BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Nadškofija Ljubljana - ECPv6.11.0.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Nadškofija Ljubljana
X-ORIGINAL-URL:https://nadskofija-ljubljana.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za Nadškofija Ljubljana
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20250330T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20251026T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20260329T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20261025T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260131T090000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260131T130000
DTSTAMP:20260617T064713
CREATED:20260109T101937Z
LAST-MODIFIED:20260113T103516Z
UID:10003055-1769850000-1769864400@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Nacionalna konferenca mladinske pastorale
DESCRIPTION:V soboto\, 31. januarja 2026\, bo na Rakovniku v Ljubljani potekala nacionalna konferenca mladinske pastorale v organizaciji Urada za mlade pod naslovom »Kako ustvariti okolje\, kjer mladim poleg prostora za aktivnost ponujamo tudi priložnost za rast?« Temo nam bosta skozi predavanji predstavila dva gosta. Pričetek programa bo ob 9.00. Zaključili ga bomo s kosilom ob 13.00. \nVabljeni! Za udeležbo bo potrebna prijava. Z vprašanji se lahko obrnete na um@skupnostmladih.si \nUrad za mlade
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/nacionalna-konferenca-mladinske-pastorale/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Ljubljana-Rakovnik1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260130T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260130T200000
DTSTAMP:20260617T064713
CREATED:20260109T102925Z
LAST-MODIFIED:20260109T102925Z
UID:10003057-1769796000-1769803200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Srečanje tajnikov ŽPS
DESCRIPTION:V petek\, 30. januarja 2026\, se bomo srečali s tajniki ŽPS. Ob 18.00 vabljeni k sv. maši v cerkev Presvetega Odrešenika v Ljubljani (župnija Ljubljana – Koseze)\, ob 18.30 pa se srečamo v župnijski dvorani pod cerkvijo. Povabite tajnike ŽPS v svojih župnijah! \nNeža Novak\,\ntajnica Urada za laike
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/srecanje-tajnikov-zps-3/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260125
DTEND;VALUE=DATE:20260126
DTSTAMP:20260617T064713
CREATED:20260108T134522Z
LAST-MODIFIED:20260108T134522Z
UID:10003052-1769299200-1769385599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Nedelja Božje besede 2026
DESCRIPTION:Nedeljo Božje bomo letos obhajali 25. januarja\, skupaj z zaključkom ekumenske osmine in praznikom spreobrnjenja apostola Pavla. Na ta način bomo še bolj spodbujeni\, da ob 1700-letnici skupne veroizpovedi uresničujemo ekumenski namen skupnega premišljevanja Svetega pisma\, ki naj po besedah papeža Frančiška »tistim\, ki poslušajo\, kaže pot\, po kateri je treba hoditi\, da bi prišli do pristne in trdne edinosti« (Odprl jim je um\, 3). \nGeslo letošnje nedelje je: »Kajti prav blizu tebe je beseda« (5 Mz 30\,14). Mojzesove besede iz 5. Mojzesove knjige nosijo sporočilo\, ki je danes enako aktualno kot nekoč: Božja beseda ni oddaljena skrivnost\, namenjena le učenjakom ali teologom. Je blizu\, dostopna\, preprosta in živa. \nV sodelovanju z Zavodom Biblično gibanje je Družina pripravila novo izdajo Svetega pisma – Malo Sveto pismo\, ki jo bomo lahko kmalu predstavili javnosti. Gre za prenovljeno izdajo izbranih svetopisemskih odlomkov\, opremljenih s kratkimi\, jasnimi in poljudnimi razlagami. Besedilo temelji na novem prevodu Svetega pisma – jeruzalemski izdaji\, vsi komentarji pa so na novo pripravljeni za sodobnega bralca. \nMalo Sveto pismo želi biti knjiga\, ki spodbuja osebni stik z Božjo besedo in odpira pot k celotnemu svetopisemskemu besedilu. Geslo nedelje Božje besede nas ob tem spominja\, da Božja beseda ni skrita ali oddaljena\, temveč blizu\, dostopna in živa – vsakemu človeku. \nNova izdaja je zasnovana tako\, da jo lahko vzamemo s seboj kamor koli: po velikosti je dovolj majhna za torbo\, žep ali nahrbtnik; po vsebini dovolj jasna\, da nagovori otroka\, odraslega\, vernika in iskalca; po duhu pa dovolj globoka\, da odpira srce za srečanje z Bogom. Njen namen ni nadomestiti celotno Sveto pismo\, temveč bralca povabiti k bližini Besede ter spodbuditi osebno branje\, premišljevanje in rast v veri. \nPodrobnejše informacije o nedelji Božje besede in o novi izdaji Malega Svetega pisma bodo objavljene na spletni strani Zavoda Biblično gibanje: https://biblicnogibanje.si/ \nDr. Samo Skralovnik\,\npredsednik Zavoda Biblično gibanje
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/nedelja-bozje-besede-2026/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/251211_msp_mockUp_1.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260123T173000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260123T213000
DTSTAMP:20260617T064713
CREATED:20260121T100111Z
LAST-MODIFIED:20260121T100314Z
UID:10003068-1769189400-1769203800@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Osrednji dogodek ob nedelji Božje besede v ljubljanski nadškofiji
DESCRIPTION:V  petek\, 23. januarja 2026\, vabljeni v Presko\, kjer bo pred nedeljo Božje besede osrednji dogodek za ljubljansko nadškofijo: \n\nod 17.30 do 18.30: branje Pridigarja prepleteno s pesmijo mladih v preški cerkvi;\n18.30: sveta maša\, ki jo bo daroval Marko Rijavec\nob 19.30 v dvorani pastoralnega doma predavanje Marka Rijavca: VSE JE LE SAPA  – razlaga Pridigarja\n\n“Pridigar nas nagovarja\, da bi iz mnoštva minljivih reči znali izbrskat kar ostane\, oz. kar je večno\, kar je bistveno in zaradi česar se je potrebno truditi in tudi zastaviti svoje življenje.” \nDobrodošli tako bralci Božje besede\, člani bibličnih skupin in vsi\, ki imate radi Božjo besedo.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/osrednji-dogodek-ob-nedelji-bozje-besede-v-ljubljanski-nadskofiji/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/dji_fly_20240323_065910_164_1711173595969_photo_optimized21.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260122T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260122T210000
DTSTAMP:20260617T064713
CREATED:20260109T150833Z
LAST-MODIFIED:20260109T150833Z
UID:10003067-1769108400-1769115600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Taizéjska molitev
DESCRIPTION:Pri taizéjskih molitvah se prepletajo taizéjski spevi\, Božja beseda in tišina. Udeležiš se jih lahko na različnih krajih po Sloveniji. \nSpodaj si lahko ogledaš termine in lokacije taizéjskih molitev. \nČe tudi v vašem kraju pripravljate taizéjsko molitev\, lahko sporočite termin na spodnji naslov: \n\n\n\n\ntaize@katoliskamladina.si\n\n\n\n\n\n\nRedne taizéjske molitve\n\n\n\n\nNaslednje molitve bodo: \n\n22. 1. ob 19.00\, evangeličanska cerkev (teden molitve za edinost kristjanov)
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/taizejska-molitev-9/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Evangeličanska-cerkev-Janez-Platiše.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260122T173000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260124T130000
DTSTAMP:20260617T064713
CREATED:20260108T124824Z
LAST-MODIFIED:20260108T125200Z
UID:10003048-1769103000-1769259600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:56. katehetski simpozij – Biti katehet z družinami
DESCRIPTION:Katehetski simpozij z naslovom Biti katehet z družinami  bo potekal od 22. do 24. januarja 2026 v Domu sv. Jožefa v Celju in od 12. do 14. februarja 2026 v pastoralnem domu Stella Maris v Strunjanu. \nNajprej bomo prisluhnili bibličnemu predavanju dr. Janeza Kozinca (Celje) oziroma mag. Marka Rijavca (Strunjan)\, namenjenemu predvsem prebujanju gorečnosti oznanjevalcev. Sledil bo teoretični razmislek dr. Ive Nežič Glavica o katehetskem delu z družinami\, metodah in dinamikah\, ki nagovarjajo sodobne družine. Sklenili bomo s pogovorom ob različnih modelih katehetskega dela z družinami\, izmenjavi izkušenj in iskanju poti naprej. \nČetrtkov večer bo obarvan filmsko\, saj bo z nami p. dr. Andraž Arko\, v drugem večeru pa bomo prisluhnili pričevanju vere igralke Milade Kalezić. \nPrijazno vabljeni duhovniki\, katehistinje in katehisti. Župnike spodbujamo\, naj katehetske sodelavce povabijo k udeležbi\, župnija pa naj pomaga pri kritju stroškov udeležbe. \nNaj bo simpozij priložnost za srečanje in iskanje poti\, kako v župnijah prebuditi in poživiti katehetsko delo z družinami. \nSpletna prijavnica \nDnevni red \nČETRTEK\n17.30-18.30 Prihod in nastanitev\n18.30 Večerja\n20.00 Večerni program – dr. Andraž Arko: Svetniki na filmskem platnu – filmi v katehetskem procesu \nPETEK\n7.00 Sveta maša s hvalnicami\n8.00 Zajtrk\n9.00 Molitev in uvodna misel\n9.15 Predavanje – dr. Janez Kozinc/mag. Marko Rijavec\, I. del\n10.30 Predstavitve založb\n10.45 Odmor\n11.15 Predavanje\, II. del + vprašanja\, pogovor\n12.30 Dnevna molitvena ura\n13.00 Kosilo\n15.00 Molitev in uvodna misel\n15.15 Predavanje – dr. Iva Nežič Glavica\, I. del\n16.30 Odmor\n17.00 Predavanje\, II. del + vprašanja\, pogovor\n18.30 Večerja\n20.00 Večer z igralko Milado Kalezić\n\nSOBOTA\n7.00 Sveta maša s hvalnicami\n8.00 Zajtrk\n9.00 Molitev in uvodna misel\n9.15 Predstavitve katehetskega dela z družinami\n10.30 Odmor\n11.00 Okrogla miza\, dnevna molitvena ura\n13.00 Kosilo \nPlačilo \nUdeleženci krijejo stroške bivanja glede na cenik posamezne nastanitve. Plačilo je  možno ob prihodu na recepciji. Za kritje stroškov organizacije in programa zbiramo prostovoljne prispevke (priporočeni dar za posamezno predavanje/večer je 10 €). Po svojih zmožnostih jih lahko nakažete na TRR Slovenskega katehetskega urada (SI56 0430 2000 3196 716; namen: DONACIJA KS) ali izročite na simpoziju v za to namenjeno škatlo. Ostale stroške krije donacija Slovenske škofovske konference. \nKS Celje  \n2x polni penzion dvoposteljna soba: 76 eur\n2x polni penzion enoposteljna soba: 86 eur\nKosilo: 10 eur\nVečerja: 8 eur\n\nKS Strunjan\n\n2x polni penzion dvoposteljna soba: 100 eur\n2x polni penzion enoposteljna soba: 120 eur\n\nV ceno niso vključene brisače in posteljnina (lahko prinesete svojo ali doplačate 5 eur za izposojo).\n\nVir: Katehet.si
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/56-katehetski-simpozij-biti-katehet-z-druzinami/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Neimenovano.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260122T170000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260122T183000
DTSTAMP:20260617T064713
CREATED:20251007T111455Z
LAST-MODIFIED:20251007T112226Z
UID:10002998-1769101200-1769106600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Biblična šola Evangelii gaudium 2025/2026
DESCRIPTION:Papež Frančišek v apostolski spodbudi Evangelii gaudium – Veselje evangelija predstavi Sveto pismo kot temeljni vir prenove osebnega življenja vernika in življenja vse Cerkve ter spodbuja k njenemu vsakodnevnemu branju. Biblična šola Evangelii gaudium želi biti odgovor na spodbude papeža Frančiška\, da bi ponovno odkrili Sveto pismo kot knjigo življenja\, kot živo Besedo\, ki je namenjena nam in lahko spreminja naše življenje. \nNovo študijsko leto (2025/2026) bomo posvetili modrostnim besedilom. \nV Biblični šoli bomo enkrat mesečno predstavili izbrane odlomke modrostnih besedil\, med katere sodijo knjige iz Stare zaveze: Job\, Pregovori\, Pridigar (Kohelet)\, Sirahova knjiga\, Knjiga modrosti\, Psalmi in Visoka pesem. \nVsako srečanje bo obsegalo predstavitev izbranega modrostnega odlomka\, zgodovinski in literarni okvir\, razlago ter poglobljeno razpravo. \nUvodno besedo bo imel celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž\, predavala pa bosta dr. s. Snežna Večko in dr. Samo Skralovnik ter drugi gostujoči predavatelji. \nPredavanja bodo potekala po ZOOM vsak 4. četrtek (zaradi praznikov kdaj 3. četrtek) v mesecu od 17:00 do 18:30. \nV letu 2025 bodo predavanja potekala ob naslednjih terminih: \n\n23. oktobra\,\n27. novembra in\n18. decembra.\n\nV letu 2026 bodo predavanja: \n\n22. januarja\,\n26. februarja\,\n26. marca\,\n23. aprila\,\n28. maja ter\n25. junija (živo).\n\nPrijave na: info@biblicnogibanje.si \nV spletno predavalnico lahko vstopite preko spletne povezave. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/biblicna-sola-evangelii-gaudium-2025-2026/2026-01-22/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/0269cf67e9d63db786c3271a624f1a6094b37760.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260122
DTEND;VALUE=DATE:20260127
DTSTAMP:20260617T064713
CREATED:20260109T141734Z
LAST-MODIFIED:20260109T141751Z
UID:10003059-1769040000-1769471999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Svetopisemski maraton
DESCRIPTION:Vseslovensko »maratonsko« branje Svetega pisma poteka od četrtka\, 22. do nedelje\, 25. januarja 2026\, neprekinjeno 24 ur na dan. Zelo pozitivni odzivi na spletno branje so nas spodbudili\, da smo se tudi tokrat odločili\, da bo celotno branje potekalo preko spleta. \nBranje je razdeljeno na 1-urne termine\, ki jih “pokrijejo” vnaprej dogovorjene skupine\, ki so sestavljene iz minimalno 3 bralcev (priporočamo 5-7 bralcev). \nPred prijavo na branje vas prosimo\, da si natančno preberete navodila za branje. Branje poteka preko programa Zoom\, zato vas prosimo\, da znotraj skupine izberete vodjo skupine (“hosta”)\, ki zna uporabljati program Zoom. \nNOVO: Božjo besedo se bere po vrstnem redu knjig\, kot so navedene na biblija.net in v navodilih za branje (VRSTNI RED). Skupina\, ki se odloči preskočiti kakšno knjigo\, naj to napiše v »chat« (izpuščena knjiga …)\, da jo potem bere naslednja skupina. \nZa vsa vprašanja smo vam na voljo preko e-pošte zbiranje@svetopismo.si. \nVir: Svetopisemski maraton
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/svetopisemski-maraton-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/plakat_A3-1-scaled-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260118
DTEND;VALUE=DATE:20260126
DTSTAMP:20260617T064713
CREATED:20260108T124104Z
LAST-MODIFIED:20260108T124104Z
UID:10003047-1768694400-1769385599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Teden molitve za edinost kristjanov
DESCRIPTION:»Eno telo je in en Duh\, kakor ste bili poklicani v enem upanju svoje poklicanosti« (Ef 4\,4). \nLetošnje geslo je povzetek Pavlovega nauka o edinosti. Njegova izvirna misel je bila\, da je skupnost vernikov »eno telo in en Duh«. Dele telesa med seboj povezuje eno upanje. Z metaforo telesa Pavel opisuje edinost ob hkratni različnosti udov. To misel obširneje razvija še drugod (1 Kor 12\, Rim 12; Kol 1 in Ef 1 – Kristus kot Glava telesa). Cerkev\, čeprav je sestavljena iz veliko delov ali členov\, deluje kot povezana celota. Vsak ud ima edinstveno vlogo in prispeva k celostnemu življenju in poslanstvu Cerkve. Ko Pavel pravi »en Duh«\, ima seveda v mislih Svetega Duha\, ki ustvarja občestvo in usposablja Cerkev za njeno poslanstvo. Sveti Duh Cerkev pomlaja\, prenavlja in »vodi do popolne zedinjenosti z njenim Ženinom« (C 4). \nPavel v isti sapi omenja še »eno upanje« – vernik smo »poklicani v enem upanju« ali »k enemu upanju« (ekumenska izdaja SP). Ta misel nas povezuje z geslom minulega jubilejnega leta (romarji upanja). Predmet upanja je naše zveličanje in večno življenje s Kristusom\, kar je tudi poslednji cilj in nagib za krščansko življenje. Ta cilj – nebesa – je isti in skupen za vse\, za katoličane\, pravoslavne\, evangeličane in vse druge kristjane in je zato močna vez med nami ter nas nagiba k sodelovanju. \nMolitve in razmišljanja je tokrat pripravila Armenija\, kjer je večinska Armenska apostolska cerkev (ok. 6 milijonov vernikov). Zelo veliko jih živi zunaj domovine. Že ok. leta 301 je tam krščanstvo postalo državna vera\, zato nosi Armenija čast prve krščanske države na svetu. Ima lasten jezik in lastno abecedo. Armenci na ozemlju osmanskega cesarstva so postali Cerkev mučencev. Ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja so doživeli genocid s strani Turkov\, ki ga Turčija še vedno ne priznava. Od razpada Sovjetske zveze leta 1991\, ki je pomenil tudi konec zatiranja vere\, Armenija doživlja verski preporod. Katoličani in evangeličani so v manjšini. \nArmence smo navadno označevali kot monofizite. Teologi priznavajo\, da jih moremo skupaj z Etiopsko cerkvijo danes povsem izvzeti od zmote monofizitizma\, ki je pri njih bolj verbalen (v izrazih)\, ne pa v zgrešenem pojmovanju Kristusa. S Katoliško Cerkvijo poteka uspešen teološki dialog. – Kot prejšnja leta tudi letos župnije prejmejo liturgično knjižico kot pripomoček za obhajanje Tedna edinosti. \nProf. dr. Bogdan Dolenc\,\nčlan Komisije za ekumenizem in medverski dialog
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/teden-molitve-za-edinost-kristjanov-6/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/DSC_4049.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260117T093000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260117T113000
DTSTAMP:20260617T064713
CREATED:20260109T101507Z
LAST-MODIFIED:20260109T101507Z
UID:10003054-1768642200-1768649400@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Škofijsko srečanje kolednikov
DESCRIPTION:V božičnem času so koledniki nosili po domovih veselo novico o Jezusovem rojstvu\, božično voščilo\, obenem pa zbirali darove za misijone. Hvala vsem mladim in odraslim kolednikom za veliko dobro delo. Darove Trikraljevske akcije lahko nakažete ali prinesete v Misijonsko središče Slovenije. Vabimo vas\, da se kolednikom zahvalite pri maši na praznik Gospodo  vega razglašenja. Hkrati se v čim večjem številu udeležite škofijskega srečanja kolednikov\, kjer bo sv. maša\, pričevanje in družabni program. Zaradi lažje organizacije se prijavite škofijskemu animatorju za misijo ne na navedeni stik. Škofijsko srečanje kolednikov bo v: \nOŠ Alojzija Šuštarja\, 17. januarja ob 9.30\, prijave: Slavko Kalan 041/755 404; \nMisijonsko središče Slovenije
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/skofijsko-srecanje-kolednikov-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/logomis.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260114T100000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260114T120000
DTSTAMP:20260617T064713
CREATED:20260109T102403Z
LAST-MODIFIED:20260109T102403Z
UID:10003056-1768384800-1768392000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Srečanje za dekanijske animatorje za ŽPS
DESCRIPTION:Urad za laike vabi dekanijske animatorje za ŽPS na srečanje pred volitvami v ŽPS\, in sicer v sredo\, 14. januarja 2026\, ob 10.00 v sejno dvorano nadškofije v Ljubljani. Spregovorili bomo o preteklem mandatnem obdobju ŽPS\, dobrih praksah\, izzivih in volitvah v ŽPS\, ki nas čakajo v februarju.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/srecanje-za-dekanijske-animatorje-za-zps/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/pastoralna-sluzba-mini1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260113T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260113T210000
DTSTAMP:20260617T064713
CREATED:20251007T100028Z
LAST-MODIFIED:20251007T101535Z
UID:10002978-1768330800-1768338000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Večer +
DESCRIPTION:Bog v središču. Slavljenje. Molitev v tišini. Spoved. Življenjske zgodbe. Priložnost za vsakega\, da se umiri\, okrepi\, prejme upanje\, najde svoje mesto v svetu. \nVečere pripravljata Katoliška mladina in Svetnikova skupnost slavilcev – Sveti. \nKDAJ: 7. oktober 2025\, ob 19.00 \nKRAJ: Antonov dom na Viču \nZA KOGA: večeri so odprti za vse starosti \n\nSezona 2025/26\n\n11. november ob 19.00\n9. december ob 19.00\n13. januar ob 19.00\n10. februar ob 19.00\n10. marec ob 19.00\n14. april ob 19.00\n12. maj ob 19.00\n2. junij ob 20.00\n\nVsi Večeri Plus+ bodo potekali v Antonovem domu na Viču. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/vecer-8/2026-01-13/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/vecer_plus_Fb_objava_spletna-stran_februar.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260113
DTEND;VALUE=DATE:20260114
DTSTAMP:20260617T064713
CREATED:20260109T144204Z
LAST-MODIFIED:20260109T144204Z
UID:10003066-1768262400-1768348799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Obletnica priznanja samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije s strani Svetega sedeža
DESCRIPTION:Sveti sedež je 13. januarja 1992 med prvimi državami priznal samostojno državo Slovenijo. Priznanje Svetega sedeža je bilo odločilnega pomena tudi za ostala priznanja\, ki so temu sledila (predvsem drugih evropskih držav). \nIzjava Slovenske škofovske konference ob mednarodnem priznanju samostojne države Slovenije – 15. januar 1992\nMednarodno priznanje samostojne in suverene države Slovenije je edinstveni dogodek v zgodovini slovenskega naroda. Splošnemu veselju se pridružuje tudi Slovenska škofovska konferenca in izreka svoje čestitke ter najboljše želje vsem državljanom in vodstvu naše mlade države. Prepričani smo\, da je ob mednarodnem priznanju državo Slovenijo priznal tudi Bog sam\, zato nanjo kličemo posebni božji blagoslov. \nV tem trenutku pa se s posebno hvaležnostjo spominjamo vseh v naši sedanjosti in bližnji in daljnji preteklosti\, ki so ta izjemni trenutek pripravljali s svojim kulturnim\, političnim\, socialnim\, gospodarskim\, vzgojnim in verskim delovanjem. Mnogi so za demokracijo in svobodo\, ki smo ju končno doživeli\, veliko pretrpeli ali celo dali življenja. Iskreno smo hvaležni vsem\, ki so kakor koli prispevali\, da smo dočakali ta dan. \nSvoje priznanje izrekamo političnemu vodstvu naše države\, ki se je v teh zadnjih časih za to posebno prizdevalo. Veseli smo\, da so med temi zaslužnimi ljudmi tudi mnogi člani katoliške Cerkve. Vse spodbujamo\, da svoje delo nadaljujejo v nesebičnem služenju domovini. Prav tako se zahvaljujemo vsem prijateljem po svetu\, našim rojakom in drugim\, ki so nas razumeli in nas podpirali v naših upravičenih prizadevanjih. S posebno hvaležnostjo se spominjamo vsega\, kar so za mir in našo samostojnost naredili papež Janez Pavel II. in njegovi sodelavci\, ko je Vatikan že 13. januarja 1992 pred drugimi priznal državi Slovenijo in Hrvaško. \nZ doseženim mednarodnim priznanjem smo obrnili stran narodove zgodovine. Pred nami je zelo zahtevna prihodnost. Od nas vseh terja medsebojno spoštovanje\, kulturni dialog\, odprtost in razumevanje\, slogo in pošteno sodelovanje. Mednarodno priznana slovenska država bo imela svoj pomen predvsem tedaj\, če bo pospeševala ne le svoje gospodarsko in politično uveljavljanje\, temveč tudi duhovno blaginjo\, kulturni\, moralni in verski napredek vseh naših državljanov. Za to si hočemo prizadevati tudi v prihodnje. K temu delu v suvereni državi Sloveniji vabimo vse katoliške vernike in vse druge sodržavljane v zaupanju za božjo pomoč. \nMsgr. dr. Alojzij Šuštar\nLjubljanski nadškof metropolit in\npredsednik Slovenske škofovske konference \nLjubljana\, 15. januarja 1992 \n\nMsgr. Anton Jamnik o poteku dogodkov s priznanjem samostojne države Slovenije\n1. Papež Janez Pavel II. se je sam osebno zavzel za priznanje samostojne države Slovenije\nSveti sedež je 13. januarja 1992 med prvimi državami priznal samostojno državo Slovenijo. Priznanje Svetega sedeža je bilo odločilnega pomena tudi za ostala priznanja\, ki so temu sledila (predvsem drugih evropskih držav). Natančna analiza zgodovinarjev bo lahko podrobneje argumentirala\, kako je bilo to priznanje odločilnega in ključnega pomena za druga priznanja\, ki so temu sledila. Ker sem bil v letih 1990-1994 tajnik pri nadškofu Šuštarju se natančno spomnim\, kako se je nadškof Šuštar razveselil tega priznanja za katero se je v tesnih prijateljskih odnosih s tedanjim papežem Janezom Pavlom II. prizadeval. Prav tega dne (13. januarja 1992) je bila neka slovesnost v Cankarjevem domu in k nadškofu je pristopil tedanji zunanji minister dr. Rupel in nadškofu čestital ter se mu zahvalil\, da je na vse mogoče načine od prvih demokratičnih volitev in plebiscita 1990. bil tesno povezan s Svetim sedežem in tedanjim papežem Janezom Pavlom II. Iz zelo zanesljivih virov vsaj dveh pomembnih Slovencev v Rimu sem kasneje izvedel\, da se je papež Janez Pavel II. sam osebno zavzel za priznanje samostojne države Slovenije. Tako naj bi 12. januarja 1992 mimo proceduralnih postopkov (ali običajnega diplomatskega čakanja na to kako\, se bodo drugi odločili) sprejel odločitev o priznanju samostojne države Slovenije. Res je\, da je nekaj držav že preje priznalo Slovenijo\, toda moralna in simbolna vloga\, ki jo ima Sveti sedež v svetovnem dogajanju\, je bila\, to lahko danes povsem mirno in argumentirano trdimo\, ključnega in odločilnega pomena ter povsem jasna in izrecna podpora Sloveniji\, da se vrne v evropsko skupnost kot samostojna država. \n2. Sveti sedež je že leta pred priznanjem zelo intenzivno in veliko mero razumevanja podpiral ustanovitev in priznanje samostojne države Slovenije\nKo se je po volitvah leta 1990 in po plebiscitu istega leta decembra ustvaril nov položaj v Jugoslaviji in Sloveniji\, je Sveti sedež z vso pozornostjo spremljal novo nastale razmere. »Kmalu se je pokazalo\, da obstaja resna nevarnost\, da se bodo obstoječe napetosti še povečale in celo izrodile v konflikt. Zato je sveti sedež konec januarja 1991 jasno pozval:\n–       k spoštovanju pravice narodov do samoodločbe\n–       k spoštovanju človekovih pravic in pravic narodnih skupnosti\n–       k odpovedni uporabi sile pri reševanju nesporazumov\n–       k neutrudnemu iskanju dialoga med sprtimi stranmi\n–       k vzpostavitvi mirnega sožitja med narodi Jugoslavije ob medsebojnem spoštovanju in pravičnosti.«[1] \nTa načela\, ki jih je poudaril Sveti sedež so bila jasna podpora tudi slovenskim prizadevanjem za samostojno državo. Podobne zahteve so se še večkrat ponovile\, tako pri papeževih govorih (30. januarja\, 21. aprila\, 8. maja\, 23. maja 1991)\, kakor tudi na mednarodni ravni\, še posebej na srečanjih Konference za varnost in sodelovanje v Evropi (KVSE). Ta prizadevanja in posredovanje Svetega sedeža so se še bolj okrepili po razglasitvi neodvisnosti Slovenije in Hrvaške 25. junija 1991. Omenili smo že papeževo posredovanje 28. junija\, 29. junija\, 3. julija\, omeniti pa velja še njegovo posredovanje 21. julija\, 24. julija\, 26. avgusta ter 5. septembra 1991.[2] \nSveti sedež je podprl oblikovanje mednarodnega soglasja o primernosti takojšnjega priznanja obeh novih držav\, Slovenije in Hrvaške. S tem namenom je kardinal državni tajnik 26. novembra 1991 izročil ambasadorjem držav članic KVSE memorandum. V njem se sklicuje na načela mednarodnega prava in odredbe jugoslovanske ustave iz leta 1974 glede pravice do odcepitve od federacije in priporoča začetek sporazumnega in pogojnega priznanja neodvisnosti Slovenije in Hrvaške in drugih republik\, ki bi se za to odločile. Ta postopek podelitve pogojnega priznanja je bil vezan na zahtevo\, da se republike formalno obvežejo\,\n–       da bodo spolnjevale zakonite zahteve\, vsebovane v dokumentih KVSE\,\n–       še posebej glede zaščite človekovih pravic\,\n–       glede demokracije\n–       in zaščite narodnih manjšin.[3] \n“Sveti sedež je z izjavo Tiskovnega urada 20. decembra 1991 bolj podrobno opredelil svoje stališče glede krize v Jugoslaviji in z diplomatskimi notami zunanjim ministrstvom Slovenije in Hrvaške sporočil svojo pripravljenost priznati njihovo suverenost in neodvisnost\, hkrati pa je postavil pogoje glede tega priznanja. Ko je Sveti sedež 13. januarja 1992 prejel formalno obvezo Republike Slovenije in Republike Hrvaške\, da bosta spoštovali te pogoje\, je prišlo tudi do priznanja samostojnosti.”[4] \nNa srečanju ministrskega sveta zunanjih ministrov držav članic KVSE\, ki je zasedal v Pragi 30. in 31. januarja 1992\, je nadškof Msgr. Jean-Louis Tauran\, tajnik oddelka za odnosa z državami\, takole povzel stališče Svetega sedeža: “Sveti sedež je vedno upal\, da se bo mogoče izogniti konfliktu v Jugoslaviji. Zato je\, od začetka krize vztrajal pri zahtevi\, da se federativne republike navdihujejo pri urejanju medsebojnih odnosov na 10 načelih zaključnega helsinškega dokumenta\, po drugi strani pa\, da čimprej začnejo z ustavnimi reformami\, ki bodo pospeševale spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin\, vključno s pravicami narodnih manjšin in tako ustvarijo pogoje za demokracijo in za resnično pravno državo. Razvoj dogodkov in predvsem uporaba orožja so na žalost spremenili to upanje v iluzijo. \nPriznavajoč obstoj Hrvaške in Slovenije – to priznanje ni bilo naperjeno proti nikomur – je Sveti sedež vzel na znanje položaj\, ki je bil posledica legitimnih in na demokratičen način izraženih teženj. Ko je za to priznanje postavil zahteve\, je Sveti sedež želel predvsem pospešiti uresničitev vseh obveznosti\, ki so bile sprejete v helsinškem procesu\, in podčrtati dejstvo\, da bo KVSE morala biti porok zaupanja v vprašanjih\, ki se nanašajo na položaj narodnih manjšin. S tem je Sveti sedež hotel\, da se te nove države hkrati s priznanjem samostojnosti in neodvisnosti svečano obvezujejo\, da bodo prispevale h gradnji Evrope – Evrope človekovih pravic in demokracije.”[5] \nPriznanje Svetega sedeža samostojne države Slovenije 13. januarja 1992 je bilo odločilnega pomena za ostala priznanja\, ki so temu sledila (15. januar 1992) in za vključevanje mlade države v mednarodno skupnost.Ob tem so zanimivi tudi vsebinski poudarki oziroma neke vrste pogoji\, ki so povezani s priznanjem. Vsekakor je Sveti sedež zelo dobro poznal slovenske razmere in zato opozoril na tisto\, kar je bilo zares ključnega pomena pri postopni graditvi vedno bolj demokratične dežele. \n3. Državotvorna vloga Katoliške Cerkve v Sloveniji \nKatoliška Cerkev v Sloveniji je v zgodovini tesno povezana z narodom\, njegovo kulturo\, jezikom in samozavestjo. Ob dogodkih\, ki so povezani z njeno osamosvojitvijo\, se je predvsem zavzemala za uveljavljanje človekovih pravic pod moralnim vidikom\, za svobodo in enakopravnost slovenskega naroda in njegovo samostojnost. Tesna povezanost Cerkve s slovenskim narodom je razumljiva samo z vidika zgodovinskega razvoja slovenskega naroda\, ki je prek krščanstva in Cerkve stopil v Evropo in evropsko kulturo. \nVodstvo Cerkve je ves čas\, še posebej pa potem\, ko so bile napovedane prve svobodne volitve v Sloveniji\, z vso jasnostjo opozarjalo na odgovornost krščanskih laikov\, da prispevajo svoj delež v družbenem dogajanju in se odločajo po svoji vesti. O tem nam govorijo izjave\, ki so jih slovenski škofje zapisali pred spravno slovesnostjo v Kočevskem Rogu\, pred plebiscitom\, na dan osamosvojitve in tudi pozneje. V osamosvojitveno dogajanje so se dejavno vključevali kristjani v Sloveniji\, zamejstvu in po svetu. Velikega pomena je bila tudi podpora škofovskih konferenc večine evropskih držav\, Združenih držav Amerike in Kanade. Prav posebno vlogo pa je pri osamosvojitvenih prizadevanjih Slovenije imel Sveti sedež\, ki je 13. januarja 1992 med prvimi priznal samostojno državo Slovenijo in s tem odločilno vplival na druga priznanja\, ki so sledila 15. januarja in pozneje. \nmsgr. dr. Anton Jamnik\, ljubljanski pomožni škof \n[1] I. Jurkovič\, Dejavnost Svetega sedeža za mir\, v: Bogoslovni vestnik 61 (2001)\, 227.\n[2] Prim. I. Jurkovič\, Dejavnost Svetega sedeža za mir\, 228.\n[3] Prim. I. Jurkovič\, Dejavnost Svetega sedeža za mir\, 228.\n[4] I. Jurkovič\, Dejavnost Svetega sedeža za mir\, 228.\n[5] Navaja I. Jurkovič v razpravi Dejavnost Svetega sedeža za mir\, 229. \n\nZgodovinski oris delovanja apostolske nunciature v Republiki Sloveniji\nApostolska nunciatura v Ljubljani je diplomatsko predstavništvo Svetega sedeža v Republiki Sloveniji. Papeško predstavništvo ima diplomatski značaj in status veleposlaništva. Apostolski nuncij je osebni in stalni predstavnik papeža tako v Katoliški Cerkvi kot pri oblasteh Republike Slovenije. \nPoslanstvo apostolskega nuncija je\, da tesneje in bolj učinkovito izraža skrb rimskega papeža za dobro Slovenije. V soglasnem delovanju s škofi bdi nad poslanstvom Cerkve s tem\, da vzdržuje stike s civilnimi oblastmi\, Cerkvijo ter drugimi krščanskimi in verskimi skupnostmi. \nDržavljani Slovenije smo leta 1990 izrazili željo po neodvisnosti\, ki je bila ustavno določena tudi z referendumom leta 1991. Mednarodna skupnost je izbiro Slovencev priznala v skladu z Listino Združenih narodov in Helsinških sporazumov. \nSveti sedež je neodvisnost Republike Slovenije uradno priznal 13. januarja 1992. Temeljna izhodišča za ta korak so bila spoštovanje pravice narodov do samoodločbe; zavračanje uporabe sile ter sprejemanje dialoga kot edinega sredstva za doseganje pravičnih in mirnih rešitev. Odločitev Svetega sedeža je k takšnemu razmišljanju pomagala tudi drugim državam. \nPapež Janez Pavel II. (1978–2005) je za prvega apostolskega nuncija v Republiki Sloveniji 24. junija 1992 imenoval naslovnega nadškofa v Doclei in tedanjega nuncija na Malti ter v Republiki San Marino s sedežem na Malti msgr. Piera Luigija Celato. Obisk predsednika Republike Slovenije Milana Kučana (1992)\, predsednikov vlad (1992 in 1993) in drugih ministrov v Vatikanu so okrepili odnose med državama. Sveti sedež je 19. februarja 1993 tudi potrdil statut samostojne Slovenske škofovske konference. \nPo premestitvi nuncija Celate februarja 1995 je v kratkem obdobju ad interim posle neposredno iz Vatikana vodil msgr. Xavier Desire. Papež Janez Pavel II. je 26. julija 1995 za prvega stalnega nuncija v Ljubljani imenoval naslovnega nadškofa v Biblu\, do takrat apostolskega nuncija v Alžiriji in Tuniziji ter apostolskega delegata v Libiji msgr. Edmonda Farhata. \nTretji apostolski nuncij v Republiki Sloveniji msgr. Marian Oleš je službo nastopil 17. decembra 2001\, vendar zaradi zdravstvenih razlogov na tem mestu ni dolgo ostal. \nPapež Janez Pavel II. je 15. maja 2002 za četrtega apostolskega nuncija v Republiki Sloveniji imenoval nadškofa Giuseppa Leanzo\, 9. aprila 2003 pa za petega nuncija naslovnega nadškofa v Tamadi in dotedanjega apostolskega nuncija v Argentini msgr. Santosa Abrila y Castellója. Msgr. Castelló je bil hkrati imenovan tudi za apostolskega nuncija v Bosni in Hercegovini. \nPapež Benedikt XVI. je 10. februarja 2011 za šestega apostolskega nuncija v Republiki Sloveniji s funkcijo apostolskega delegata na Kosovu imenoval naslovnega nadškofa mesta Caorle in apostolskega nuncija na Madžarskem msgr. Juliusza Janusza. Svoje delo v Sloveniji je msgr. Janusz sklenil oktobra 2018. \n\n\n\nPapež Frančišek je 19. marca 2019 za sedmega apostolskega nuncija imenoval nadškofa msgr. dr. Jean-Marie Speicha. Msgr. Speich je naslovni nadškof kraja Sulci (Italija)\, pred prihodom v Slovenijo pa je deloval kot apostolski nuncij v Gani. Papež Frančišek mu je 24. oktobra 2013 podelil škofovsko posvečenje. \n\n\n\n\nIzjave Komisije pravičnost in mir o slovenski samostojnosti\nŠkof Jamnik: Nadškof dr. Alojzij Šuštar in slovenska samostojnost\nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/obletnica-priznanja-samostojnosti-in-neodvisnosti-republike-slovenije-s-strani-svetega-sedeza-7/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/logo-2x.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260112
DTEND;VALUE=DATE:20260118
DTSTAMP:20260617T064713
CREATED:20260109T141312Z
LAST-MODIFIED:20260113T091544Z
UID:10003058-1768176000-1768694399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Ad limina Apostolorum
DESCRIPTION:Slovenski škofje bodo od 12. do 17. januarja 2026 v Rimu na obisku Ad limina Apostolorum. Latinsko poimenovanje tega obiska dobesedno pomeni »obisk na grobovih apostolov« in se nanaša na romanje škofov v Rim\, kjer molijo na grobovih apostolov Petra in Pavla in se srečajo s papežem. \nV sklopu napovedanega obiska se bodo slovenski škofje srečali s svetim očetom Leonom XIV.\, obiskali pa bodo tudi dikasterije rimske kurije ter molili na grobovih prvakov apostolov. Ob sklepu obiska Ad limina\, bodo škofje darovali sveto mašo za slovenske romarje v baziliki sv. Pavla izven obzidja v petek\, 16. januarja 2026\, ob 17. uri. \nObisk Ad limina ima velik duhovni\, cerkveni in pastoralni pomen. Ni le priložnost za molitev\, ampak predstavlja tudi trenutek občestva med škofi in svetim očetom. S papežem se škofje pogovarjajo o razmerah v svojih škofijah\, pastoralnih izzivih in prihodnjih perspektivah. Obisk Ad limina je potrditev vezi med papežem in škofi\, nasledniki apostolov ter znamenje edinosti v Cerkvi. Preko obiska Ad limina škofje utrdijo vezi edinosti in povezanosti s svetim očetom\, ki predstavlja edinost v Katoliški Cerkvi. \nKaj je obisk Ad limina Apostolorum?\nGre za zelo dolgo tradicijo v življenju Cerkve — ki jo že stoletja urejajo posebni dokumenti — v okviru katere se škofje iz vsega sveta vsakih pet let zberejo v Vatikanu\, da bi utrdili vezi edinosti in občestva s papežem ter pregledali stanje vere in verskega življenja v svojih škofijah. Obiski služijo svetemu očetu in njegovim sodelavcem v rimski kuriji\, da pridobijo informacije o posameznih škofijah\, njihovih težavah\, pobudah\, izzivih in evangelizaciji. Škofje so po pravu dolžni vsakih pet let oziroma po programu\, ki ga določa Sveti sedež\, obiskati grobove apostolov Petra in Pavla ter svetemu očetu\, nasledniku apostola Petra\, podati poročilo o stanju škofije\, ki jim je zaupana (prim. Zakonik cerkvenega prava\, kann. 399-400). Obisk Ad limina je dolžnost\, ki izhaja iz tradicije Cerkve in je naložena škofom osebno. \nOd kod izvira obisk Ad limina?\nRazlog za obiske Ad limina Apostolorum najdemo v pismu svetega Pavla Galačanom\, ko apostol pripoveduje o svojem 15-dnevnem bivanju pri apostolu Petru\, med katerim sta pregledala širjenje vere. To se lahko šteje za prvo srečanje medsebojne pomoči in izmenjave mnenj o posebnih temah. Glede izraza »obiski Ad limina Apostolorum«: v prvih stoletjih zgodovine Cerkve so grobove apostolov Petra in Pavla v kanonskem jeziku imenovali »limina Apostolorum«; zato so se romarska potovanja\, ki so imela za cilj prav te grobove\, imenovala »ad limina«. Natančneje: obiski\, ki so jih morali škofje opraviti v Rimu v določenih časovnih presledkih\, so bili uvedeni v skladu z obveznostjo\, ki jo je leta 743 uvedel papež sv. Zacharija. Ta obveznost\, vključena v Gracijanov dekret\, je bila pozneje ponovno potrjena s konstitucijo Romanus Pontifex z dne 20. decembra 1585\, ki je določila\, da morajo biti ti obiski triletni\, in s konstitucijo Quod sanctaBenedikta XIV. z dne 23. novembra 1740. V današnji obliki jo je določil papež Pij X. (31. decembra 1909) in vključuje obisk grobov apostolov Petra in Pavla ter predstavitev papežu. \nZakaj je obisk pomemben?\nObiski koristijo škofom pri vodenju krajevne Cerkve\, pa tudi svetemu očetu\, da iz prve roke izve za vprašanja Cerkve v različnih predelih sveta. \nPapeža ne bodo obiskali samo škofje\, ampak bo obisk Ad limina opravila celotna Cerkev v Sloveniji\, ki se je v zadnjih mesecih prek svojih uradov\, delovnih teles in organizmov soudeležbe posameznih škofij ter Slovenske škofovske konference pripravila\, da bo v Rimu predstavila podrobne opise poti\, perspektiv\, problemov\, pastoralnih in socialnih realnosti\, v katerih živimo. Celotna krajevna Cerkev v Sloveniji\, kot izraz različnih pastoralnih realnosti\, služb\, karizm\, celotnega evangelizacijskega delovanja in Božjega ljudstva\, ki se vsak dan sooča s problematikami\, situacijami\, kulturami in ljudmi na istem ozemlju\, vstopa v dialog z univerzalno Cerkvijo prek srečanj z vsakim dikasterijem rimske kurije za posebne pristojnosti in predvsem v dialogu s papežem\, ki je »znak enotnosti v veri in ljubezni«. \nSlovenski škofje so zadnje tovrstne uradne obiske v Rimu opravili aprila 2001\, januarja 2008 ter februarja 2018. \nTajništvo SŠK \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/ad-limina-apostolorum/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/SSK-logo-final_cmyk_color_01.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260111T090000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260111T110000
DTSTAMP:20260617T064713
CREATED:20260109T142028Z
LAST-MODIFIED:20260109T142028Z
UID:10003060-1768122000-1768129200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Podelitev služb lektorata in akolitata
DESCRIPTION:Na nedeljo Jezusovega krsta\, 11. januarja\, bo ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore\, v ljubljanski stolnici\, pri sveti maši ob 9. uri\, podelil bogoslovcem in pripravnikom za stalni diakonat\, službe bralca Božje besede in mašnega pomočnika.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/podelitev-sluzb-lektorata-in-akolitata-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/ljubljanska_20stolnica_mavric_20pivk1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260110T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260110T200000
DTSTAMP:20260617T064713
CREATED:20260109T143949Z
LAST-MODIFIED:20260109T144019Z
UID:10003065-1768071600-1768075200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Ženski večer: Edinstvena - v prinašanju veselega oznanila
DESCRIPTION:Vabljene vse generacije žensk na ženski večer z naslovom Edinstvena – v prinašanju veselega oznanila\, ki bo v soboto\, 10. januarja 2026\, ob 19.00 v dvorani glasbene šole Rakovnik. \nZ nami bo gostja Urška Valjavec – žena\, mama štirih otrok in ženska globoke vere. Iskreno bo spregovorila o družini\, zaupanju in življenjskih preizkušnjah\, ki so jo oblikovale. \nPričevanju bo sledila adoracija in priložnost za sveto spoved\, večer pa bomo zaključile z druženjem ob domačih dobrotah. Pred začetkom dogodka bo možnost udeležbe pri sveti maši v cerkvi Marije Pomočnice na Rakovniku ob 18.30.  Zaželene so prijave po e-pošti: meta.kozin@gmail.com. \nIskreno se veselimo druženja z vami! \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/zenski-vecer-edinstvena-v-prinasanju-veselega-oznanila/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/69fa1bf995cf2a86019ca7691124a354173b5190.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260110T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260110T190000
DTSTAMP:20260617T064713
CREATED:20260109T143657Z
LAST-MODIFIED:20260109T143657Z
UID:10003064-1768068000-1768071600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sveta maša za zakonce\, ki si želijo otrok
DESCRIPTION:Se soočata s preizkušnjo\, ko otroka ni in ni? Potem sta lepo vabljena k sv. maši v župnijo Sv. Duh – Celje\, v soboto 10. januarja ob 18.00. uri. Sv. mašo bo upokojeni nadškof Marjan Turnšek daroval za vse zakonce\, ki hrepenijo po potomstvu. Med mašo bo tudi pričevanje zakonskega para o njunem soočanju s preizkušnjo\, ko otroka ni in ni ter molitev za dar življenja. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sveta-masa-za-zakonce-ki-si-zelijo-otrok/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/c6aef61e97865738c896a7b1a0904cb870695551.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260109T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260109T203000
DTSTAMP:20260617T064713
CREATED:20251007T102352Z
LAST-MODIFIED:20251007T104556Z
UID:10002987-1767985200-1767990600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Srečanje Žejni Besede
DESCRIPTION:Dogodek osebe Katoliška mladina\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nŽupnija Ljubljana Štepanja vas\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nSmo mladi odrasli v Cerkvi z željo po medsebojnem povezovanju in skupni rasti v veri za poglobitev odnosa z Bogom in z drugimi.\nNa srečanjih bomo skupaj molili in slavili Boga ter skupaj z gosti in predavatelji odpirali aktualne teme s katerimi se soočajo mladi odrasli v današnjem svetu. Omogočiti želimo mladim odraslim prostor za nadaljnjo rast v Besedi in skozi odnose usmerjati njihovo pot k Bogu.\nNaša srečanja bodo potekala vsak drugi petek v mesecu.\n\n\n\nVir: FB profil Katoliške mladine
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/srecanje-zejni-besede/2026-01-09/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Logo-Katoliska-mladina-1.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260109
DTEND;VALUE=DATE:20260112
DTSTAMP:20260617T064713
CREATED:20260109T143327Z
LAST-MODIFIED:20260109T143353Z
UID:10003063-1767916800-1768175999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Pevski vikend z naslovom Pod Jezusovim vodstvom
DESCRIPTION:Zborovodje cerkvenih otroških pevskih zborov vabimo\, da svoje pevce in sebe prijavite na pevski vikend z naslovom Pod Jezusovim vodstvom. \nČas bomo našli za prepevanje že znanih in učenje novih pesmi\, uvajanje v bogoslužje\, druženje in molitev. Program je namenjen otrokom skupaj z njihovim zborovodjo. Utrinke iz preteklih let si lahko pogledate na povezavah: 2024\, 2025. \nKdaj? Od 9. do 11. januarja 2026.\nKje? V Repnjah v Domu matere Margarete \nZa prijavo izpolnite obrazec.\nAli kontaktirajte s. Emo (040 637 755\, ema.alic@solske-sestre.si) ali s. Klaro (031 646 490\, klara.jarc@ssfcr.org). \nVeč informacij na tej povezavi. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/pevski-vikend-z-naslovom-pod-jezusovim-vodstvom/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/192a64117112c1c45236f73e7c0ffc657f3d2183.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260106
DTEND;VALUE=DATE:20260107
DTSTAMP:20260617T064713
CREATED:20260109T143127Z
LAST-MODIFIED:20260109T143127Z
UID:10003062-1767657600-1767743999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Gospodovo razglašenje\, slovesni praznik
DESCRIPTION:Praznik Gospodovega razglašenja (epifanije) ali praznik sv. treh kraljev v Katoliški Cerkvi praznujemo 6. januarja. \nPraznik Gospodovega razglašenja se v zahodni tradiciji imenuje tudi praznik sv. treh kraljev\, s čimer je izraženo vsebinsko dopolnjevanje. Trije kralji (trije modri) podajajo bolj nazorno in živo predstavo o častilcih iz poganskih krajev\, ki so prišli pozdravit in molit novorojenega Odrešenika. \nPraznik so poleg 25. decembra (božič\, praznik Jezusovega rojstva) uvedli na začetku četrtega stoletja in sicer najprej na Vzhodu in nato še na Zahodu. Z besedo epifanija so začeli označevati predvsem prihod modrih z Jutrovega (Vzhoda)\, saj pomeni prikazanje oz. razglašenje. Obisk modrih je opisan v Matejevem evangeliju (prim. Mt 2\,1–12). Pisec omenjenega evangelija ne navaja števila oseb\, pač pa pravi\, da so prinesli trojen dar: zlato\, kadilo ter miro in od tod tudi sklep\, da so bili darovalci trije. Njihova imena v evangeliju niso zapisana\, v različnih inačicah pa so znana iz treh legend. Imena iz zadnje so se razširila na Zahodu in se glasijo: Gašper\, Miha in Boltežar. \nJezus se je najprej razodel pastirjem\, nato pa kljub svojemu uboštvu in nebogljenosti tudi trem zastopnikom poganskih narodov. Modri so namreč že v prvi Cerkvi veljali za predstavnike poganskega sveta\, saj so bili v njih na nek način h Kristusu pritegnjeni vsi narodi zemlje. To pomeni tudi začetek misijonskega poslanstva Cerkve. Modre je po izročilu in svetopisemskem besedilu vodila zvezda\, ki jih je privedla k Jezusu. Jezusa so molili in ga priznali za mesijanskega kralja ter ga »razglasili« med svojimi rojaki. \nVečer pred praznikom je po izročilu tretji sveti večer (prvi je pred božičem\, drugi pa na silvestrovo pred novim letom)\, zato je na Slovenskem v navadi kropljenje z blagoslovljeno vodo in kajenje s kadilom po vseh prostorih hiše\, na vhodna vrata pa se napiše začetnice imen treh kraljev z letnico novega leta: 20 + G + M + B + … . \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/gospodovo-razglasenje-slovesni-praznik/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260101
DTEND;VALUE=DATE:20260102
DTSTAMP:20260617T064713
CREATED:20260109T142816Z
LAST-MODIFIED:20260109T142816Z
UID:10003061-1767225600-1767311999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Marija\, Božja mati\, slovesni praznik
DESCRIPTION:Na novoletni dan\, 1. januarja\, v Katoliški Cerkvi praznujemo praznik Marije\, svete Božje Matere ter svetovni dan miru. Prvi dan leta\, s katerim začenjamo novo koledarsko leto in pri bogoslužju prosimo za Božji blagoslov\, je posebej posvečen Mariji oz. njenemu Božjemu materinstvu. \n\n\n\nPogled v zgodovino \n\n\nCerkveni zbor v Efezu  \nPraznik Marije\, svete Božje Matere praznujemo 1. januarja. Grško obliko naslova Theotokos (Bogorodica) – Božja Mati so ji na osnovi razširjene ljudske pobožnosti pripisovali že v 3. stoletju\, uradno pa ga je potrdil cerkveni zbor v Efezu leta 431. Takrat je bila potrjena resnica o tem\, da sta v Jezusovi osebi dve naravi\, Božja in človeška. Od tod izhaja tudi najstarejša verska resnica o Mariji\, da je Mati Božjega sina. To je bil povod\, da se je pobožnost do Marije\, Božje Matere močno razširila. Krščanske skupnosti pa so ji posvetile vrsto cerkva\, med katerimi je v Rimu najbolj znana bazilika Svete Marije Velike (Marije Snežne). \nDrugi vatikanski cerkveni zbor \nDrugi vatikanski cerkveni zbor (1962–1965) v povezavi z Marijinim Božjim materinstvom pravi: »Iz nje je Božji sin privzel človeško naravo\, da bi s skrivnostmi svojega življenja na zemlji osvobodil človeštvo od greha«. Dogmatična konstitucija o Cerkvi Marijo 12-krat poimenuje kot Božjo Mater. \nMarija je tudi Mati Cerkve. Papež Pavel VI. (1963–1978) je Mariji med zgoraj omenjenim cerkvenim zborom\, 21. novembra 1964\, podelil naziv Mati Cerkve. Papež je s tem dejanjem posebej poudaril\, da je Marija tudi Mati vsakega posameznega vernika\, kot ji je to naročil umirajoči sin Jezus na križu\, da je namreč Mati vsakega njegovega učenca (prim. Jn 19\,26–27).[1] \nLik in zgled Marijine osebnosti za verujoče pomenita izziv za oseben razmislek o njenem pomenu. Marija je priprošnjica\, ki lahko izprosi močnejšo ljubezen do Jezusa. \n\n\n\nPrazniki\, povezani z Jezusovo Materjo Marijo \n\n\nV cerkvenem letu poleg 1. januarja obeležujemo tudi naslednje praznične dneve\, povezane z Jezusovo Materjo Marijo. Marija je najtesneje povezana s skrivnostjo Božjega učlovečenja\, kot tudi s skrivnostjo človeškega odrešenja. Naslovi\, ki so jih verniki in Cerkev dali Mariji\, kot je privilegij\, da je brezmadežna\, v nebesa vzeta in drugi\, imajo temelj v njeni poklicanosti\, da je bila Odrešenikova Mati. Naslov Božja Mati izraža Marijino poslanstvo v zgodovini odrešenja in njeno posebno vlogo v skrivnosti Kristusa in Cerkve. \n25. marec\, Gospodovo oznanjenje Mariji. Na ta dan praznujemo obisk nadangela Gabrijela pri Devici Mariji v Nazaretu. Nadangel ji je sporočil\, da bo spočela od Svetega Duha in da se bo dete imenovalo Božji sin (prim. Lk 1\,26–38). \n15. avgust\, Marijino vnebovzetje. Na ta dan obhajamo posebno milost\, ki je je deležna Jezusova Mati Marija. Po smrti je bila z dušo in telesom vzeta v nebo. Marijino vnebovzetje je največji Marijin praznik. \n8. september\, rojstvo Device Marije. Na ta dan praznujemo Marijino rojstvo. \n8. december\, brezmadežno spočetje blažene Device Marije. Na ta dan praznujemo posebno milost\, ki je je bila deležna Devica Marija. Zaradi Božjega materinstva je bila obvarovana madeža izvirnega greha\, s katerim smo zaradi greha Adama in Eve zaznamovani vsi ljudje in se nam izbriše pri zakramentu krsta\, s katerim se včlenimo v občestvo Cerkve. \nZ Marijo so povezani tudi naslednji praznični dnevi: \n\n2. februar\, Jezusovo darovanje\, svečnica. Štirideset dni po božiču se spominjamo Jezusovega darovanja v templju (prim. Lk 2\,22–38). To je spomin na dan\, ko sta Mati Marija in krušni oče Jožef Jezusa prinesla v tempelj v Jeruzalemu.\nPraznik Marije\, Matere Cerkve praznujemo na binkoštni ponedeljek.\n25. december\, božič – Gospodovo rojstvo. Na božič praznujemo Jezusovo rojstvo v Betlehemu (prim. Mt 1\,18–25 in Lk 2\,1–7)\, ki je za veliko nočjo Gospodovega vstajenja od mrtvih drugi največji krščanski praznik.\nPraznik svete družine obhajamo v nedeljo po božiču. V primeru\, ko med božičem in novim letom ni nedelje\, praznik svete družine obhajamo 30. decembra. Člani svete družine so bili Jezus\, Devica Marija in mož Device Marije sv. Jožef. Cerkev vernikom njihov način družinskega življenja postavlja za zgled (prim. Mt 2\,13–15.19–23).\n\n\n\n\n[1] Ko je Jezus videl svojo mater in zraven stoječega učenca\, katerega je ljubil\, je rekel materi: »Žena\, glej\, tvoj sin!« Potem je rekel učencu: »Glej\, tvoja mati!« In od tiste ure jo je učenec vzel k sebi. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-marija-bozja-mati-slovesni-praznik/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20251228T160000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20251228T170000
DTSTAMP:20260617T064713
CREATED:20251203T095115Z
LAST-MODIFIED:20251203T095115Z
UID:10003021-1766937600-1766941200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Zaključek svetega leta v ljubljanski nadškofiji
DESCRIPTION:Jubilejno sveto leto se je uradno začelo na sveti večer\, 24. decembra 2024\, z evharističnim slavjem\, ki ga je na Trgu sv. Petra v Rimu vodil papež Frančišek. Temu je sledil obred odpiranja svetih vrat v baziliki sv. Petra. \nV naši nadškofiji smo imeli začetek svetega leta s slovesnim romanjem in sveto mašo v stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani na nedeljo Svete Družine. Zbrali smo se v cerkvi Marijinega oznanjenja pri frančiškanih. Po molitvi in blagoslovu smo skupaj poromali v stolnico. Svetoletne cerkve v naši nadškofiji so poleg stolnice še bazilika Marije Pomagaj na Brezjah\, bazilika Žalostne Matere Božje v Stični in cerkev Marije Pomočnice kristjanov na Rakovniku. \nSlovesni zaključek svetega leta bo v ljubljanski stolnici na nedeljo Svete Družine\, 28. decembra 2025\, s sv. mašo ob 16.00. K sv. maši\, ki jo bo vodil nadškof msgr. Stanislav Zore OFM\, so povabljeni vsi duhovniki\, redovniki\, redovnice in verniki. Tudi ob tej priložnosti bomo še lahko prejeli popolni odpustek.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/zakljucek-svetega-leta-v-ljubljanski-nadskofiji/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/image1.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20251228
DTEND;VALUE=DATE:20251229
DTSTAMP:20260617T064713
CREATED:20251204T130409Z
LAST-MODIFIED:20251204T130409Z
UID:10003043-1766880000-1766966399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Narodni dan molitve za nerojeno človeško življenje
DESCRIPTION:Praznik nedolžnih otrok\, 28. december\, je tudi Narodni dan molitve za nerojeno človeško življenje. \nVabimo\, da na ta dan še posebej molimo za vse nerojene otroke\, splavljene in tiste\, ki jim grozi splav\, pa tudi prosimo za ozdravljenje ran. \nNarodni dan molitve za nerojeno človeško življenje so na pobudo laiških organizacij v Sloveniji\, zbranih v Svetu katoliških laikov Slovenije (SKLS)\, določili slovenski škofje na 65. redni seji SŠK 26. marca 2012 v Novem mestu. \n\nMolitev za duhovno posvojitev nerojenih otrok\nGospod Jezus\,\nna priprošnjo tvoje Matere Marije\,\nki te je z ljubeznijo nosila in rodila\,\nin svetega Jožefa\,\nmoža žive vere in zaupanja v Božjo previdnost\,\nki je skrbel zate\,\nte prosim za nerojeno dete\,\nki sem ga duhovno posvojil\,\nker mu grozi smrtna nevarnost. \nProsim te\,\ndaj njegovim staršem moči\,\npoguma in ljubezni\,\nda bodo svojemu otroku podarili življenje\,\nki si mu ga ti namenil. \nAmen. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/narodni-dan-molitve-za-nerojeno-clovesko-zivljenje-2/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20251228
DTEND;VALUE=DATE:20251229
DTSTAMP:20260617T064713
CREATED:20251203T110418Z
LAST-MODIFIED:20251203T110418Z
UID:10003030-1766880000-1766966399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Družina\, slovesni praznik
DESCRIPTION:V Katoliški cerkvi praznik svete družine obeležujemo v spomin na družinsko skupnost\, ki so jo sestavljali Božji Sin Jezus iz Nazareta\, njegova mati Marija in krušni oče sveti Jožef. Praznujemo prvo nedeljo po božiču\, nedeljo pa poimenujemo nedelja svete družine. Letos bo to 31. decembra. \nZgodovina praznika \nČeščenje svete družine je sorazmerno nov pojav\, saj se je pojavilo v 17. stoletju\, ko je bilo pod tem naslovom ustanovljenih nekaj redovnih skupnosti in so nastale tudi prve umetniške upodobitve. Pobudnik praznika je bil prvi katoliški škof v Quebecu msgr. Fraçois-Xavier de Laval\, ki je v svojo škofijo vpeljal praznik svete družine in osnoval Bratovščino svete družine (1665)\, katere vodstvo je zaupal laiški misijonarki in veliki častilki svete družine Barbe D’Ailleboust. Papež Janez Pavel II. (1978–2005) je msgr. Lavala leta 1980 tudi razglasil za blaženega. \nVsebina praznika \nŽivljenje nazareške družine je v Svetem pismu skopo opisano. Evangeliji poročajo o Jezusovem rojstvu v Betlehemu (Lk 2\,1–7 in Mt 1\,18–25)\, obisku modrih (Mt 2\,1–12)\, begu v Egipt (Mt 2\,13–15)\, vrnitvi iz Egipta (Mt 2\,19–23) o Jezusovem darovanju (Lk 2\,22–38) ter najdenju v templju (Lk 2\,41–52). \nPraznik svete družine je v cerkveni bogoslužni koledar leta 1926 uvrstil papež Benedikt XV. (1914–1922). Do takrat so ga obeleževali samo po krajevnih Cerkvah. Papež Benedikt XV. in njegovi predhodniki (zlasti papež Leon XIII.) so praznik podpirali tudi zato\, da so izrazili nestrinjanje z razpadanjem tradicionalnega družinskega življenja ter z njim povezanih vrednot\, kar se je začelo kazati ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja. \nPraznik svete družine je tudi praznik vsake človeške družine\, ki nastane s poroko med možem in ženo oz. s sklenitvijo zakramenta sv. zakona med zaročencema. Glavni namen dneva je predstaviti vzajemnost\, spoštovanje in ljubezen\, ki so jih v medsebojnih odnosih živeli Jezus\, Marija in Jožef. Družinsko življenje je kraj posvečevanja članov družine\, zato je sv. Janez Krizostom (347–407) kristjane spodbujal\, naj iz svojih družin ustvarijo družinsko Cerkev. To lahko storijo tako\, da osebni odnos z Jezusom postavijo v središče osebnega in družinskega življenja. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-druzina-slovesni-praznik-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/sveta-druzina.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20251228
DTEND;VALUE=DATE:20260102
DTSTAMP:20260617T064713
CREATED:20251204T130313Z
LAST-MODIFIED:20251210T112945Z
UID:10003042-1766880000-1767311999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Evropsko srečanje mladih v Parizu
DESCRIPTION:Evropsko srečanje mladih bo potekalo v Parizu v Franciji od 28. decembra 2025 do 1. januarja 2026. Srečanje bo priložnost\, da se povežemo z mladimi iz vse Evrope in v molitvi skupaj vstopimo v novo leto. Prijave že potekajo na spletni strani Katoliške mladine. \nKako poteka ESM?\nEvropsko srečanje mladih (ESM) je dogodek\, ki ga že več desetletij pripravlja Taizéjska skupnost kot del Romanja zaupanja na Zemlji. Mladi zapustijo poznanost in gotovst domačih držav ter se podajo v neznano\, ne da bi vedeli\, kdo jih bo sprejel in pogostil. Jim bo gostoljubje izkazala babica\, ki v svojem stanovanju že leta živi sama\, bo to pastor\, ki ima par praznih sob v župnišču ali mlada družina? \nPRIJAVNICA \nPRIJAVNICA pripravljalna ekipa \nFrancoska prestolnica bo že šestič gostila srečanje! Lokalni kristjani nas bodo sprejeli v svoje domove in cerkve\, tudi v prenovljeno pariško Notre Dame. \nVeč podrobnosti o ESM \n\nČe se želite udeležiti srečanja in ste starejši od 35 let\, nam pišite na mail. Tudi za druge dodatne informacije in vprašanja smo na voljo na tem naslovu. \ntaize@katoliskamladina.si \n\nESM Ljubljana 2023\nPoseben korak na poti romanja zaupanja na zemlji za nas predstavlja leto 2023\, ko je srečanje gostila Slovenija – Evropsko srečanje mladih v Ljubljani je potekalo od 28. 12. 2023 do 1. 1. 2024. Udeležilo se ga je 5.000 mladih iz 48 različnih držav. Vse mlade so sprejeli domačini in jim izkazali gostoljubnost. \nHvala vsem\, ki ste bili del srečanja. \nVeč na: Katoliška mladina \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/evropsko-srecanje-mladih-v-parizu/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/6937bc04870a8f8009898a60a7331c63ec962d541.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20251227
DTEND;VALUE=DATE:20251228
DTSTAMP:20260617T064713
CREATED:20251203T105921Z
LAST-MODIFIED:20251203T105921Z
UID:10003029-1766793600-1766879999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Janez\, apostol in evangelist\, praznik
DESCRIPTION:Katoliška Cerkev 27. decembra obhaja god sv. Janeza apostola in evangelista. V zboru Jezusovih učencev je bil Janez najmlajši\, v apostolsko službo pa je bil poklican\, ko je z bratom Jakobom in očetom Zebedejem popravljal ribiške mreže (Mt 4\,18–22\, predvsem v. 21 ter Mr 1\,16–20\, predvsem v. 19). Skupaj z bratom je bil priča Gospodovega poveličanja na gori Tabor (Mt 17\,1–13\, predvsem v. 1; Mr 9\,2–13\, predvsem v. 2; Lk 9\,28–36\, predvsem v. 28) in obujenja Jairove hčerke (Mr 5\,21–24.35–43\, predvsem v. 37). Ko so Jezusa prijeli\, je edini od apostolov ostal v Jezusovi bližini tudi pod križem na Kalvariji. Tam mu je umirajoči Gospod zaupal varstvo svoje matere Marije (Jn 19\,16 b–27\, predvsem v. 26 in 27). \nApostol Janez je bil doma v Betsajdi ob Genezareškem jezeru in preden je bil poklican za apostola\, si je služil kruh kot ribič. Janez\, ki je od vsega začetka spadal med Jezusove najljubše učence\, je pozneje napisal četrti evangelij in knjigo Razodetja. Umrl je v visoki starosti okrog leta 100. \nSimbol evangelista Janeza je orel\, saj so ga že od nekdaj primerjali s kraljevsko ptico. Orel je kralj višav in zmore najvišje poleteti. Lastnosti te ptice pripisujejo tudi evangelistu Janezu: orlovski let v višave in orlovske oči. S svojim evangelijem je poletel v nepopisne višave. Sv. Avguštin v razlagi Janezovega evangelija pravi: »Prestopil je vse vrhove zemlje\, se povzpel nad vse prostore v ozračju\, nad vse višave ozvezdij\, presegel je vse zbore in legije angelov. Zakaj če bi vsega tega ne presegel\, kar je ustvarjeno\, bi ne prišel k tistemu\, po katerem je vse to narejeno.« \nBesedilo je delno povzeto iz knjige Svetnik za vsak dan Silvestra Čuka. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-janez-apostol-in-evangelist-praznik-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/sveti-janez-evangelist.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20251226
DTEND;VALUE=DATE:20260107
DTSTAMP:20260617T064713
CREATED:20251203T104114Z
LAST-MODIFIED:20251203T104114Z
UID:10003023-1766707200-1767743999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Trikraljevska akcija - koledovanje
DESCRIPTION:V božičnem času bodo koledniki po domovih nosili veselo novico o Jezusovem rojstvu in zbirali darove za misijone. Za koledovanje po župnijah boste sredi decembra prejeli vsa potrebna gradiva in navodila po pošti. Poročilo o sadovih in nove prošnje bodo kot vedno objavljeni v Trikraljevski reviji in na naši spletni strani. Tisti\, ki bi Trikraljevsko akcijo želeli na novo začeti\, pokličite v misijonsko središče in poslali vam bomo vsa potrebna uvodna navodila in gradivo za izvedbo akcije. \nZbrane darove lahko prinesete ali nakažete preko položnice v Misijonsko središče Slovenije. Darovi Trikraljevske akcije so namenjeni pretežno slovenskim misijonarjem in misijonarkam ter tistim\, ki jih oni priporočijo. V njihovem imenu se vam že vnaprej zahvaljujemo za vsak dar. \nHvala vsem mladim in odraslim kolednikom\, ki s svojo dobro voljo širite veselo novico po Sloveniji in hkrati naredite veliko dobro delo. Vabimo vas\, da se kolednikom zahvalite pri maši na praznik Gospodovega razglašenja. Hkrati se v čim večjem številu udeležite tudi škofijskih srečanj kolednikov. Vedno je poskrbljeno tudi za družabni program. Natančni datumi in kraji srečanj so objavljeni v napovednem koledarju po škofijah.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/trikraljevska-akcija-koledovanje-7/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20251225
DTEND;VALUE=DATE:20251226
DTSTAMP:20260617T064713
CREATED:20251203T105511Z
LAST-MODIFIED:20251203T105511Z
UID:10003027-1766620800-1766707199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Božič\, slovesni praznik
DESCRIPTION:Na božični dan\, 25. decembra\, v Katoliški Cerkvi praznujemo rojstvo Jezusa Kristusa. Vsebina praznika je povezana s skrivnostjo Božjega učlovečenja. Z Jezusovim prihodom v zgodovino se je Bog dokončno in nepreklicno zavzel za svet in za človeka.[1] \nKako praznovati sveti večer\nNatančen datum Jezusovega rojstva ni znan\, čeprav je njegovo rojstvo zgodovinsko dejstvo. Po tem dogodku od 6. stoletja naprej štejemo tudi človeško zgodovino. Papež Julij I. (337–352) je za datum Jezusovega rojstva določil 25. december. Čas zimskega solsticija je bil že v predkrščanskih časih obdobje praznovanja in festivalov. Cerkev se je temu prilagodila in obdobju okoli solsticija\, ko se dnevi začenjajo daljšati\, dala novo vsebino. Ob prihodu nove luči v naravo kristjani praznujemo novo Luč\, ki ne bo nikoli ugasnila. Kakor koli natančen datum Jezusovega rojstva za krščanske veroizpovedi danes ni več bistvenega pomena\, pač pa je glavna njegova vsebina: Božji Sin se je učlovečil in prišel na svet\, da bi človeštvo odrešil njegovih grehov. \nV Cerkvi so za božič že zgodaj vpeljali navado trikratnega obhajanja maše (opolnoči\, ob zori in podnevi)\, kakršne nima noben drug praznik. Cerkev še danes ob božiču opravlja trikratno evharistično slavje – vsak duhovnik sme izjemoma opraviti tri maše. Pri polnočni maši je največji poudarek na Jezusovemu rojstvu v hlevu[2] in hvalnici angelov\, pri zorni ali pastirski maši se pripoved nadaljuje s pastirji\, ki so obiskali Jezusa\,[3] s čimer se pripoved o rojstvu konča. Dnevna maša je vsebinsko najgloblja\, saj je središčni odlomek iz Svetega pisma vzet iz začetka Janezovega evangelija.[4] \n»Ko Bog v polnosti časov pošlje svojega edinega Sina in Duha ljubezni\, razodene svojo najglobljo notranjo skrivnost. Bog sam je večno izmenjavanje ljubezni: Oče\, Sin in Sveti Duh; in namenil nam je deležnost pri tem večnem izmenjavanju« (Katekizem Katoliške Cerkve 221). V liku Jezusa Kristusa\, učlovečenega Božjega Sina\, najdemo razlago Boga Očeta\, ki nam je razumljiva šele po delovanju Svetega Duha\, ki je izlit v našo notranjost.[5] \nZ Jezusovim rojstvom Bog postane del zgodovine človeštva. Leto njegovega rojstva deli zgodovino na dvoje: pred in po Kristusu. S trenutkom\, ko se je Božji Sin učlovečil\, se je svet spremenil. Prišla je Luč\, da bi premagala moralno noč človeštva\, prišlo je Življenje\, da bi se zoperstavilo »kulturi smrti«\, prišla je Pot\, da bi pokazala\, ljudem\, ki tavajo v tej »dolini solz«\, smer\, ki pelje v Nebesa. \nPraznik Jezusovega rojstva je za vsakega kristjana priložnost\, da se odpre in dovoli\, da se Bog rodi v njegovem srcu ter tako utrdi in poglobi svojo vero. \nJaslice\nNe vemo natančno\, kdaj so začeli postavljati jaslice po cerkvah in hišah\, eno je gotovo\, da imajo izvor v božični skrivnosti in da so se nam zdaj tako priljubile\, da brez njih ni božiča. So živa predstavitev božične skrivnosti in naš izraz pojmovanja te skrivnosti. Nekateri trdijo\, da so jih poznali že v 4. stoletju\, vsaj v Betlehemu\, sv. Frančišek Asiški pa jih je leta 1223 postavil v gozdu pri kraju Greccio v Umbriji. \nPodobe Jezusa\, Marije in Jožefa nam brez besed pripovedujejo o Božji ljubezni do nas\, pa tudi o ljubezni\, ki vlada v sveti Družini. \nPesem Sveta noč\nPesem Sveta noč je nastala za božič leta 1818 v Oberndorfu pri Salzburgu. Župnikov pomočnik Josef Mohr je napisal besedilo\, učitelj Franc Ksaver Gruber\, cerkovnik in organist v Oberndorfu\, pa ga je uglasbil. Na sam sveti večer 1818 je Mohr prinesel Gruberju besedilo s prošnjo\, naj ga uglasbi za dva solo glasova in zbor ter pripiše še spremljavo za kitaro. Gruber je to takoj naredil in pesem so peli že pri tisti polnočnici. Sčasoma se je razširila po svetu in postala najbolj znana in najbolj priljubljena božična pesem\, brez katere si ne moremo predstavljati božiča. \nBožični čas\nBožični čas se začenja na predvečer praznika Gospodovega rojstva in traja do nedelje po prazniku Gospodovega razglašenja\, to je vključno do nedelje Jezusovega krsta. V središču božičnega časa je božič – praznik Gospodovega rojstva. Praznik nas vsako leto znova spominja\, da nas Bog tako ljubi\, da je dal svojega edinorojenega Sina\, da bi se nihče\, kdor vanj veruje\, ne pogubil\, ampak imel večno življenje (prim. Jn 3\,17). \nDruga božja oseba sprejme po Mariji našo človeško naravo in postane pravi človek. Nevidni Bog postane viden\, da ga moremo poslušati in posnemati. Bog postane človek zato\, da bi mi živeli Božje življenje. Praznik Gospodovega rojstva – božič\, je vedno sodoben\, saj je praznik vseh trenutkov našega življenja\, ker se more vsak čas izvršiti božja zamenjava. Vsak dan\, vsak trenutek nam Bog daje Kristusa\, mi pa se moramo po Kristusu darovati Bogu. Božični čas je kratek\, a zelo bogat. \nPraznik Gospodovega rojstva ima osmino\, ki se konča s praznikom Marije\, svete Božje Matere. Med osmino je nedelja svete Družine. Drugi zelo pomemben praznik božičnega časa je Gospodovo razglašenje (6. januar). Pri njem gre za razodetje Jezusovega božanstva. Najprej modrim\, za tem ob krstu v reki Jordan\, nato pa še na svatbi v Kani Galilejski. S praznikom Jezusovega krsta\, v nedeljo po Gospodovem razglašenju se konča praznovanje njegovega skritega življenja in začenja spomin javnega oznanjevanja in navzočnosti Božjega kraljestva. \n\n1] Prim. »Bog je namreč svet tako vzljubil\, da je dal svojega edinorojenega Sina\, da bi se nihče\, kdor vanj veruje\, ne pogubil\, ampak bi imel večno življenje« (Jn 3\,16).\n[2] »In rodila je sina\, prvorojenca\, ga povila in položila v jasli\, ker v prenočišču zanju ni bilo prostora« (Lk 2\,7).\n[3] »Ne bojte se! Glejte\, oznanjam vam veliko veselje\, ki bo za vse ljudstvo« (Lk 2\,10).\n[4] »V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Ta je bila v začetku pri Bogu. Vse je nastalo po njej in brez nje ni nastalo nič\, kar je nastalo. V njej je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi. In luč sveti v temi\, a tema je ni sprejela. Bil je človek\, ki ga je poslal Bog; ime mu je bilo Janez. Prišel je zavoljo pričevanja\, da bi pričeval o luči\, da bi po njem vsi sprejeli vero. Ni bil on luč\, ampak pričeval naj bi o luči. Resnična luč\, ki razsvetljuje vsakega človeka\, je prihajala na svet. Beseda je bila na svetu in svet je po njej nastal\, a svet je ni spoznal. V svojo lastnino je prišla\, toda njeni je niso sprejeli. Tistim pa\, ki so jo sprejeli\, je dala moč\, da postanejo Božji otroci\, vsem\, ki verujejo v njeno ime in se niso rodili iz krvi ne iz volje mesa ne iz volje moža\, ampak iz Boga. In Beseda je postala meso in se naselila med nami. Videli smo njeno veličastvo\, veličastvo\, ki ga ima od Očeta kot edinorojeni Sin\, polna milosti in resnice. Janez je pričeval o njej in klical: »To je bil tisti\, o katerem sem rekel: Kateri pride za menoj\, je pred menoj\, ker je bil prej kakor jaz.« Kajti iz njegove polnosti smo vsi prejeli milost za milostjo. Postava je bila namreč dana po Mojzesu\, milost in resnica pa je prišla po Jezusu Kristusu. Boga ni nikoli nihče videl; edinorojeni Bog\, ki biva v Očetovem naročju\, on je razložil« (Jn 1\,1–18).\n[5] Prim. C. Sorč\, Troedini Bog\, v: Priročnik dogmatične teologije\, Družina 2003. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/bozic-slovesni-praznik/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/bozic-Ivan-Rampre_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20251222T183000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20251222T193000
DTSTAMP:20260617T064713
CREATED:20251203T105024Z
LAST-MODIFIED:20251203T105024Z
UID:10003025-1766428200-1766431800@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sveta maša za domovino
DESCRIPTION:V ponedeljek\, 22. decembra\, bo ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore OFM.\, v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja\, ob 18.30\, daroval sveto mašo za domovino.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sveta-masa-za-domovino-4/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/DSC_6316-635x37512.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20251221T080000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20251221T170000
DTSTAMP:20260617T064713
CREATED:20251204T130037Z
LAST-MODIFIED:20251204T130037Z
UID:10003041-1766304000-1766336400@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Obletnica začetka oddajanja slovenskega programa na Radiu Vatikan
DESCRIPTION:21. decembra 1947 je začel Radio Vatikan redno oddajati program v slovenskem jeziku. Skupaj s slovenskim programom je radio začel oddajati tudi v češčini\, hrvaščini in slovaščini. Direktor slovenskega programa Radia Vatikan je p. Ivan Herceg SJ\, dopisnik iz Slovenije pa je p. Ivan Rampre SJ. \nSlovenska oddaja Radia Vatikan vsak dan obvešča svoje poslušalce o dejavnosti papeža\, o življenju Cerkve po svetu in o izbranih dogodkih v Cerkvi na Slovenskem. Prav tako tudi komentira aktualna vprašanja v Cerkvi in družbi. \nSlovenski jezik se je prek valov Radia Vatikan prvič zaslišal leta 1931. Redne oddaje v slovenščini so se pričele leta 1948\, in sicer na začetku dvakrat na teden\, zatem trikrat\, od leta 1970 dalje pa vsak dan. Najprej so to bile 15-minutne oddaje\, od božiča leta 1999 naprej pa oddaje trajajo po 20 minut. \nLeta 2015 je Sveti sedež zagnal nov sistem informiranja\, Vatican News. Začel se je 27. junija 2015 z Motu proprijem papeža Frančiška\, s katerim je le-ta ustanovil Tajništvo za komunikacijo\, ki ga je letos preimenoval v Dikasterij za komunikacijo. Vatican News skuša združiti v eno dosedanje načine komuniciranja Svetega sedeža. \nNa portalu so štiri tematska področja\, pod katerimi lahko najdete informacije o papežu\, Svetem sedežu\, krajevnih Cerkvah in tudi o svetu. Novi informacijski sistem so najprej začela ustvarjati uredništva za italijansko\, angleško\, francosko\, nemško\, špansko in portugalsko govorno področje\, sčasoma pa se jim bo pridružilo še 33 uredništev drugih jezikovnih področij. Med njimi tudi slovensko uredništvo\, ki je v Vatikanu prisotno že od božičnega večera 1947\, ko so začeli s prvo oddajo Radia Vatikan v slovenskem jeziku. \nIzziv za novi informacijski sistem je torej vedno bolje odgovoriti na zahteve poslanstva Cerkve v sodobni kulturi. Cilj tega poslanstva pa je sporočati evangelij usmiljenja vsem ljudstvom\, ki živijo v različnih kulturnih okoljih. \nPrefekt Dikasterija za komunikacijo je Paolo Ruffini\, uredniški direktor pa je Andrea Tornielli. \n  \nVira: Vatican News\, www.jezuiti.si
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/obletnica-zacetka-oddajanja-slovenskega-programa-na-radiu-vatikan/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/da0d40114f0fde25f299aa721615508f5036b73d.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR