATED:20260109T141734Z
LAST-MODIFIED:20260109T141751Z
UID:10003059-1769040000-1769471999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Svetopisemski maraton
DESCRIPTION:Vseslovensko »maratonsko« branje Svetega pisma poteka od četrtka\, 22. do nedelje\, 25. januarja 2026\, neprekinjeno 24 ur na dan. Zelo pozitivni odzivi na spletno branje so nas spodbudili\, da smo se tudi tokrat odločili\, da bo celotno branje potekalo preko spleta. \nBranje je razdeljeno na 1-urne termine\, ki jih “pokrijejo” vnaprej dogovorjene skupine\, ki so sestavljene iz minimalno 3 bralcev (priporočamo 5-7 bralcev). \nPred prijavo na branje vas prosimo\, da si natančno preberete navodila za branje. Branje poteka preko programa Zoom\, zato vas prosimo\, da znotraj skupine izberete vodjo skupine (“hosta”)\, ki zna uporabljati program Zoom. \nNOVO: Božjo besedo se bere po vrstnem redu knjig\, kot so navedene na biblija.net in v navodilih za branje (VRSTNI RED). Skupina\, ki se odloči preskočiti kakšno knjigo\, naj to napiše v »chat« (izpuščena knjiga …)\, da jo potem bere naslednja skupina. \nZa vsa vprašanja smo vam na voljo preko e-pošte zbiranje@svetopismo.si. \nVir: Svetopisemski maraton
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/svetopisemski-maraton-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/plakat_A3-1-scaled-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260122T170000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260122T183000
DTSTAMP:20260617T063606
CREATED:20251007T111455Z
LAST-MODIFIED:20251007T112226Z
UID:10002998-1769101200-1769106600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Biblična šola Evangelii gaudium 2025/2026
DESCRIPTION:Papež Frančišek v apostolski spodbudi Evangelii gaudium – Veselje evangelija predstavi Sveto pismo kot temeljni vir prenove osebnega življenja vernika in življenja vse Cerkve ter spodbuja k njenemu vsakodnevnemu branju. Biblična šola Evangelii gaudium želi biti odgovor na spodbude papeža Frančiška\, da bi ponovno odkrili Sveto pismo kot knjigo življenja\, kot živo Besedo\, ki je namenjena nam in lahko spreminja naše življenje. \nNovo študijsko leto (2025/2026) bomo posvetili modrostnim besedilom. \nV Biblični šoli bomo enkrat mesečno predstavili izbrane odlomke modrostnih besedil\, med katere sodijo knjige iz Stare zaveze: Job\, Pregovori\, Pridigar (Kohelet)\, Sirahova knjiga\, Knjiga modrosti\, Psalmi in Visoka pesem. \nVsako srečanje bo obsegalo predstavitev izbranega modrostnega odlomka\, zgodovinski in literarni okvir\, razlago ter poglobljeno razpravo. \nUvodno besedo bo imel celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž\, predavala pa bosta dr. s. Snežna Večko in dr. Samo Skralovnik ter drugi gostujoči predavatelji. \nPredavanja bodo potekala po ZOOM vsak 4. četrtek (zaradi praznikov kdaj 3. četrtek) v mesecu od 17:00 do 18:30. \nV letu 2025 bodo predavanja potekala ob naslednjih terminih: \n\n23. oktobra\,\n27. novembra in\n18. decembra.\n\nV letu 2026 bodo predavanja: \n\n22. januarja\,\n26. februarja\,\n26. marca\,\n23. aprila\,\n28. maja ter\n25. junija (živo).\n\nPrijave na: info@biblicnogibanje.si \nV spletno predavalnico lahko vstopite preko spletne povezave. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/biblicna-sola-evangelii-gaudium-2025-2026/2026-01-22/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/0269cf67e9d63db786c3271a624f1a6094b37760.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260122T173000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260124T130000
DTSTAMP:20260617T063606
CREATED:20260108T124824Z
LAST-MODIFIED:20260108T125200Z
UID:10003048-1769103000-1769259600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:56. katehetski simpozij – Biti katehet z družinami
DESCRIPTION:Katehetski simpozij z naslovom Biti katehet z družinami  bo potekal od 22. do 24. januarja 2026 v Domu sv. Jožefa v Celju in od 12. do 14. februarja 2026 v pastoralnem domu Stella Maris v Strunjanu. \nNajprej bomo prisluhnili bibličnemu predavanju dr. Janeza Kozinca (Celje) oziroma mag. Marka Rijavca (Strunjan)\, namenjenemu predvsem prebujanju gorečnosti oznanjevalcev. Sledil bo teoretični razmislek dr. Ive Nežič Glavica o katehetskem delu z družinami\, metodah in dinamikah\, ki nagovarjajo sodobne družine. Sklenili bomo s pogovorom ob različnih modelih katehetskega dela z družinami\, izmenjavi izkušenj in iskanju poti naprej. \nČetrtkov večer bo obarvan filmsko\, saj bo z nami p. dr. Andraž Arko\, v drugem večeru pa bomo prisluhnili pričevanju vere igralke Milade Kalezić. \nPrijazno vabljeni duhovniki\, katehistinje in katehisti. Župnike spodbujamo\, naj katehetske sodelavce povabijo k udeležbi\, župnija pa naj pomaga pri kritju stroškov udeležbe. \nNaj bo simpozij priložnost za srečanje in iskanje poti\, kako v župnijah prebuditi in poživiti katehetsko delo z družinami. \nSpletna prijavnica \nDnevni red \nČETRTEK\n17.30-18.30 Prihod in nastanitev\n18.30 Večerja\n20.00 Večerni program – dr. Andraž Arko: Svetniki na filmskem platnu – filmi v katehetskem procesu \nPETEK\n7.00 Sveta maša s hvalnicami\n8.00 Zajtrk\n9.00 Molitev in uvodna misel\n9.15 Predavanje – dr. Janez Kozinc/mag. Marko Rijavec\, I. del\n10.30 Predstavitve založb\n10.45 Odmor\n11.15 Predavanje\, II. del + vprašanja\, pogovor\n12.30 Dnevna molitvena ura\n13.00 Kosilo\n15.00 Molitev in uvodna misel\n15.15 Predavanje – dr. Iva Nežič Glavica\, I. del\n16.30 Odmor\n17.00 Predavanje\, II. del + vprašanja\, pogovor\n18.30 Večerja\n20.00 Večer z igralko Milado Kalezić\n\nSOBOTA\n7.00 Sveta maša s hvalnicami\n8.00 Zajtrk\n9.00 Molitev in uvodna misel\n9.15 Predstavitve katehetskega dela z družinami\n10.30 Odmor\n11.00 Okrogla miza\, dnevna molitvena ura\n13.00 Kosilo \nPlačilo \nUdeleženci krijejo stroške bivanja glede na cenik posamezne nastanitve. Plačilo je  možno ob prihodu na recepciji. Za kritje stroškov organizacije in programa zbiramo prostovoljne prispevke (priporočeni dar za posamezno predavanje/večer je 10 €). Po svojih zmožnostih jih lahko nakažete na TRR Slovenskega katehetskega urada (SI56 0430 2000 3196 716; namen: DONACIJA KS) ali izročite na simpoziju v za to namenjeno škatlo. Ostale stroške krije donacija Slovenske škofovske konference. \nKS Celje  \n2x polni penzion dvoposteljna soba: 76 eur\n2x polni penzion enoposteljna soba: 86 eur\nKosilo: 10 eur\nVečerja: 8 eur\n\nKS Strunjan\n\n2x polni penzion dvoposteljna soba: 100 eur\n2x polni penzion enoposteljna soba: 120 eur\n\nV ceno niso vključene brisače in posteljnina (lahko prinesete svojo ali doplačate 5 eur za izposojo).\n\nVir: Katehet.si
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/56-katehetski-simpozij-biti-katehet-z-druzinami/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Neimenovano.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260122T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260122T210000
DTSTAMP:20260617T063606
CREATED:20260109T150833Z
LAST-MODIFIED:20260109T150833Z
UID:10003067-1769108400-1769115600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Taizéjska molitev
DESCRIPTION:Pri taizéjskih molitvah se prepletajo taizéjski spevi\, Božja beseda in tišina. Udeležiš se jih lahko na različnih krajih po Sloveniji. \nSpodaj si lahko ogledaš termine in lokacije taizéjskih molitev. \nČe tudi v vašem kraju pripravljate taizéjsko molitev\, lahko sporočite termin na spodnji naslov: \n\n\n\n\ntaize@katoliskamladina.si\n\n\n\n\n\n\nRedne taizéjske molitve\n\n\n\n\nNaslednje molitve bodo: \n\n22. 1. ob 19.00\, evangeličanska cerkev (teden molitve za edinost kristjanov)
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/taizejska-molitev-9/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Evangeličanska-cerkev-Janez-Platiše.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260123T173000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260123T213000
DTSTAMP:20260617T063606
CREATED:20260121T100111Z
LAST-MODIFIED:20260121T100314Z
UID:10003068-1769189400-1769203800@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Osrednji dogodek ob nedelji Božje besede v ljubljanski nadškofiji
DESCRIPTION:V  petek\, 23. januarja 2026\, vabljeni v Presko\, kjer bo pred nedeljo Božje besede osrednji dogodek za ljubljansko nadškofijo: \n\nod 17.30 do 18.30: branje Pridigarja prepleteno s pesmijo mladih v preški cerkvi;\n18.30: sveta maša\, ki jo bo daroval Marko Rijavec\nob 19.30 v dvorani pastoralnega doma predavanje Marka Rijavca: VSE JE LE SAPA  – razlaga Pridigarja\n\n“Pridigar nas nagovarja\, da bi iz mnoštva minljivih reči znali izbrskat kar ostane\, oz. kar je večno\, kar je bistveno in zaradi česar se je potrebno truditi in tudi zastaviti svoje življenje.” \nDobrodošli tako bralci Božje besede\, člani bibličnih skupin in vsi\, ki imate radi Božjo besedo.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/osrednji-dogodek-ob-nedelji-bozje-besede-v-ljubljanski-nadskofiji/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/dji_fly_20240323_065910_164_1711173595969_photo_optimized21.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260125
DTEND;VALUE=DATE:20260126
DTSTAMP:20260617T063606
CREATED:20260108T134522Z
LAST-MODIFIED:20260108T134522Z
UID:10003052-1769299200-1769385599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Nedelja Božje besede 2026
DESCRIPTION:Nedeljo Božje bomo letos obhajali 25. januarja\, skupaj z zaključkom ekumenske osmine in praznikom spreobrnjenja apostola Pavla. Na ta način bomo še bolj spodbujeni\, da ob 1700-letnici skupne veroizpovedi uresničujemo ekumenski namen skupnega premišljevanja Svetega pisma\, ki naj po besedah papeža Frančiška »tistim\, ki poslušajo\, kaže pot\, po kateri je treba hoditi\, da bi prišli do pristne in trdne edinosti« (Odprl jim je um\, 3). \nGeslo letošnje nedelje je: »Kajti prav blizu tebe je beseda« (5 Mz 30\,14). Mojzesove besede iz 5. Mojzesove knjige nosijo sporočilo\, ki je danes enako aktualno kot nekoč: Božja beseda ni oddaljena skrivnost\, namenjena le učenjakom ali teologom. Je blizu\, dostopna\, preprosta in živa. \nV sodelovanju z Zavodom Biblično gibanje je Družina pripravila novo izdajo Svetega pisma – Malo Sveto pismo\, ki jo bomo lahko kmalu predstavili javnosti. Gre za prenovljeno izdajo izbranih svetopisemskih odlomkov\, opremljenih s kratkimi\, jasnimi in poljudnimi razlagami. Besedilo temelji na novem prevodu Svetega pisma – jeruzalemski izdaji\, vsi komentarji pa so na novo pripravljeni za sodobnega bralca. \nMalo Sveto pismo želi biti knjiga\, ki spodbuja osebni stik z Božjo besedo in odpira pot k celotnemu svetopisemskemu besedilu. Geslo nedelje Božje besede nas ob tem spominja\, da Božja beseda ni skrita ali oddaljena\, temveč blizu\, dostopna in živa – vsakemu človeku. \nNova izdaja je zasnovana tako\, da jo lahko vzamemo s seboj kamor koli: po velikosti je dovolj majhna za torbo\, žep ali nahrbtnik; po vsebini dovolj jasna\, da nagovori otroka\, odraslega\, vernika in iskalca; po duhu pa dovolj globoka\, da odpira srce za srečanje z Bogom. Njen namen ni nadomestiti celotno Sveto pismo\, temveč bralca povabiti k bližini Besede ter spodbuditi osebno branje\, premišljevanje in rast v veri. \nPodrobnejše informacije o nedelji Božje besede in o novi izdaji Malega Svetega pisma bodo objavljene na spletni strani Zavoda Biblično gibanje: https://biblicnogibanje.si/ \nDr. Samo Skralovnik\,\npredsednik Zavoda Biblično gibanje
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/nedelja-bozje-besede-2026/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/251211_msp_mockUp_1.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260130T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260130T200000
DTSTAMP:20260617T063606
CREATED:20260109T102925Z
LAST-MODIFIED:20260109T102925Z
UID:10003057-1769796000-1769803200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Srečanje tajnikov ŽPS
DESCRIPTION:V petek\, 30. januarja 2026\, se bomo srečali s tajniki ŽPS. Ob 18.00 vabljeni k sv. maši v cerkev Presvetega Odrešenika v Ljubljani (župnija Ljubljana – Koseze)\, ob 18.30 pa se srečamo v župnijski dvorani pod cerkvijo. Povabite tajnike ŽPS v svojih župnijah! \nNeža Novak\,\ntajnica Urada za laike
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/srecanje-tajnikov-zps-3/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260131T090000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260131T130000
DTSTAMP:20260617T063606
CREATED:20260109T101937Z
LAST-MODIFIED:20260113T103516Z
UID:10003055-1769850000-1769864400@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Nacionalna konferenca mladinske pastorale
DESCRIPTION:V soboto\, 31. januarja 2026\, bo na Rakovniku v Ljubljani potekala nacionalna konferenca mladinske pastorale v organizaciji Urada za mlade pod naslovom »Kako ustvariti okolje\, kjer mladim poleg prostora za aktivnost ponujamo tudi priložnost za rast?« Temo nam bosta skozi predavanji predstavila dva gosta. Pričetek programa bo ob 9.00. Zaključili ga bomo s kosilom ob 13.00. \nVabljeni! Za udeležbo bo potrebna prijava. Z vprašanji se lahko obrnete na um@skupnostmladih.si \nUrad za mlade
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/nacionalna-konferenca-mladinske-pastorale/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Ljubljana-Rakovnik1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260202
DTEND;VALUE=DATE:20260203
DTSTAMP:20260617T063606
CREATED:20260206T110208Z
LAST-MODIFIED:20260206T110208Z
UID:10003074-1769990400-1770076799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Jezusovo darovanje\, praznik
DESCRIPTION:V Katoliški Cerkvi 2. februarja praznujemo Jezusovo darovanje v templju ali svečnico. Prvotno ime praznika je bilo Marijino očiščevanje\, kajti po Mojzesovi postavi je morala vsaka mati\, ki je rodila sina\, štirideseti dan po porodu priti v tempelj\, tam darovati in se tako »očistiti«. Temu predpisu se je podredila tudi Marija\, Jezusova mati. Ona je Jezusa spočela in rodila deviško\, zato je obred očiščevanja ni obvezoval\, vendar se mu je podvrgla. Kakor v vsem\, se je tudi v tem pokazala za Gospodovo deklo in izpolnila Božjo postavo. Zapis o tem dogodku se v Svetem pismu nahaja v Lukovem evangeliju. \nSpomin na ta dogodek je prva Cerkev v Jeruzalemu obhajala že ob koncu 4. stoletja. Praznovanje je bilo zelo slovesno: obsegalo je procesijo\, pridigo in mašo\, sprva pa še ni imelo posebnega imena. Ko se je praznovanje širilo\, je ime dobilo po srečanju s starčkom Simeonom in Ano v jeruzalemskem templju. V ljudskem praznovanju je stopilo v ospredje proslavljanje Kristusa\, ki ga je Simeon v svojem hvalospevu imenoval »luč v razsvetljenje poganov«. Na besede starčka Simeona se sklicuje starodavni bogoslužni običaj blagoslavljanja sveč\, ki se razvije v procesijo s svečami. O tem obredu poroča znamenita romarica Silvija v svojem spisu s konca 4. stoletja\, ki se nanaša na Jeruzalem. Za Rim poročilo o tem obredu in procesiji iz ene cerkve v drugo obstaja iz časa papeža Sergija I. (687–692). \nPo obredu blagoslavljanja sveč »je praznik znan kot svečnica oziroma praznik luči. Hrepenenje po svetlobi je med prvobitnimi značilnostmi človeške narave\,« piše slovenski etnograf Niko Kuret (1906–1995). Cerkev\, ki je na ta dan uvedla blagoslov sveč in obhod z gorečimi svečami\, je upoštevala človeško naravo in starodavno izročilo; šego je povzdignila v svet nadnarave\, v cerkven obred: v njem je »luč« prispodoba Mesija\, ki »razsvetljuje človeštvo«\, mu razodeva smisel sveta in življenja.1 \n  \nBogu posvečeno življenje v Cerkvi \nS praznikom Gospodovega darovanja je povezano tudi redovništvo in Bogu posvečeno življenje v Cerkvi. Smisel in namen Bogu posvečenega življenja v redovni skupnosti lahko razumemo samo v veri. Redovniki se z zaobljubami k določenemu načinu življenja dajo celostno na razpolago Bogu in zato lahko tudi bolj svobodno in neovirano služijo bližnjim. \nBogu posvečeno življenje je poleg službenega duhovništva in laiškega stanu poseben stan vernikov\, ki je v Cerkvi navzoč vse od njenih začetkov. Gre za stalno obliko življenja\, v kateri verniki po delovanju Svetega Duha izraziteje hodijo za Kristusom. Takšna oblika življenja postane »posvečena« po izpovedi posebnih zaobljub\, ki zajemajo evangeljske svete čistosti (odpoved življenju v družini oziroma poročenosti)\, uboštva (nenavezanosti na minljivo) in pokorščine predstojnikom. Bogu se nekdo lahko posveti v konkretni redovni ustanovi\, v svetnem inštitutu\, v novih oblikah posvečenega življenja ali kot posameznik. \n  \nRedovnica\, redovnik – duhovnik in redovni brat \nRedovni ustanovitelji in ustanoviteljice so v zgodovini Cerkve odgovarjali na določene verske\, družbene\, socialne ali vzgojne izzive časa. Redovne skupnosti na prvo mesto postavljajo duhovno življenje in si prizadevajo\, da se v življenju molitev in delo medsebojno prežemata in podpirata. Dejavnosti redovnikov in redovnic so zelo raznolike\, od oznanjevanja evangelija in vzgoje do skrbi za uboge. V moči posvetitve redovniki in redovnice ter člani svetnih ustanov delujejo v različnih oblikah poslanstva (apostolata). \nKogar Bog pokliče\, mu more v svobodi in ljubezni na klic svobodno odgovoriti. Redovnik ali redovnica v konkretni redovni skupnosti samega sebe z izpovedjo zaobljub čistosti\, uboštva in pokorščine celostno izroči službi Bogu in ljudem. S tem izbere Kristusov način življenja\, hodi za njim\, z njim vse deli in se mu v ljubečem srečevanju pusti preoblikovati. \nRedovniki živijo v samostanski skupnosti. Vsakodnevno življenje\, ki ga ob osebnem srečevanju z živim Bogom oblikujejo v duhu evangelija\, delijo s sobrati oz. s sosestrami. Delajo lahko v samostanu\, na posameznih področjih življenja Cerkve ali pa opravljajo delo v svetu. Vsak red ima posebno poslanstvo (karizmo) in z njim povezane prednostne naloge: ponekod je v središču molitev (kontemplativni)\, drugod oznanjevanje in vzgojno delo (apostolski)\, spet drugje pa delo na socialnem področju (karitativni). Člani moških redovnih skupnosti so po končani teološki izobrazbi večinoma posvečeni tudi v duhovnike\, nekateri pa se odločijo\, da bodo služili Bogu in ljudem kot redovni bratje. \n  \nDan posvečenega življenja \nPapež Janez Pavel II. (1978–2005) je želel\, da bi na praznik Jezusovega darovanja v templju Cerkev praznovala poseben dan posvečenega življenja\, ki je bil prvič 2. februarja 1997. Darovanje Božjega Sina\, ki ga sim¬bolizira njegova predstavitev v templju\, je vzor vsake posvečene osebe\, ki posveti svoje življenje Gospodu. \nNamen tega dneva je trojen. Predvsem je zahvala Gospodu za dar posvečenega življenja. Na drugem mestu naj bi Božje ljudstvo bolj spoznalo in cenilo posvečeno življenje. Ta dan vabi vse\, ki so svoje življenje posvetili evangeliju\, da bi slavili čudovita dela\, ki jih v njih izvršuje Gospod. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/jezusovo-darovanje-praznik/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260202T150000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260202T170000
DTSTAMP:20260617T063606
CREATED:20260109T101144Z
LAST-MODIFIED:20260109T103111Z
UID:10003053-1770044400-1770051600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Dan posvečenega življenja
DESCRIPTION:Drage sestre in bratje redovniki. Na praznik Jezusovega darovanja v templju smo vsi\, kot ena sama Cerkev\, povabljeni k praznovanju in zahvaljevanju. Kot sta Marija in Jožef Jezusa prinesla v tempelj\, da sta ga darovala Gospodu\, ste tudi vi sebe in svoja življenja podarili Bogu v služenju Cerkvi in ljudem. \nZato se želim ob tem vašem prazniku z vsemi vami srečati\, da bi se vam zahvalil in da bi skupaj z vami prosil Božjega blagoslova za vse vas in za nove poklice za vaše skupnosti. \nZato vas vse Bogu posvečene sestre in brate vabim\, da se na svečnico\, 2. februarja 2026\, zberemo v cerkvi sv. Frančiška Asiškega v župniji Ljubljana – Šiška. Naše druženje bomo ob 15.00 začeli z molitveno uro\, ki ji bo sledila sveta maša\, med katero bomo obnovili redovne obljube ter poživili svojo podaritev Bogu in Cerkvi. Premišljevali in zahvaljevali se bomo ob besedah: »Gospod mi je dal brate in sestre.« Po sveti maši bomo medsebojno edinost utrjevali z besedo in okrepčilom. \nMsgr. Stanislav Zore OFM\,\nnadškof
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/dan-posvecenega-zivljenja-7/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260206T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260206T200000
DTSTAMP:20260617T063606
CREATED:20260206T121248Z
LAST-MODIFIED:20260206T121326Z
UID:10003076-1770404400-1770408000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Mučenci med Slovenci - 23
DESCRIPTION:Na prvi februarski petek\, 6. 2. 2026\, bo ob 19. uri pri frančiškanih na Tromostovju v Ljubljani darovana sveta maša za uspeh beatifikacije božjega služabnika Ignacija Nadraha\, ki je bil kot župnik umorjen pri Sveti Mariji v Puščavi. \nSomaševanje bo vodil pater Branko Petauer\, cisterijan\, župnik iz Nadrahove rojstne župnije Stična. Pel bo Cerkveni mešani pevski zbor iz Stične pod vodstvom in z orgelsko spremljavo mag. Žige Jernejčiča. \nTo bo triindvajseta od tridesetih svetih maš\, ki jih pripravlja pobuda Vseposvojitev in bodo na trideset zaporednih prvih petkov darovane za slovenske mučence\, žrtve komunističnega nasilja\, ki so v postopku za beatifikacijo. \nSvetniške kandidate s pesmijo predstavlja Gregor Čušin. \nBogoslužje lahko spremljamo tudi po GOLD TV in YouTube kanalu. \nLepo vabljeni! \nVeč informacij tukaj. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/mucenci-med-slovenci-23/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Ljubljana-Marijino-oznanjenje.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260208
DTEND;VALUE=DATE:20260209
DTSTAMP:20260617T063606
CREATED:20260206T123929Z
LAST-MODIFIED:20260206T123929Z
UID:10003078-1770508800-1770595199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:33. obletnica vzpostavitve diplomatskih odnosov med Svetim sedežem in Republiko Slovenijo
DESCRIPTION:Sveti sedež je 8. februarja 1992 vzpostavil uradne diplomatske odnose z Republiko Slovenijo\, že 13. januarja 1992 pa je med prvimi državami priznal samostojno državo Slovenijo. Priznanje Svetega sedeža je bilo odločilnega pomena tudi za ostala priznanja\, ki so temu sledila (predvsem drugih evropskih držav). \n\n\nPridiga nadškofa Stanislava Zoreta pri sveti maši v Vatikanu ob 30. obletnici vzpostavitve diplomatskih odnosv med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem\nNadškof Zore daroval sveto mašo v baziliki sv. Petra v Vatikanu ob 30. obletnici vzpostavitve diplomatskih odnosov med Slovenijo in Svetim sedežem\nIzjave Komisije pravičnost in mir o slovenski samostojnosti\nŠkof Jamnik: Nadškof dr. Alojzij Šuštar in slovenska samostojnost\nPredsednik republike Borut Pahor na obisku pri papežu Frančišku: oba poudarila pomen dialoga\n\n\nIzjava Slovenske škofovske konference ob mednarodnem priznanju samostojne države Slovenije – 15. januar 1992\nMednarodno priznanje samostojne in suverene države Slovenije je edinstveni dogodek v zgodovini slovenskega naroda. Splošnemu veselju se pridružuje tudi Slovenska škofovska konferenca in izreka svoje čestitke ter najboljše želje vsem državljanom in vodstvu naše mlade države. Prepričani smo\, da je ob mednarodnem priznanju državo Slovenijo priznal tudi Bog sam\, zato nanjo kličemo posebni božji blagoslov. \nV tem trenutku pa se s posebno hvaležnostjo spominjamo vseh v naši sedanjosti in bližnji in daljnji preteklosti\, ki so ta izjemni trenutek pripravljali s svojim kulturnim\, političnim\, socialnim\, gospodarskim\, vzgojnim in verskim delovanjem. Mnogi so za demokracijo in svobodo\, ki smo ju končno doživeli\, veliko pretrpeli ali celo dali življenja. Iskreno smo hvaležni vsem\, ki so kakor koli prispevali\, da smo dočakali ta dan. \nSvoje priznanje izrekamo političnemu vodstvu naše države\, ki se je v teh zadnjih časih za to posebno prizdevalo. Veseli smo\, da so med temi zaslužnimi ljudmi tudi mnogi člani katoliške Cerkve. Vse spodbujamo\, da svoje delo nadaljujejo v nesebičnem služenju domovini. Prav tako se zahvaljujemo vsem prijateljem po svetu\, našim rojakom in drugim\, ki so nas razumeli in nas podpirali v naših upravičenih prizadevanjih. S posebno hvaležnostjo se spominjamo vsega\, kar so za mir in našo samostojnost naredili papež Janez Pavel II. in njegovi sodelavci\, ko je Vatikan že 13. januarja 1992 pred drugimi priznal državi Slovenijo in Hrvaško. \nZ doseženim mednarodnim priznanjem smo obrnili stran narodove zgodovine. Pred nami je zelo zahtevna prihodnost. Od nas vseh terja medsebojno spoštovanje\, kulturni dialog\, odprtost in razumevanje\, slogo in pošteno sodelovanje. Mednarodno priznana slovenska država bo imela svoj pomen predvsem tedaj\, če bo pospeševala ne le svoje gospodarsko in politično uveljavljanje\, temveč tudi duhovno blaginjo\, kulturni\, moralni in verski napredek vseh naših državljanov. Za to si hočemo prizadevati tudi v prihodnje. K temu delu v suvereni državi Sloveniji vabimo vse katoliške vernike in vse druge sodržavljane v zaupanju za božjo pomoč. \nMsgr. dr. Alojzij Šuštar\nLjubljanski nadškof metropolit in\npredsednik Slovenske škofovske konference \nLjubljana\, 15. januarja 1992 \n\nMsgr. Anton Jamnik o poteku dogodkov s priznanjem samostojne države Slovenije\n1. Papež Janez Pavel II. se je sam osebno zavzel za priznanje samostojne države Slovenije\nSveti sedež je 13. januarja 1992 med prvimi državami priznal samostojno državo Slovenijo. Priznanje Svetega sedeža je bilo odločilnega pomena tudi za ostala priznanja\, ki so temu sledila (predvsem drugih evropskih držav). Natančna analiza zgodovinarjev bo lahko podrobneje argumentirala\, kako je bilo to priznanje odločilnega in ključnega pomena za druga priznanja\, ki so temu sledila. Ker sem bil v letih 1990-1994 tajnik pri nadškofu Šuštarju se natančno spomnim\, kako se je nadškof Šuštar razveselil tega priznanja za katero se je v tesnih prijateljskih odnosih s tedanjim papežem Janezom Pavlom II. prizadeval. Prav tega dne (13. januarja 1992) je bila neka slovesnost v Cankarjevem domu in k nadškofu je pristopil tedanji zunanji minister dr. Rupel in nadškofu čestital ter se mu zahvalil\, da je na vse mogoče načine od prvih demokratičnih volitev in plebiscita 1990. bil tesno povezan s Svetim sedežem in tedanjim papežem Janezom Pavlom II. Iz zelo zanesljivih virov vsaj dveh pomembnih Slovencev v Rimu sem kasneje izvedel\, da se je papež Janez Pavel II. sam osebno zavzel za priznanje samostojne države Slovenije. Tako naj bi 12. januarja 1992 mimo proceduralnih postopkov (ali običajnega diplomatskega čakanja na to kako\, se bodo drugi odločili) sprejel odločitev o priznanju samostojne države Slovenije. Res je\, da je nekaj držav že preje priznalo Slovenijo\, toda moralna in simbolna vloga\, ki jo ima Sveti sedež v svetovnem dogajanju\, je bila\, to lahko danes povsem mirno in argumentirano trdimo\, ključnega in odločilnega pomena ter povsem jasna in izrecna podpora Sloveniji\, da se vrne v evropsko skupnost kot samostojna država. \n2. Sveti sedež je že leta pred priznanjem zelo intenzivno in veliko mero razumevanja podpiral ustanovitev in priznanje samostojne države Slovenije\nKo se je po volitvah leta 1990 in po plebiscitu istega leta decembra ustvaril nov položaj v Jugoslaviji in Sloveniji\, je Sveti sedež z vso pozornostjo spremljal novo nastale razmere. »Kmalu se je pokazalo\, da obstaja resna nevarnost\, da se bodo obstoječe napetosti še povečale in celo izrodile v konflikt. Zato je sveti sedež konec januarja 1991 jasno pozval:\n–       k spoštovanju pravice narodov do samoodločbe\n–       k spoštovanju človekovih pravic in pravic narodnih skupnosti\n–       k odpovedni uporabi sile pri reševanju nesporazumov\n–       k neutrudnemu iskanju dialoga med sprtimi stranmi\n–       k vzpostavitvi mirnega sožitja med narodi Jugoslavije ob medsebojnem spoštovanju in pravičnosti.«[1] \nTa načela\, ki jih je poudaril Sveti sedež so bila jasna podpora tudi slovenskim prizadevanjem za samostojno državo. Podobne zahteve so se še večkrat ponovile\, tako pri papeževih govorih (30. januarja\, 21. aprila\, 8. maja\, 23. maja 1991)\, kakor tudi na mednarodni ravni\, še posebej na srečanjih Konference za varnost in sodelovanje v Evropi (KVSE). Ta prizadevanja in posredovanje Svetega sedeža so se še bolj okrepili po razglasitvi neodvisnosti Slovenije in Hrvaške 25. junija 1991. Omenili smo že papeževo posredovanje 28. junija\, 29. junija\, 3. julija\, omeniti pa velja še njegovo posredovanje 21. julija\, 24. julija\, 26. avgusta ter 5. septembra 1991.[2] \nSveti sedež je podprl oblikovanje mednarodnega soglasja o primernosti takojšnjega priznanja obeh novih držav\, Slovenije in Hrvaške. S tem namenom je kardinal državni tajnik 26. novembra 1991 izročil ambasadorjem držav članic KVSE memorandum. V njem se sklicuje na načela mednarodnega prava in odredbe jugoslovanske ustave iz leta 1974 glede pravice do odcepitve od federacije in priporoča začetek sporazumnega in pogojnega priznanja neodvisnosti Slovenije in Hrvaške in drugih republik\, ki bi se za to odločile. Ta postopek podelitve pogojnega priznanja je bil vezan na zahtevo\, da se republike formalno obvežejo\,\n–       da bodo spolnjevale zakonite zahteve\, vsebovane v dokumentih KVSE\,\n–       še posebej glede zaščite človekovih pravic\,\n–       glede demokracije\n–       in zaščite narodnih manjšin.[3] \n“Sveti sedež je z izjavo Tiskovnega urada 20. decembra 1991 bolj podrobno opredelil svoje stališče glede krize v Jugoslaviji in z diplomatskimi notami zunanjim ministrstvom Slovenije in Hrvaške sporočil svojo pripravljenost priznati njihovo suverenost in neodvisnost\, hkrati pa je postavil pogoje glede tega priznanja. Ko je Sveti sedež 13. januarja 1992 prejel formalno obvezo Republike Slovenije in Republike Hrvaške\, da bosta spoštovali te pogoje\, je prišlo tudi do priznanja samostojnosti.”[4] \nNa srečanju ministrskega sveta zunanjih ministrov držav članic KVSE\, ki je zasedal v Pragi 30. in 31. januarja 1992\, je nadškof Msgr. Jean-Louis Tauran\, tajnik oddelka za odnosa z državami\, takole povzel stališče Svetega sedeža: “Sveti sedež je vedno upal\, da se bo mogoče izogniti konfliktu v Jugoslaviji. Zato je\, od začetka krize vztrajal pri zahtevi\, da se federativne republike navdihujejo pri urejanju medsebojnih odnosov na 10 načelih zaključnega helsinškega dokumenta\, po drugi strani pa\, da čimprej začnejo z ustavnimi reformami\, ki bodo pospeševale spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin\, vključno s pravicami narodnih manjšin in tako ustvarijo pogoje za demokracijo in za resnično pravno državo. Razvoj dogodkov in predvsem uporaba orožja so na žalost spremenili to upanje v iluzijo. \nPriznavajoč obstoj Hrvaške in Slovenije – to priznanje ni bilo naperjeno proti nikomur – je Sveti sedež vzel na znanje položaj\, ki je bil posledica legitimnih in na demokratičen način izraženih teženj. Ko je za to priznanje postavil zahteve\, je Sveti sedež želel predvsem pospešiti uresničitev vseh obveznosti\, ki so bile sprejete v helsinškem procesu\, in podčrtati dejstvo\, da bo KVSE morala biti porok zaupanja v vprašanjih\, ki se nanašajo na položaj narodnih manjšin. S tem je Sveti sedež hotel\, da se te nove države hkrati s priznanjem samostojnosti in neodvisnosti svečano obvezujejo\, da bodo prispevale h gradnji Evrope – Evrope človekovih pravic in demokracije.”[5] \nPriznanje Svetega sedeža samostojne države Slovenije 13. januarja 1992 je bilo odločilnega pomena za ostala priznanja\, ki so temu sledila (15. januar 1992) in za vključevanje mlade države v mednarodno skupnost.Ob tem so zanimivi tudi vsebinski poudarki oziroma neke vrste pogoji\, ki so povezani s priznanjem. Vsekakor je Sveti sedež zelo dobro poznal slovenske razmere in zato opozoril na tisto\, kar je bilo zares ključnega pomena pri postopni graditvi vedno bolj demokratične dežele. \n3. Državotvorna vloga Katoliške Cerkve v Sloveniji \nKatoliška Cerkev v Sloveniji je v zgodovini tesno povezana z narodom\, njegovo kulturo\, jezikom in samozavestjo. Ob dogodkih\, ki so povezani z njeno osamosvojitvijo\, se je predvsem zavzemala za uveljavljanje človekovih pravic pod moralnim vidikom\, za svobodo in enakopravnost slovenskega naroda in njegovo samostojnost. Tesna povezanost Cerkve s slovenskim narodom je razumljiva samo z vidika zgodovinskega razvoja slovenskega naroda\, ki je prek krščanstva in Cerkve stopil v Evropo in evropsko kulturo. \nVodstvo Cerkve je ves čas\, še posebej pa potem\, ko so bile napovedane prve svobodne volitve v Sloveniji\, z vso jasnostjo opozarjalo na odgovornost krščanskih laikov\, da prispevajo svoj delež v družbenem dogajanju in se odločajo po svoji vesti. O tem nam govorijo izjave\, ki so jih slovenski škofje zapisali pred spravno slovesnostjo v Kočevskem Rogu\, pred plebiscitom\, na dan osamosvojitve in tudi pozneje. V osamosvojitveno dogajanje so se dejavno vključevali kristjani v Sloveniji\, zamejstvu in po svetu. Velikega pomena je bila tudi podpora škofovskih konferenc večine evropskih držav\, Združenih držav Amerike in Kanade. Prav posebno vlogo pa je pri osamosvojitvenih prizadevanjih Slovenije imel Sveti sedež\, ki je 13. januarja 1992 med prvimi priznal samostojno državo Slovenijo in s tem odločilno vplival na druga priznanja\, ki so sledila 15. januarja in pozneje. \nmsgr. dr. Anton Jamnik\, ljubljanski pomožni škof \n[1] I. Jurkovič\, Dejavnost Svetega sedeža za mir\, v: Bogoslovni vestnik 61 (2001)\, 227.\n[2] Prim. I. Jurkovič\, Dejavnost Svetega sedeža za mir\, 228.\n[3] Prim. I. Jurkovič\, Dejavnost Svetega sedeža za mir\, 228.\n[4] I. Jurkovič\, Dejavnost Svetega sedeža za mir\, 228.\n[5] Navaja I. Jurkovič v razpravi Dejavnost Svetega sedeža za mir\, 229. \n\nZgodovinski oris delovanja apostolske nunciature v Republiki Sloveniji\nApostolska nunciatura v Ljubljani je diplomatsko predstavništvo Svetega sedeža v Republiki Sloveniji. Papeško predstavništvo ima diplomatski značaj in status veleposlaništva. Apostolski nuncij je osebni in stalni predstavnik papeža tako v Katoliški Cerkvi kot pri oblasteh Republike Slovenije. \nPoslanstvo apostolskega nuncija je\, da tesneje in bolj učinkovito izraža skrb rimskega papeža za dobro Slovenije. V soglasnem delovanju s škofi bdi nad poslanstvom Cerkve s tem\, da vzdržuje stike s civilnimi oblastmi\, Cerkvijo ter drugimi krščanskimi in verskimi skupnostmi. \nDržavljani Slovenije smo leta 1990 izrazili željo po neodvisnosti\, ki je bila ustavno določena tudi z referendumom leta 1991. Mednarodna skupnost je izbiro Slovencev priznala v skladu z Listino Združenih narodov in Helsinških sporazumov. \nSveti sedež je neodvisnost Republike Slovenije uradno priznal 13. januarja 1992. Temeljna izhodišča za ta korak so bila spoštovanje pravice narodov do samoodločbe; zavračanje uporabe sile ter sprejemanje dialoga kot edinega sredstva za doseganje pravičnih in mirnih rešitev. Odločitev Svetega sedeža je k takšnemu razmišljanju pomagala tudi drugim državam. \nPapež Janez Pavel II. (1978–2005) je za prvega apostolskega nuncija v Republiki Sloveniji 24. junija 1992 imenoval naslovnega nadškofa v Doclei in tedanjega nuncija na Malti ter v Republiki San Marino s sedežem na Malti msgr. Piera Luigija Celato. Obisk predsednika Republike Slovenije Milana Kučana (1992)\, predsednikov vlad (1992 in 1993) in drugih ministrov v Vatikanu so okrepili odnose med državama. Sveti sedež je 19. februarja 1993 tudi potrdil statut samostojne Slovenske škofovske konference. \nPo premestitvi nuncija Celate februarja 1995 je v kratkem obdobju ad interim posle neposredno iz Vatikana vodil msgr. Xavier Desire. Papež Janez Pavel II. je 26. julija 1995 za prvega stalnega nuncija v Ljubljani imenoval naslovnega nadškofa v Biblu\, do takrat apostolskega nuncija v Alžiriji in Tuniziji ter apostolskega delegata v Libiji msgr. Edmonda Farhata. \nTretji apostolski nuncij v Republiki Sloveniji msgr. Marian Oleš je službo nastopil 17. decembra 2001\, vendar zaradi zdravstvenih razlogov na tem mestu ni dolgo ostal. \nPapež Janez Pavel II. je 15. maja 2002 za četrtega apostolskega nuncija v Republiki Sloveniji imenoval nadškofa Giuseppa Leanzo\, 9. aprila 2003 pa za petega nuncija naslovnega nadškofa v Tamadi in dotedanjega apostolskega nuncija v Argentini msgr. Santosa Abrila y Castellója. Msgr. Castelló je bil hkrati imenovan tudi za apostolskega nuncija v Bosni in Hercegovini. \nPapež Benedikt XVI. je 10. februarja 2011 za šestega apostolskega nuncija v Republiki Sloveniji s funkcijo apostolskega delegata na Kosovu imenoval naslovnega nadškofa mesta Caorle in apostolskega nuncija na Madžarskem msgr. Juliusza Janusza. Svoje delo v Sloveniji je msgr. Janusz sklenil oktobra 2018. \n\n\n\nPapež Frančišek je 19. marca 2019 za sedmega apostolskega nuncija imenoval nadškofa msgr. dr. Jean-Marie Speicha. Msgr. Speich je naslovni nadškof kraja Sulci (Italija)\, pred prihodom v Slovenijo pa je deloval kot apostolski nuncij v Gani. Papež Frančišek mu je 24. oktobra 2013 podelil škofovsko posvečenje. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/33-obletnica-vzpostavitve-diplomatskih-odnosov-med-svetim-sedezem-in-republiko-slovenijo-2/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260208T083000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260208T143000
DTSTAMP:20260617T063606
CREATED:20260206T125735Z
LAST-MODIFIED:20260206T125735Z
UID:10003082-1770539400-1770561000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:10. romanjem od bazilike Marije Pomagaj na Brezjah do rojstne hiše pesnika Franceta Prešerna in škofa Antona Vovka v Vrbi
DESCRIPTION:V Slovenskem Marijinem narodnem svetišču bomo obeležili Dan slovenske kulture z jubilejnim\, 10. romanjem od bazilike Marije Pomagaj na Brezjah do rojstne hiše pesnika Franceta Prešerna in škofa Antona Vovka v Vrbi. \nZbrali se bomo pri sveti maši ob 8.30\, nato pa bomo skupaj krenili po stari romarski poti\, po kateri so romarji iskali bližino Boga in duhovno moč\, pot pa že stoletja povezuje Brezje\, Vrbo in Višarje. \nNa poti bomo spoznavali rojstne vasi slovenskih literatov in drugih velikih osebnosti\, ki so s svojim življenjem in delom bogatili slovensko kulturo ter navdihovali generacije. \nRomanje bomo sklenili v Vrbi\, z molitvijo v cerkvi sv. Marka\, hkrati pa se bomo zahvalili za darove Sv. Duha\, kulture in domovine. \nVabljeni! \nVir: Marija.si
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/10-romanjem-od-bazilike-marije-pomagaj-na-brezjah-do-rojstne-hise-pesnika-franceta-preserna-in-skofa-antona-vovka-v-vrbi/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Brezje1-250x375-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260208T083000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260208T153000
DTSTAMP:20260617T063606
CREATED:20260206T133821Z
LAST-MODIFIED:20260206T133821Z
UID:10003085-1770539400-1770564600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Postno romanje po Rožnovenski poti
DESCRIPTION:Dragi prijatelji Rožnovenske poti\, \nprisrčno vas vabimo na postno romanje po Rožnovenski poti. \nOsnovne informacije o romanju: \nSobota\, 28. februar 2026 \n8.30 – sveta maša v baziliki Marije Pomagaj na Brezjah \nPo sveti maši zbiranje pri spomeniku papeža Janeza Pavla II. \nNa romanje se bomo podali po približno 12 kilometrov dolgi poti\, ne glede na vremenske razmere. \nHodili bomo približno štiri ure. \nProgram bo vsebinsko bogat\, zato se bomo na Brezje vrnili po 15. uri. \nNa polovici poti bo na informacijski točki poskrbljeno tudi za okrepčilo. \nPraktični napotki: \n\nposkrbite za primerno obutev in oblačila\,\nromanje je primerno za vse\, ki zmorejo zmeren pohod.\n\nČe v sebi čutite utrujenost\, nemir ali preprosto željo po tišini in molitvi\, ste lepo vabljeni\, da se nam pridružite na poti k Mariji Pomagaj. \n  \nInformacije in prijave: \nJana Grohar: 041 271 635 \nMatevž Kleč: 040 553 417 \nwww.roznovenskapot.com \n  \nPrijatelji Rožnovenske poti \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/postno-romanje-po-roznovenski-poti-4/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Brezje1-250x375-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260208T150000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260208T160000
DTSTAMP:20260617T063606
CREATED:20260206T105044Z
LAST-MODIFIED:20260206T105044Z
UID:10003071-1770562800-1770566400@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Vseslovensko srečanje otroških pevskih zborov
DESCRIPTION:V nedeljo\, 8. februarja ob 15.00 vabljeni na vseslovensko srečanje otroških pevskih zborov\, ki bo v svetišču Marije Pomočnice v Ljubljani na Rakovniku. \nMed sveto mašo\, ki se bo pričela ob 15. uri\, bo zapelo preko 800 malih pevcev iz 65 slovenskih župnij. \nVabljeni romarji\, ljubitelji otroškega petja in Marijini častilci. \nVir: Don Bosco Slovenija
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/vseslovensko-srecanje-otroskih-pevskih-zborov-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Ljubljana-Rakovnik1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260208T170000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260208T180000
DTSTAMP:20260617T063606
CREATED:20260206T121501Z
LAST-MODIFIED:20260206T123752Z
UID:10003077-1770570000-1770573600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Gnidovčeva nedelja 2026
DESCRIPTION:3. februarja 1939 je Gospod poklical k sebi škofa Janeza Frančiška Gnidovca. Obletnico njegove smrti bomo obhajali v nedeljo\, 8. februarja\, ob njegovem grobu v cerkvi Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani. \nOb 16. uri se bomo zbrali pri molitveni uri in se obrnili na častitljivega Božjega služabnika za priprošnjo\, ob 17. uri pa bo sveto mašo ob somaševanju duhovnikov daroval novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference dr. Andrej Saje. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/gnidovceva-nedelja-2026/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Škof-Gnidovec7.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260210T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260210T210000
DTSTAMP:20260617T063606
CREATED:20251007T100028Z
LAST-MODIFIED:20251007T101535Z
UID:10002979-1770750000-1770757200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Večer +
DESCRIPTION:Bog v središču. Slavljenje. Molitev v tišini. Spoved. Življenjske zgodbe. Priložnost za vsakega\, da se umiri\, okrepi\, prejme upanje\, najde svoje mesto v svetu. \nVečere pripravljata Katoliška mladina in Svetnikova skupnost slavilcev – Sveti. \nKDAJ: 7. oktober 2025\, ob 19.00 \nKRAJ: Antonov dom na Viču \nZA KOGA: večeri so odprti za vse starosti \n\nSezona 2025/26\n\n11. november ob 19.00\n9. december ob 19.00\n13. januar ob 19.00\n10. februar ob 19.00\n10. marec ob 19.00\n14. april ob 19.00\n12. maj ob 19.00\n2. junij ob 20.00\n\nVsi Večeri Plus+ bodo potekali v Antonovem domu na Viču. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/vecer-8/2026-02-10/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/vecer_plus_Fb_objava_spletna-stran_februar.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR