BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Nadškofija Ljubljana - ECPv6.11.0.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Nadškofija Ljubljana
X-ORIGINAL-URL:https://nadskofija-ljubljana.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za Nadškofija Ljubljana
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20250330T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20251026T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20251228T160000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20251228T170000
DTSTAMP:20260617T084522
CREATED:20251203T095115Z
LAST-MODIFIED:20251203T095115Z
UID:10003021-1766937600-1766941200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Zaključek svetega leta v ljubljanski nadškofiji
DESCRIPTION:Jubilejno sveto leto se je uradno začelo na sveti večer\, 24. decembra 2024\, z evharističnim slavjem\, ki ga je na Trgu sv. Petra v Rimu vodil papež Frančišek. Temu je sledil obred odpiranja svetih vrat v baziliki sv. Petra. \nV naši nadškofiji smo imeli začetek svetega leta s slovesnim romanjem in sveto mašo v stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani na nedeljo Svete Družine. Zbrali smo se v cerkvi Marijinega oznanjenja pri frančiškanih. Po molitvi in blagoslovu smo skupaj poromali v stolnico. Svetoletne cerkve v naši nadškofiji so poleg stolnice še bazilika Marije Pomagaj na Brezjah\, bazilika Žalostne Matere Božje v Stični in cerkev Marije Pomočnice kristjanov na Rakovniku. \nSlovesni zaključek svetega leta bo v ljubljanski stolnici na nedeljo Svete Družine\, 28. decembra 2025\, s sv. mašo ob 16.00. K sv. maši\, ki jo bo vodil nadškof msgr. Stanislav Zore OFM\, so povabljeni vsi duhovniki\, redovniki\, redovnice in verniki. Tudi ob tej priložnosti bomo še lahko prejeli popolni odpustek.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/zakljucek-svetega-leta-v-ljubljanski-nadskofiji/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/image1.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20251228
DTEND;VALUE=DATE:20251229
DTSTAMP:20260617T084522
CREATED:20251204T130409Z
LAST-MODIFIED:20251204T130409Z
UID:10003043-1766880000-1766966399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Narodni dan molitve za nerojeno človeško življenje
DESCRIPTION:Praznik nedolžnih otrok\, 28. december\, je tudi Narodni dan molitve za nerojeno človeško življenje. \nVabimo\, da na ta dan še posebej molimo za vse nerojene otroke\, splavljene in tiste\, ki jim grozi splav\, pa tudi prosimo za ozdravljenje ran. \nNarodni dan molitve za nerojeno človeško življenje so na pobudo laiških organizacij v Sloveniji\, zbranih v Svetu katoliških laikov Slovenije (SKLS)\, določili slovenski škofje na 65. redni seji SŠK 26. marca 2012 v Novem mestu. \n\nMolitev za duhovno posvojitev nerojenih otrok\nGospod Jezus\,\nna priprošnjo tvoje Matere Marije\,\nki te je z ljubeznijo nosila in rodila\,\nin svetega Jožefa\,\nmoža žive vere in zaupanja v Božjo previdnost\,\nki je skrbel zate\,\nte prosim za nerojeno dete\,\nki sem ga duhovno posvojil\,\nker mu grozi smrtna nevarnost. \nProsim te\,\ndaj njegovim staršem moči\,\npoguma in ljubezni\,\nda bodo svojemu otroku podarili življenje\,\nki si mu ga ti namenil. \nAmen. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/narodni-dan-molitve-za-nerojeno-clovesko-zivljenje-2/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20251228
DTEND;VALUE=DATE:20251229
DTSTAMP:20260617T084522
CREATED:20251203T110418Z
LAST-MODIFIED:20251203T110418Z
UID:10003030-1766880000-1766966399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Družina\, slovesni praznik
DESCRIPTION:V Katoliški cerkvi praznik svete družine obeležujemo v spomin na družinsko skupnost\, ki so jo sestavljali Božji Sin Jezus iz Nazareta\, njegova mati Marija in krušni oče sveti Jožef. Praznujemo prvo nedeljo po božiču\, nedeljo pa poimenujemo nedelja svete družine. Letos bo to 31. decembra. \nZgodovina praznika \nČeščenje svete družine je sorazmerno nov pojav\, saj se je pojavilo v 17. stoletju\, ko je bilo pod tem naslovom ustanovljenih nekaj redovnih skupnosti in so nastale tudi prve umetniške upodobitve. Pobudnik praznika je bil prvi katoliški škof v Quebecu msgr. Fraçois-Xavier de Laval\, ki je v svojo škofijo vpeljal praznik svete družine in osnoval Bratovščino svete družine (1665)\, katere vodstvo je zaupal laiški misijonarki in veliki častilki svete družine Barbe D’Ailleboust. Papež Janez Pavel II. (1978–2005) je msgr. Lavala leta 1980 tudi razglasil za blaženega. \nVsebina praznika \nŽivljenje nazareške družine je v Svetem pismu skopo opisano. Evangeliji poročajo o Jezusovem rojstvu v Betlehemu (Lk 2\,1–7 in Mt 1\,18–25)\, obisku modrih (Mt 2\,1–12)\, begu v Egipt (Mt 2\,13–15)\, vrnitvi iz Egipta (Mt 2\,19–23) o Jezusovem darovanju (Lk 2\,22–38) ter najdenju v templju (Lk 2\,41–52). \nPraznik svete družine je v cerkveni bogoslužni koledar leta 1926 uvrstil papež Benedikt XV. (1914–1922). Do takrat so ga obeleževali samo po krajevnih Cerkvah. Papež Benedikt XV. in njegovi predhodniki (zlasti papež Leon XIII.) so praznik podpirali tudi zato\, da so izrazili nestrinjanje z razpadanjem tradicionalnega družinskega življenja ter z njim povezanih vrednot\, kar se je začelo kazati ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja. \nPraznik svete družine je tudi praznik vsake človeške družine\, ki nastane s poroko med možem in ženo oz. s sklenitvijo zakramenta sv. zakona med zaročencema. Glavni namen dneva je predstaviti vzajemnost\, spoštovanje in ljubezen\, ki so jih v medsebojnih odnosih živeli Jezus\, Marija in Jožef. Družinsko življenje je kraj posvečevanja članov družine\, zato je sv. Janez Krizostom (347–407) kristjane spodbujal\, naj iz svojih družin ustvarijo družinsko Cerkev. To lahko storijo tako\, da osebni odnos z Jezusom postavijo v središče osebnega in družinskega življenja. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-druzina-slovesni-praznik-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/sveta-druzina.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20251227
DTEND;VALUE=DATE:20251228
DTSTAMP:20260617T084522
CREATED:20251203T105921Z
LAST-MODIFIED:20251203T105921Z
UID:10003029-1766793600-1766879999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Janez\, apostol in evangelist\, praznik
DESCRIPTION:Katoliška Cerkev 27. decembra obhaja god sv. Janeza apostola in evangelista. V zboru Jezusovih učencev je bil Janez najmlajši\, v apostolsko službo pa je bil poklican\, ko je z bratom Jakobom in očetom Zebedejem popravljal ribiške mreže (Mt 4\,18–22\, predvsem v. 21 ter Mr 1\,16–20\, predvsem v. 19). Skupaj z bratom je bil priča Gospodovega poveličanja na gori Tabor (Mt 17\,1–13\, predvsem v. 1; Mr 9\,2–13\, predvsem v. 2; Lk 9\,28–36\, predvsem v. 28) in obujenja Jairove hčerke (Mr 5\,21–24.35–43\, predvsem v. 37). Ko so Jezusa prijeli\, je edini od apostolov ostal v Jezusovi bližini tudi pod križem na Kalvariji. Tam mu je umirajoči Gospod zaupal varstvo svoje matere Marije (Jn 19\,16 b–27\, predvsem v. 26 in 27). \nApostol Janez je bil doma v Betsajdi ob Genezareškem jezeru in preden je bil poklican za apostola\, si je služil kruh kot ribič. Janez\, ki je od vsega začetka spadal med Jezusove najljubše učence\, je pozneje napisal četrti evangelij in knjigo Razodetja. Umrl je v visoki starosti okrog leta 100. \nSimbol evangelista Janeza je orel\, saj so ga že od nekdaj primerjali s kraljevsko ptico. Orel je kralj višav in zmore najvišje poleteti. Lastnosti te ptice pripisujejo tudi evangelistu Janezu: orlovski let v višave in orlovske oči. S svojim evangelijem je poletel v nepopisne višave. Sv. Avguštin v razlagi Janezovega evangelija pravi: »Prestopil je vse vrhove zemlje\, se povzpel nad vse prostore v ozračju\, nad vse višave ozvezdij\, presegel je vse zbore in legije angelov. Zakaj če bi vsega tega ne presegel\, kar je ustvarjeno\, bi ne prišel k tistemu\, po katerem je vse to narejeno.« \nBesedilo je delno povzeto iz knjige Svetnik za vsak dan Silvestra Čuka. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-janez-apostol-in-evangelist-praznik-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/sveti-janez-evangelist.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20251225
DTEND;VALUE=DATE:20251226
DTSTAMP:20260617T084522
CREATED:20251203T105511Z
LAST-MODIFIED:20251203T105511Z
UID:10003027-1766620800-1766707199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Božič\, slovesni praznik
DESCRIPTION:Na božični dan\, 25. decembra\, v Katoliški Cerkvi praznujemo rojstvo Jezusa Kristusa. Vsebina praznika je povezana s skrivnostjo Božjega učlovečenja. Z Jezusovim prihodom v zgodovino se je Bog dokončno in nepreklicno zavzel za svet in za človeka.[1] \nKako praznovati sveti večer\nNatančen datum Jezusovega rojstva ni znan\, čeprav je njegovo rojstvo zgodovinsko dejstvo. Po tem dogodku od 6. stoletja naprej štejemo tudi človeško zgodovino. Papež Julij I. (337–352) je za datum Jezusovega rojstva določil 25. december. Čas zimskega solsticija je bil že v predkrščanskih časih obdobje praznovanja in festivalov. Cerkev se je temu prilagodila in obdobju okoli solsticija\, ko se dnevi začenjajo daljšati\, dala novo vsebino. Ob prihodu nove luči v naravo kristjani praznujemo novo Luč\, ki ne bo nikoli ugasnila. Kakor koli natančen datum Jezusovega rojstva za krščanske veroizpovedi danes ni več bistvenega pomena\, pač pa je glavna njegova vsebina: Božji Sin se je učlovečil in prišel na svet\, da bi človeštvo odrešil njegovih grehov. \nV Cerkvi so za božič že zgodaj vpeljali navado trikratnega obhajanja maše (opolnoči\, ob zori in podnevi)\, kakršne nima noben drug praznik. Cerkev še danes ob božiču opravlja trikratno evharistično slavje – vsak duhovnik sme izjemoma opraviti tri maše. Pri polnočni maši je največji poudarek na Jezusovemu rojstvu v hlevu[2] in hvalnici angelov\, pri zorni ali pastirski maši se pripoved nadaljuje s pastirji\, ki so obiskali Jezusa\,[3] s čimer se pripoved o rojstvu konča. Dnevna maša je vsebinsko najgloblja\, saj je središčni odlomek iz Svetega pisma vzet iz začetka Janezovega evangelija.[4] \n»Ko Bog v polnosti časov pošlje svojega edinega Sina in Duha ljubezni\, razodene svojo najglobljo notranjo skrivnost. Bog sam je večno izmenjavanje ljubezni: Oče\, Sin in Sveti Duh; in namenil nam je deležnost pri tem večnem izmenjavanju« (Katekizem Katoliške Cerkve 221). V liku Jezusa Kristusa\, učlovečenega Božjega Sina\, najdemo razlago Boga Očeta\, ki nam je razumljiva šele po delovanju Svetega Duha\, ki je izlit v našo notranjost.[5] \nZ Jezusovim rojstvom Bog postane del zgodovine človeštva. Leto njegovega rojstva deli zgodovino na dvoje: pred in po Kristusu. S trenutkom\, ko se je Božji Sin učlovečil\, se je svet spremenil. Prišla je Luč\, da bi premagala moralno noč človeštva\, prišlo je Življenje\, da bi se zoperstavilo »kulturi smrti«\, prišla je Pot\, da bi pokazala\, ljudem\, ki tavajo v tej »dolini solz«\, smer\, ki pelje v Nebesa. \nPraznik Jezusovega rojstva je za vsakega kristjana priložnost\, da se odpre in dovoli\, da se Bog rodi v njegovem srcu ter tako utrdi in poglobi svojo vero. \nJaslice\nNe vemo natančno\, kdaj so začeli postavljati jaslice po cerkvah in hišah\, eno je gotovo\, da imajo izvor v božični skrivnosti in da so se nam zdaj tako priljubile\, da brez njih ni božiča. So živa predstavitev božične skrivnosti in naš izraz pojmovanja te skrivnosti. Nekateri trdijo\, da so jih poznali že v 4. stoletju\, vsaj v Betlehemu\, sv. Frančišek Asiški pa jih je leta 1223 postavil v gozdu pri kraju Greccio v Umbriji. \nPodobe Jezusa\, Marije in Jožefa nam brez besed pripovedujejo o Božji ljubezni do nas\, pa tudi o ljubezni\, ki vlada v sveti Družini. \nPesem Sveta noč\nPesem Sveta noč je nastala za božič leta 1818 v Oberndorfu pri Salzburgu. Župnikov pomočnik Josef Mohr je napisal besedilo\, učitelj Franc Ksaver Gruber\, cerkovnik in organist v Oberndorfu\, pa ga je uglasbil. Na sam sveti večer 1818 je Mohr prinesel Gruberju besedilo s prošnjo\, naj ga uglasbi za dva solo glasova in zbor ter pripiše še spremljavo za kitaro. Gruber je to takoj naredil in pesem so peli že pri tisti polnočnici. Sčasoma se je razširila po svetu in postala najbolj znana in najbolj priljubljena božična pesem\, brez katere si ne moremo predstavljati božiča. \nBožični čas\nBožični čas se začenja na predvečer praznika Gospodovega rojstva in traja do nedelje po prazniku Gospodovega razglašenja\, to je vključno do nedelje Jezusovega krsta. V središču božičnega časa je božič – praznik Gospodovega rojstva. Praznik nas vsako leto znova spominja\, da nas Bog tako ljubi\, da je dal svojega edinorojenega Sina\, da bi se nihče\, kdor vanj veruje\, ne pogubil\, ampak imel večno življenje (prim. Jn 3\,17). \nDruga božja oseba sprejme po Mariji našo človeško naravo in postane pravi človek. Nevidni Bog postane viden\, da ga moremo poslušati in posnemati. Bog postane človek zato\, da bi mi živeli Božje življenje. Praznik Gospodovega rojstva – božič\, je vedno sodoben\, saj je praznik vseh trenutkov našega življenja\, ker se more vsak čas izvršiti božja zamenjava. Vsak dan\, vsak trenutek nam Bog daje Kristusa\, mi pa se moramo po Kristusu darovati Bogu. Božični čas je kratek\, a zelo bogat. \nPraznik Gospodovega rojstva ima osmino\, ki se konča s praznikom Marije\, svete Božje Matere. Med osmino je nedelja svete Družine. Drugi zelo pomemben praznik božičnega časa je Gospodovo razglašenje (6. januar). Pri njem gre za razodetje Jezusovega božanstva. Najprej modrim\, za tem ob krstu v reki Jordan\, nato pa še na svatbi v Kani Galilejski. S praznikom Jezusovega krsta\, v nedeljo po Gospodovem razglašenju se konča praznovanje njegovega skritega življenja in začenja spomin javnega oznanjevanja in navzočnosti Božjega kraljestva. \n\n1] Prim. »Bog je namreč svet tako vzljubil\, da je dal svojega edinorojenega Sina\, da bi se nihče\, kdor vanj veruje\, ne pogubil\, ampak bi imel večno življenje« (Jn 3\,16).\n[2] »In rodila je sina\, prvorojenca\, ga povila in položila v jasli\, ker v prenočišču zanju ni bilo prostora« (Lk 2\,7).\n[3] »Ne bojte se! Glejte\, oznanjam vam veliko veselje\, ki bo za vse ljudstvo« (Lk 2\,10).\n[4] »V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Ta je bila v začetku pri Bogu. Vse je nastalo po njej in brez nje ni nastalo nič\, kar je nastalo. V njej je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi. In luč sveti v temi\, a tema je ni sprejela. Bil je človek\, ki ga je poslal Bog; ime mu je bilo Janez. Prišel je zavoljo pričevanja\, da bi pričeval o luči\, da bi po njem vsi sprejeli vero. Ni bil on luč\, ampak pričeval naj bi o luči. Resnična luč\, ki razsvetljuje vsakega človeka\, je prihajala na svet. Beseda je bila na svetu in svet je po njej nastal\, a svet je ni spoznal. V svojo lastnino je prišla\, toda njeni je niso sprejeli. Tistim pa\, ki so jo sprejeli\, je dala moč\, da postanejo Božji otroci\, vsem\, ki verujejo v njeno ime in se niso rodili iz krvi ne iz volje mesa ne iz volje moža\, ampak iz Boga. In Beseda je postala meso in se naselila med nami. Videli smo njeno veličastvo\, veličastvo\, ki ga ima od Očeta kot edinorojeni Sin\, polna milosti in resnice. Janez je pričeval o njej in klical: »To je bil tisti\, o katerem sem rekel: Kateri pride za menoj\, je pred menoj\, ker je bil prej kakor jaz.« Kajti iz njegove polnosti smo vsi prejeli milost za milostjo. Postava je bila namreč dana po Mojzesu\, milost in resnica pa je prišla po Jezusu Kristusu. Boga ni nikoli nihče videl; edinorojeni Bog\, ki biva v Očetovem naročju\, on je razložil« (Jn 1\,1–18).\n[5] Prim. C. Sorč\, Troedini Bog\, v: Priročnik dogmatične teologije\, Družina 2003. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/bozic-slovesni-praznik/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/bozic-Ivan-Rampre_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20251222T183000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20251222T193000
DTSTAMP:20260617T084522
CREATED:20251203T105024Z
LAST-MODIFIED:20251203T105024Z
UID:10003025-1766428200-1766431800@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sveta maša za domovino
DESCRIPTION:V ponedeljek\, 22. decembra\, bo ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore OFM.\, v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja\, ob 18.30\, daroval sveto mašo za domovino.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sveta-masa-za-domovino-4/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/DSC_6316-635x37512.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20251221T080000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20251221T170000
DTSTAMP:20260617T084522
CREATED:20251204T130037Z
LAST-MODIFIED:20251204T130037Z
UID:10003041-1766304000-1766336400@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Obletnica začetka oddajanja slovenskega programa na Radiu Vatikan
DESCRIPTION:21. decembra 1947 je začel Radio Vatikan redno oddajati program v slovenskem jeziku. Skupaj s slovenskim programom je radio začel oddajati tudi v češčini\, hrvaščini in slovaščini. Direktor slovenskega programa Radia Vatikan je p. Ivan Herceg SJ\, dopisnik iz Slovenije pa je p. Ivan Rampre SJ. \nSlovenska oddaja Radia Vatikan vsak dan obvešča svoje poslušalce o dejavnosti papeža\, o življenju Cerkve po svetu in o izbranih dogodkih v Cerkvi na Slovenskem. Prav tako tudi komentira aktualna vprašanja v Cerkvi in družbi. \nSlovenski jezik se je prek valov Radia Vatikan prvič zaslišal leta 1931. Redne oddaje v slovenščini so se pričele leta 1948\, in sicer na začetku dvakrat na teden\, zatem trikrat\, od leta 1970 dalje pa vsak dan. Najprej so to bile 15-minutne oddaje\, od božiča leta 1999 naprej pa oddaje trajajo po 20 minut. \nLeta 2015 je Sveti sedež zagnal nov sistem informiranja\, Vatican News. Začel se je 27. junija 2015 z Motu proprijem papeža Frančiška\, s katerim je le-ta ustanovil Tajništvo za komunikacijo\, ki ga je letos preimenoval v Dikasterij za komunikacijo. Vatican News skuša združiti v eno dosedanje načine komuniciranja Svetega sedeža. \nNa portalu so štiri tematska področja\, pod katerimi lahko najdete informacije o papežu\, Svetem sedežu\, krajevnih Cerkvah in tudi o svetu. Novi informacijski sistem so najprej začela ustvarjati uredništva za italijansko\, angleško\, francosko\, nemško\, špansko in portugalsko govorno področje\, sčasoma pa se jim bo pridružilo še 33 uredništev drugih jezikovnih področij. Med njimi tudi slovensko uredništvo\, ki je v Vatikanu prisotno že od božičnega večera 1947\, ko so začeli s prvo oddajo Radia Vatikan v slovenskem jeziku. \nIzziv za novi informacijski sistem je torej vedno bolje odgovoriti na zahteve poslanstva Cerkve v sodobni kulturi. Cilj tega poslanstva pa je sporočati evangelij usmiljenja vsem ljudstvom\, ki živijo v različnih kulturnih okoljih. \nPrefekt Dikasterija za komunikacijo je Paolo Ruffini\, uredniški direktor pa je Andrea Tornielli. \n  \nVira: Vatican News\, www.jezuiti.si
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/obletnica-zacetka-oddajanja-slovenskega-programa-na-radiu-vatikan/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/da0d40114f0fde25f299aa721615508f5036b73d.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20251218T170000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20251218T183000
DTSTAMP:20260617T084522
CREATED:20251007T111455Z
LAST-MODIFIED:20251007T112226Z
UID:10002997-1766077200-1766082600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Biblična šola Evangelii gaudium 2025/2026
DESCRIPTION:Papež Frančišek v apostolski spodbudi Evangelii gaudium – Veselje evangelija predstavi Sveto pismo kot temeljni vir prenove osebnega življenja vernika in življenja vse Cerkve ter spodbuja k njenemu vsakodnevnemu branju. Biblična šola Evangelii gaudium želi biti odgovor na spodbude papeža Frančiška\, da bi ponovno odkrili Sveto pismo kot knjigo življenja\, kot živo Besedo\, ki je namenjena nam in lahko spreminja naše življenje. \nNovo študijsko leto (2025/2026) bomo posvetili modrostnim besedilom. \nV Biblični šoli bomo enkrat mesečno predstavili izbrane odlomke modrostnih besedil\, med katere sodijo knjige iz Stare zaveze: Job\, Pregovori\, Pridigar (Kohelet)\, Sirahova knjiga\, Knjiga modrosti\, Psalmi in Visoka pesem. \nVsako srečanje bo obsegalo predstavitev izbranega modrostnega odlomka\, zgodovinski in literarni okvir\, razlago ter poglobljeno razpravo. \nUvodno besedo bo imel celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž\, predavala pa bosta dr. s. Snežna Večko in dr. Samo Skralovnik ter drugi gostujoči predavatelji. \nPredavanja bodo potekala po ZOOM vsak 4. četrtek (zaradi praznikov kdaj 3. četrtek) v mesecu od 17:00 do 18:30. \nV letu 2025 bodo predavanja potekala ob naslednjih terminih: \n\n23. oktobra\,\n27. novembra in\n18. decembra.\n\nV letu 2026 bodo predavanja: \n\n22. januarja\,\n26. februarja\,\n26. marca\,\n23. aprila\,\n28. maja ter\n25. junija (živo).\n\nPrijave na: info@biblicnogibanje.si \nV spletno predavalnico lahko vstopite preko spletne povezave. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/biblicna-sola-evangelii-gaudium-2025-2026/2025-12-18/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/0269cf67e9d63db786c3271a624f1a6094b37760.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20251217
DTEND;VALUE=DATE:20251225
DTSTAMP:20260617T084522
CREATED:20251204T125526Z
LAST-MODIFIED:20251204T125526Z
UID:10003040-1765929600-1766620799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Bogoslužna priprava na božič – božična osemdnevnica
DESCRIPTION:Sklepno obdobje adventnega časa v Katoliški Cerkvi začenjamo 17. decembra z božično osemdnevnico\, ki predstavlja neposredno bogoslužno pripravo na božič. \nSplošna razlaga božične osemdnevnice \nSklepno obdobje adventnega časa v Katoliški Cerkvi začenjamo 17. decembra z božično osemdnevnico\, ki predstavlja neposredno bogoslužno pripravo na božič. Bogoslužna priprava v obliki osemdnevnice vernikom želi približati hrepenenje in pričakovanje Gospodovega rojstva. Pomembno vlogo in slovesni ton v tem času pri bogoslužju dajejo posebne antifone\, imenovane tudi O – odpevi\, ki so odpevi pred Marijinim slavospevom Magnificat (prim. Lk 1\,47–55). Antifone razlagajo prispodobe iz bogate svetopisemske simbolike\, ki napoveduje Jezusovo rojstvo. Njihov namen je pospešiti in spodbuditi veselo pričakovanje. V osmih dneh se zvrstijo naslednje antifone\, pri čemer se vsaka izmed njih začne z odpevom: O Modrost\, O Gospod in Voditelj\, O korenina Jesejeva\, O ključ Davidov\, O Vzhajajoči\, O Kralj narodov ter O Emanuel. \nPojma božična osemdnevnica ne smemo enačiti s pojmom božična osmina. Prva predstavlja neposredno pripravo na božič\, druga pa je obdobje osmih dni\, ki jih v bogoslužju obhajamo po božiču. \n  \nStrokovna razlaga božične osemdnevnice in O – odpevi \nLiturgična navodila govorijo le o posebni pripravi na praznovanje Gospodovega rojstva. Ta priprava se začne 17. decembra in znaša le osem dni priprave. Ker je 24. decembra že sveti večer\, se ta priprava praktično omeji na en teden. Prav temu tednu ustreza sedem spevov\, ki se v latinščini imenujejo Antiphonae Majores ali O – antifone\, tudi O – odpevi\, saj se sleherna začne s črko »O«\, s katero ob hrepenenju izražamo tudi začudenje. \nTe antifone pozna Cerkev že iz časa Amalarija iz Metza (+ 851 po Kr.)\, ki je predstavnik alegoričnega načina razlaganja bogoslužja. O antifonah pravi takole: »Antiphonae\, quae habent omnes O in capite\, signum quoddam admirabile et investigabile ostendunt nobis in his diebus celebrari.« To so: O Sapientia\, O Adonai\, O radix Jesse; O clavis David\, O Oriens\, O Rex gentium\, O Emmanuel\, ki se v Molitvenem bogoslužju nahajajo pred Marijinim hvalospevom – Magnificat\, pri maši pa stojijo kot vrstica pri aleluji. Tem sedmim antifonam je za 24. december dodana antifona iz prvih večernic praznika Gospodovega rojstva Cum ortus fuerit sol de caelo (Ko bo jutri sonce vzšlo\, bomo videli najvišjega Kralja\, ki prihaja …) tako\, da jih je osem. Iz tega sledi\, da gre za osemdnevno pripravo na praznik Gospodovega rojstva. \nIz zgodovine razvoja bogoslužja vemo\, da je rimski obred poznal le sedem O – antifon\, medtem ko so druge Cerkve poznale podobne antifone in tudi več kot rimska Cerkev: devet ali celo dvanajst. Po tej različnosti se je kljub rimskim sedmim antifonam ustalil izraz novena kot priprava na praznik za razliko od octava\, ki je osemdnevno praznovanje praznika. \nRimske O – antifone pripisujejo papežu Gregorju Velikemu (540–604 po Kr.) in tvorijo v akrostihu od zadaj naprej zanimivi besedi »ero cras«\, (v bodoče bo … ali jutri bo …)\, izraz upanja\, ki ga sedaj vsebuje antifona za zadnji dan devetdnevnice. Skratka\, izraz novena ali devetdnevnica ima simbolni pomen. To je sveti čas pobožnega in veselega pričakovanja. \nStrokovno razlago je pripravil profesor liturgike na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani izr. prof. dr. Slavko Krajnc. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/bogosluzna-priprava-na-bozic-bozicna-osemdnevnica-3/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/2019-12-24-15_51_52-Božična-poslanica-2019-2048p-75M.mp4-Predvajalnik-VLC1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20251214T160000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20251214T173000
DTSTAMP:20260617T084522
CREATED:20251203T104525Z
LAST-MODIFIED:20251203T104525Z
UID:10003024-1765728000-1765733400@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Srečanje nadškofa s katehumeni in podelitev Svetega pisma
DESCRIPTION:Ljubljanski nadškof bo 14. decembra\, na 3. adventno nedeljo\, ob 16. uri\, v ljubljanski stolnici daroval sveto mašo\, pri kateri se bo srečal s katehumeni in jim podelil Sveto pismo.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/srecanje-nadskofa-s-katehumeni-in-podelitev-svetega-pisma-4/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Stolnica-zrak-1-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20251213T160000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20251213T170000
DTSTAMP:20260617T084522
CREATED:20251204T124158Z
LAST-MODIFIED:20251204T124158Z
UID:10003038-1765641600-1765645200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:25. obletnica posvetitve cerkve sv. Jožefa
DESCRIPTION:Vljudno vas vabimo na 25. obletnico posvetitve cerkve sv. Jožefa v Ljubljani. \nSlovesna sveta maša bo v soboto\, 13. decembra\, ob 16. uri. Slovesnost bo vodil nadškof msgr. Stanislav Zore ob somaševanju jezuitskega provinciala p. Mirana Žvanuta DJ in rektorja cerkve p. Damjana Ristića DJ. Za glasbeni del bosta poskrbela komorni zbor Megaron in Glasbena kapela Jezuitskega kolegija. \nVeselimo se vašega obiska in skupnega praznovanja! \nKer bo slovesnost potekala v cerkvi\, priporočamo topla oblačila. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/25-obletnica-posvetitve-cerkve-sv-jozefa/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/daae06ef48092b757955049675b7e00aced58c1f.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20251213T090000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20251213T160000
DTSTAMP:20260617T084522
CREATED:20251204T125135Z
LAST-MODIFIED:20251204T125135Z
UID:10003039-1765616400-1765641600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Jubilej in romanje sinodalnih ekip ter organizmov soudeležbe: Ogenj upanja
DESCRIPTION:Na vseslovenskem srečanju\, ki je eden od korakov izvedbene faze sinode o sinodalnosti v Sloveniji\, se bomo srečali duhovniki\, laiki\, Bogu posvečene osebe\, ki smo vključeni v procese odločanja v Cerkvi. \nŽelimo narediti vidno naše skupno in raznoliko prizadevanje za živa občestva\, večjo soudeleženost in goreče poslanstvo. \nVabimo člane sinodalnih ekip in organizmov soudeležbe oz.:\n•    škofe\,\n•    člane škofijskih sinodalnih ekip\,\n•    pastoralnih služb\,\n•    duhovniških svetov\,\n•    provinciale in provincialke s svojimi sveti\,\n•    vodstva laiških organizacij\n•    škofijskih pastoralnih svetov\n•    župnijskih pastoralnih svetov \nna Ogenj upanja\, jubilej in romanje sinodalnih ekip in organizmov soudeležbe\, ki bo potekal v soboto\, 13. 12. 2025\, v Ljubljani na Rakovniku\, od 9.00 do 16.00. \nNa dogodek se je potrebno prijaviti s pomočjo spletnega obrazca najpozneje do 5. 12. 2025. \nPRIJAVNI OBRAZEC \nZa dodatne informacije pišite na sinoda2024@rkc.si. \nceljski škof Maksimilijan Matjaž\, delegat SŠK na sinodi o sinodalnosti\, s sinodalno ekipo SŠK
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/jubilej-in-romanje-sinodalnih-ekip-ter-organizmov-soudelezbe-ogenj-upanja/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/c78f0036c2965e96cffcc7355e3897735a0710b1.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20251213T070000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20251213T073000
DTSTAMP:20260617T084522
CREATED:20251205T143951Z
LAST-MODIFIED:20251205T143951Z
UID:10003044-1765609200-1765611000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Javni rožni venec
DESCRIPTION:Katoliška mladina vsak drugi petek organizira javno molitev rožnega venca na Kongresnem trgu\, pred stebrom Svete Trojice. Molili bomo za domovino\, vero slovenske mladine\, za Cerkev in za krepost čistosti. \nZA KOGA: odprto za vse\, posebej za mlade može in fante \nKDAJ: 13. december 2025 ob 7.00 zjutraj \nKRAJ: Kongresni trg
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/javni-rozni-venec-13/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Logo-Katoliska-mladina-1.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20251212T193000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20251212T203000
DTSTAMP:20260617T084522
CREATED:20251203T121627Z
LAST-MODIFIED:20251203T121627Z
UID:10003037-1765567800-1765571400@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Tretji koncert Sakralnega abonmaja: moteti Jakoba Handla - Gallusa
DESCRIPTION:Spoštovani ljubitelji sakralne glasbe! \nVljudno vas vabimo na tretji koncert Sakralnega abonmaja\, na katerem bomo skozi motete Jakoba Handla – Gallusa prisluhnili zgodbi odrešenja od oznanjenja preko adventnega pričakovanja do skrivnosti\, ki se je v božični noči dotaknila zemlje in jo napolnila z upanjem in ljubeznijo. Komorni zbor glasbene matice Ljubljana pod vodstvom Sebastjana Vrhovnika bo program prepletel z uglasbitvami antifone Ubi caritas et amor slovenskih skladateljev Nataše Kocjančič\, Andreja Makorja\, Tilna Slakana in Federice Lo Pinto. Koncert bodo dopolnile pesmi iz srednjeveških zbirk v izvedbi ansambla za zgodnjo glasbo Audite\, ki ga umetniško vodi Janez Jocif. \nKoncert bo v petek\, 12. decembra 2025\, ob 19.30. uri v uršulinski cerkvi Sv. Trojice v Ljubljani. \nVstopnine ni\, veseli pa bomo prostovoljnih prispevkov.\nVljudno vabljeni! \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/tretji-koncert-sakralnega-abonmaja-moteti-jakoba-handla-gallusa/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/fa26e95c2fb4e80cd0b983a40627c828188a1f1d.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20251212T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20251212T203000
DTSTAMP:20260617T084522
CREATED:20251007T102352Z
LAST-MODIFIED:20251007T104556Z
UID:10002986-1765566000-1765571400@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Srečanje Žejni Besede
DESCRIPTION:Dogodek osebe Katoliška mladina\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nŽupnija Ljubljana Štepanja vas\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nSmo mladi odrasli v Cerkvi z željo po medsebojnem povezovanju in skupni rasti v veri za poglobitev odnosa z Bogom in z drugimi.\nNa srečanjih bomo skupaj molili in slavili Boga ter skupaj z gosti in predavatelji odpirali aktualne teme s katerimi se soočajo mladi odrasli v današnjem svetu. Omogočiti želimo mladim odraslim prostor za nadaljnjo rast v Besedi in skozi odnose usmerjati njihovo pot k Bogu.\nNaša srečanja bodo potekala vsak drugi petek v mesecu.\n\n\n\nVir: FB profil Katoliške mladine
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/srecanje-zejni-besede/2025-12-12/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Logo-Katoliska-mladina-1.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20251212T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20251212T200000
DTSTAMP:20260617T084522
CREATED:20251205T144451Z
LAST-MODIFIED:20251210T114314Z
UID:10003046-1765566000-1765569600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:90-let Tekčevih jaslic
DESCRIPTION:V starem delu Tržiča v senci mogočnih Karavank\, kjer šumi Tržiška Bistrica\, nad Kurnikovo hišo\, se v ozki ulici na Virjah skriva majhna stara mestna hiša\, kjer domuje izjemen primer ljudske umetnosti – Tekčeve jaslice\, ki letos praznujejo 90 let obstoja. \nV petek 12. decembra 2025 vas po večerni vasi vabimo na dogodek ob 90-letnici Tekčevih jaslic iz Tržiča.\nZ družino Zupan\, ki danes srbi za jaslice\, se bomo srečali v dvorani nad zakristijo. Predstavili nam bodo zgodovino jaslic\, dogodek pa bodo popestrili s pesmimi Kvinteta bratov Zupan. \nVljudno vabljeni!
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/90-let-tekcevih-jaslic/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/romarski-dom-brezje.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20251212T173000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20251212T190000
DTSTAMP:20260617T084522
CREATED:20250702T125926Z
LAST-MODIFIED:20250702T130335Z
UID:10002913-1765560600-1765566000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Molitev in sveta maša za bolnike z rakom
DESCRIPTION:V baziliki Marije Pomagaj vsak drugi petek v mesecu zvečer poteka molitev\, sveta maša ter blagoslov z relikvijami sv. Leopolda Mandića.  \nKongregacija za bogoslužje in discipline zakramentov je 11. februarja 2020 uradno razglasila sv. Leopolda Mandića za zavetnika bolnikov z rakom. Kongregacija je poudarila\, da je s to razglasitvijo odprto okno upanja\, saj bo sv. Leopold\, ki je sam doživel osebno izkušnjo nemoči te težke težke bolezni\, kot zavetnik spremljal onkološke bolnike s svojo priprošnjo pri Bogu. \nTudi v letu 2025 bo v baziliki Marije Pomagaj na Brezjah vsak drugi petek v mesecu potekala molitev s priprošnjo sv. Leopoldu Mandiću. \nTermini: 11. julij\, 8. avgust\, 12. september\, 10. oktober\nOb 18.30 – molitev rožnega venca\nOb 19.00 – sveta maša in po maši blagoslov z relikvijami sv. Leopolda Mandića \nTermini: 14. november\, 12. december\nOb 17.30 – molitev rožnega venca\nOb 18.00 – sveta maša in po maši blagoslov z relikvijami sv. Leopolda Mandića
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/molitev-in-sveta-masa-za-bolnike-z-rakom-25/2025-12-12/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Brezje-Ivan-Rampre-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20251211T124500
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20251211T171500
DTSTAMP:20260617T084522
CREATED:20251203T121257Z
LAST-MODIFIED:20251203T121323Z
UID:10003036-1765457100-1765473300@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Znanstveni simpozij Pomen sv. Cirila in Metoda v duhovnem\, kulturnem in političnem življenju slovanskih narodov
DESCRIPTION:Simpozij: Pomen sv. Cirila in metoda v duhovnem\, kulturnem in političnem življenju slovanskih narodov\nO SIMPOZIJU\nZnanstveni simpozij »Pomen sv. Cirila in Metoda v duhovnem\, kulturnem in političnem življenju slovanskih narodov« sovpada s 40. obletnico izida papeške enciklike Slavorum Apostoli (Apostola Slovanov\, 1985)\, ki je močno zaznamovala čas in družbene razmere\, v katerih je nastala\, obenem pa predstavila pomen svetih bratov Cirila in Metoda v evropski zgodovini in njuno sporočilo za sodobni čas. Katoliška Cerkev je zgled njunega poslanstva postavila v službo preseganja politične\, družbene in verske razdeljenosti ter nasproti različnim oblikam neenotnosti poudarila pot skupnih demokratičnih vrednot in ekumenizma. \nPomen sv. Cirila in Metoda je posebej pomemben za slovanske narode in njihov prispevek k oblikovanju evropskega duhovnega prostora. Njihova naloga je po vzoru cirilmetodijske ideje postala povezovati Vzhod in Zahod na temelju medsebojne edinosti. Papež je prispevek Slovanov h graditvi kulture sobivanja ovrednotil z besedami: »V celoti želimo sprejeti vse\, kar so slovanski narodi prinesli in še prinašajo v duhovno dediščino Cerkve in človeštva.« (Apostola Slovanov 31) \nNamen simpozija je osvetliti večplastnost izročila svetih bratov skozi zgodovinsko\, teološko\, kulturno in politično perspektivo ter poudariti njegovo aktualnost za sodobni čas. Prispevki in razprave udeležencev prispevajo k interdisciplinarni osvetlitvi vpliva idej sv. Cirila in Metoda na verski razvoj\, oblikovanje kulturnih identitet in narodnokonstitutivnih procesov v duhu spoštovanja in dialoga. \nPROGRAM SIMPOZIJA\n\n\n\nČas\nSklop\nVsebina\n\n\n\n\n12:45 – 13:00\nZbiranje udeležencev\nRegistracija in prihod udeležencev.\n\n\n13:00\nUvodni pozdrav\n\n\nMitja Steinbacher\, dekan FPE\nljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore\n\n\n\n\n13:15\nPrvi panel\n(moderator: Boštjan Udovič)\nZgodovinski vidiki \n\nMartin Bele: Spodnja Panonija v 9. stoletju\nAleš Maver: Nasprotniki svetih bratov in drugi zaviralci pokristjanjevalnih procesov med 7. in 10. stoletjem\nSimon Malmenvall: Temelji razumevanja Cirila in Metoda v luči slovenskega katolištva in narodne zavesti\nNik Trontelj: Pomen češčenja sv. Cirila in Metoda med slovenskimi izseljenci v 19. in 20. stoletju\n\n\n\n\n14:15 – 14:30\nRazprava\nVprašanja in razprava po 1. panelu.\n\n\n14:30 – 14:45\nOdmor\nKratek odmor.\n\n\n14:45 – 15:15\nPogovor\nDružbeni pomen enciklike Slavorum Apostoli (Anton Stres\, Rafko Valenčič);\npogovor vodi: Boštjan Udovič\n\n\n15:15\nDrugi panel\n(moderator: Simon Malmenvall)\n\n\nAnton Štrukelj: Apostola Slovanov – vzornika evangelizacije in ekumenizma\nBoštjan Udovič: Apostola Slovanov in vatikanski ostpolitik na prelomu v pohladnovojno ureditev\n\n\n\n\n15:45 – 16:00\nRazprava\nVprašanja in razprava po 2. panelu.\n\n\n16:00 – 16:15\nOdmor\nKratek odmor.\n\n\n16:15\nTretji panel\n(moderator: Nik Trontelj)\nSlovanski narodi danes \n\nBlaž Vrhnjak: Migracije izobraženih Slovanov: asimilacija ali širjenje slovanskega vpliva?\ns. Marija Šimenc: Predvidljivo in nepredvidljivo v nastajanju voditelja: česa nas učita sveta Ciril in Metod\nSimon Umek: Dosežek svobodne in demokratične Slovenije: pravica staršev do vzgoje otrok v skladu s svojim prepričanjem\n\n\n\n\n17:00 – 17:15\nRazprava\nVprašanja in razprava po 3. panelu.\n\n\n17:15\nZaključek\nZaključne misli in konec dogodka.\n\n\n\nVir: Katoliški inštitut
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/znanstveni-simpozij-pomen-sv-cirila-in-metoda-v-duhovnem-kulturnem-in-politicnem-zivljenju-slovanskih-narodov/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Logo-katoliski-institut.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20251209T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20251209T210000
DTSTAMP:20260617T084522
CREATED:20251007T100028Z
LAST-MODIFIED:20251007T101535Z
UID:10002977-1765306800-1765314000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Večer +
DESCRIPTION:Bog v središču. Slavljenje. Molitev v tišini. Spoved. Življenjske zgodbe. Priložnost za vsakega\, da se umiri\, okrepi\, prejme upanje\, najde svoje mesto v svetu. \nVečere pripravljata Katoliška mladina in Svetnikova skupnost slavilcev – Sveti. \nKDAJ: 7. oktober 2025\, ob 19.00 \nKRAJ: Antonov dom na Viču \nZA KOGA: večeri so odprti za vse starosti \n\nSezona 2025/26\n\n11. november ob 19.00\n9. december ob 19.00\n13. januar ob 19.00\n10. februar ob 19.00\n10. marec ob 19.00\n14. april ob 19.00\n12. maj ob 19.00\n2. junij ob 20.00\n\nVsi Večeri Plus+ bodo potekali v Antonovem domu na Viču. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/vecer-8/2025-12-09/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/vecer_plus_Fb_objava_spletna-stran_februar.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20251208T120000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20251212T160000
DTSTAMP:20260617T084522
CREATED:20251203T102854Z
LAST-MODIFIED:20251203T102854Z
UID:10003022-1765195200-1765555200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:100 ur molitve za nove duhovne poklice
DESCRIPTION:Ob tretjem nadaljevanju 100-urnega češčenja Najsvetejšega znova stopamo pred skrivnost Božje zakramentalne bližine\, ki edini more tudi po naših prošnjah prebuditi srce in ga navdušiti za služenje. Vemo\, da brez molitve ni novih poklicev in brez spreobrnjenja ni prenove naših skupnosti. Zato prihajamo pred Boga\, da nas On prečisti\, okrepi in pošlje. Naj to češčenje postane dihanje župnije in vseh\, ki delamo za poklice v Cerkvi. V drugem adventnem tednu\, ko hodimo proti Betlehemu\, prosimo za srca\, odprta za Boga\, ki prihaja. Geslo svetega leta Romarji upanja nas spominja\, da nismo sami – On\, naše Upanje\, hodi z nami in nas vabi\, naj iz Njegove bližine črpamo moč in pogum za novo pomlad poklicev. \nRazpored po župnijah in redovnih skupnostih: \nPonedeljek\, 8. decembra\n12.00 Moravče\, Peče\n13.00 Naklo\n14.00 Nevlje\n15.00 Notranje Gorice\n16.00 Pirniče\n17.00 Planina pri Rakeku\, Rovte\n18.00 Podbrezje\n19.00 Podlipa\n20.00 Polhov Gradec\n21.00 Poljane nad Škofjo Loko\n22.00 Begunje na Gorenjskem\, Preddvor\n23.00 Begunje pri Cerknici\, Predoslje \nTorek\, 9. decembra\n0.00 Besnica\, Preserje\n1.00 Bevke\, Preska\n2.00 Blagovica\, Radeče\n3.00 Bled\, Radomlje\n4.00 Frančiškanke Brezmadežnega spočetja (FBS)\n5.00 Usmlijenke (HKL)\n6.00 Bloke\, Radovljica\n7.00 Bohinjska Bela\, Zasip\, Rakek\n8.00 Bohinjska Bistrica\, Rakitna\n9.00 Bolniška župnija\, Reteče\n10.00 Borovnica\, Ribnica\n11.00 Brdo\, Krašnja\, Češnjice\n12.00 Brezje – bazilika\, Mošnje\n13.00 Breznica\, Selca\n14.00 Brezovica\, Smlednik\n15.00 Cerklje na Gorenjskem\, Sodražica\n16.00 Cerknica\, Sora\n17.00 Dob\, Sorica\, Davča\n18.00 Dobrepolje – Videm\, Sostro\n19.00 Dobrova\, Srednja vas v Bohinju\n20.00 Dol pri Ljubljani\, Stara Loka\n21.00 Dolenja vas\, Stari trg pri Ložu\n22.00 Dolnji Logatec\, Stična\, cistercijani\n23.00 Domžale\, Stranje\, Zavod sv. Stanislava \nSreda\, 10. decembra\n0.00 Dovje\, Struge\n1.00 Gorje\, Sv. Duh pri Škofji Loki\n2.00 Gornji Logatec\, Sv. Gregor\n3.00 Grahovo\, Sv. Helena – Dolsko\n4.00 Hčere Marije Pomočnice (FMA)\n5.00 Frančiškanke Marijine misijonarke (FMM)\n6.00 Grosuplje\, Sv. Jakob ob Savi\n7.00 Homec\, Svibno\n8.00 Horjul\, Šenčur\n9.00 Ig\, Šentjošt nad Horjulom\n10.00 Ihan\, Šentvid pri Stični\n11.00 Ivančna Gorica\, Škocjan pri Turjaku\n12.00 Izlake\, Škofja Loka\n13.00 Jarše\, Škofljica\n14.00 Javorje nad Škofjo Loko\, Šmarca – Duplica\n15.00 Jesenice\, Šmarje – Sap\n16.00 Kamnik\, Šmartno pod Šmarno goro\n17.00 Kisovec\, Šmartno pri Litiji\n18.00 Kokrica\, Šmartno v Tuhinju\n19.00 Komenda\, Št. Jurij pri Grosupljem\n20.00 Kopanj\, Štanga\n21.00 Koprivnik v Bohinju\, Tomišelj\n22.00 Koroška Bela\, Trata – Gorenja vas\, gimnazija Želimlje\n23.00 Kovor\, Trstenik \nČetrtek\, 11. decembra\n0.00 Kranj\, Trzin\n1.00 Kranj – Drulovka/Breg\, Tržič\n2.00 Kranjska Gora\, Rateče\, Tržič – Bistrica\n3.00 Kresnice\, Vače\n4.00 Karmeličanke (OCD)\n5.00 Klarise (OSC)\n6.00 Križe\, Velesovo\n7.00 Lesce\, Velike Lašče\n8.00 Litija\, Vir\n9.00 Ljubljana – Bežigrad\, Višnja Gora\n10.00 Ljubljana – Črnuče\, Vodice\n11.00 Ljubljana – Dravlje\, jezuiti (DJ)\n12.00 Ljubljana – Ježica\, Vrhpolje\n13.00 Ljubljana – Kašelj/Zalog\, Zagorje pri Savi\n14.00 Ljubljana – Kodeljevo\, Zgornji Tuhinj\n15.00 Ljubljana – Koseze\, šolske sestre de Notre Dame (ND)\n16.00 Ljubljana – Marijino oznanjenje\, Železniki\n17.00 Ljubljana – Moste\, Želimlje\n18.00 Ljubljana – Podutik\, Žiri\n19.00 Ljubljana – Polje\, Vrhnika\n20.00 Ljubljana – Rakovnik\, salezijanci (SDB)\n21.00 Ljubljana – Rudnik\, Žalna\n22.00 Ljubljana – Stožice\, šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja (ŠSFKK)\n23.00 Ljubljana – Sv. Jakob\, uršulinke (OSU) \nPetek\, 12. decembra\n0.00 Stolna župnija\, kapitelj\n1.00 Ljubljana – Sv. Peter\, lazaristi (CM)\n2.00 Ljubljana – Šentvid\, škofija\n3.00 Ljubljana – Šiška\, semenišče\n4.00 Marijine sestre (MS)\n5.00 Misijonarke ljubezni (MC)\, sestre sv. Križa (SSK)\n6.00 Ljubljana – Štepanja vas\, kapucini (OFM Cap)\n7.00 Ljubljana – Trnovo\n8.00 Ljubljana – Vič\, frančiškani (OFM)\n9.00 Ljubno\, Škofja Loka – Suha\n10.00 Lom\n11.00 Loški Potok\n12.00 Lučine\n13.00 Mavčiče\n14.00 Mekinje\n15.00 Mengeš
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/100-ur-molitve-za-nove-duhovne-poklice-3/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Nadskof-nagovor-za-spletno-stran-30M-ver4.mp4_20170526_103352.643-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20251208
DTEND;VALUE=DATE:20251209
DTSTAMP:20260617T084522
CREATED:20251203T105308Z
LAST-MODIFIED:20251203T105308Z
UID:10003026-1765152000-1765238399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Brezmadežno spočetje Device Marije\, slovesni praznik
DESCRIPTION:Katoliška Cerkev 8. decembra praznuje slovesni praznik brezmadežnega spočetja device Marije. \nMarija je bila spočeta po naravni poti\, kakor vsak drug otrok. Zaradi posebne naloge v zgodovini odrešenja\, saj je bila izbrana\, da postane Božja Mati\, pa je bila po nauku Cerkve obvarovana madeža izvirnega greha in je bila vse od spočetja deležna posvečujoče milosti. To tudi izraža besedna zveza brezmadežno spočetje. \nPomen praznika\nNauk o Marijinem brezmadežnem spočetju namreč pravi\, da je bila Marija\, ki je bila pred vsemi veki določena za mati Božjega Sina Jezusa Kristusa\, ravno zaradi te svoje naloge vnaprej predvidena za svetost in čistost. Bog je zaradi Jezusovega rojstva vnaprej odel Marijo s svojo milostjo\, da je bila od samega začetka svojega bivanja čista in brez madeža. Vse to se je zgodilo že takrat\, ko sta jo spočela njena starša sv. Joahim in sv. Ana. Zato pravimo\, da je bila Marija brez madeža spočeta\, oziroma da je Brezmadežno Spočetje (Lurd). Marija je bila torej obvarovana vsakega greha in še prav posebej izvirnega greha\, s katerim smo ljudje ranjeni in zaradi njega nagnjeni k slabemu. \nBožja Mati\, spočeta brez madeža izvirnega greha\, je za človeštvo ideal in vzor\, hkrati pa tudi porok upanja in priprošnjica pri Bogu. Praznik spominja na Marijino edinstveno mesto v Cerkvi in vabi\, da bi se po njenem zgledu in priprošnji tudi kristjani trudili za svetost kot globinsko prijateljstvo z Bogom. Marija je bila že ob spočetju in vse življenje v stanju posvečujoče milosti\, se pravi brez greha. Kristjan ta dar prejme z zakramentom krsta\, ki mu izbriše izvirni greh\, mu da posvečujočo milost in ga vključi v občestvo Cerkve. Posvečujoča milost pa se mu obnovi pri vsaki iskreni spovedi\, ko mu Bog izbriše grehe\, tako da lahko na novo zaživi odrešeno življenje. \n\nDevica Marija in duhovništvo – Razmišljanje pokojnega škofa Jožefa Smeja\n\nZgodovina praznika\nV desetem stoletju so ga obhajali v zahodnih deželah\, v slovanskih krajih se prvič omenja v 14. stoletju\, v vzhodnih deželah pa so ga obhajali že od petega stoletja. Od leta 1708 je god Brezmadežne\, 8. decembra\, določen za vso Cerkev. Papež Pij IX. je to versko resnico 8. decembra 1854 razglasil za od Boga razodeto v veliko veselje vsega katoliškega sveta. To veselo sporočilo je naznanil z besedami: »Da je blažena Devica Marija bila v prvem trenutku svojega spočetja obvarovana vsakega madeža izvirnega greha\, in sicer po edinstveni milosti in predpravici\, ki jo je podelil vsemogočni Bog z ozirom na zasluženje Jezusa Kristusa\, odrešenika človeškega rodu – to je od Boga razodet nauk in ga morajo zato vsi verniki trdno in stanovitno verovati.« \nNa poseben način je to versko resnico potrdila Marija sama\, ko se je v Lurdu prikazala mladi Bernardki Soubirous in se predstavila z besedami: “Jaz sem Brezmadežno Spočetje.” \nUpodobitve\nBrezmadežno Devico Marijo upodabljamo po prizoru iz Knjige razodetja kot “ženo\, ogrnjeno s soncem\, in luno pod njenimi nogami\, na njeni glavi pa venec dvanajstih zvezd” (prim. Raz 12\,1). Z eno nogo stoji na glavi kače\, kar spominja na besede iz prvih poglavij Svetega pisma: Njen zarod ti bo glavo strl\, ti ga boš pa ranila na peti. (prim. 1 Mz 3\,15). \nMarija\, mati duhovnikov in bogoslovcev\n8. december je poseben praznik za slovenske duhovnike in bogoslovce\, ki so se na ta dan v prvem letniku bogoslovja slovesno posvetili Mariji. To posvetitev vsako leto obnavljajo. \n\nBesedilo je delno povzeto s spletne strani Škofije Novo mesto. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/brezmadezno-spocetje-device-marije-slovesni-praznik-3/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/brezmadezna.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20251206T120000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20251206T130000
DTSTAMP:20260617T084522
CREATED:20251203T114858Z
LAST-MODIFIED:20251203T114858Z
UID:10003034-1765022400-1765026000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Cikel koncertov Orgle opoldne 2025
DESCRIPTION:Ana Marija Kranjc\, orgle | Sobota\, 6. decembra 2025\, ob 12. uri | Cerkev Žalostne Matere Božje (Špitalska cerkev) na Spodnjem trgu v Škofji Loki \nOrgle Glasbene šole Škofja Loka\, opus 42 Orglarstva Močnik\, že vse od svoje inavguracije pred dvema letoma živijo polno pedagoško in koncertno življenje. Na tokratnem opoldanskem koncertu se bo na njih predstavila Ana Marija Krajnc\, trenutno študentka na Schola Cantorum Basiliensis\, sicer pa ena najprodornejših slovenskih čembalistk in organistk\, ki je v zadnjih letih večkrat opozorila nase s poglobljenimi interpretacijami in izjemnimi uspehi na mednarodnih tekmovanjih ter prestižnih glasbenih festivalih. \nVstop je prost\, lepo vabljeni. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/cikel-koncertov-orgle-opoldne-2025/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/4caf928d3fa4838321c834deba708d035e0194b7.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20251206T093000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20251206T130000
DTSTAMP:20260617T084522
CREATED:20251203T120713Z
LAST-MODIFIED:20251203T120713Z
UID:10003035-1765013400-1765026000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Adventna duhovna obnova s škofom Francem Šuštarjem
DESCRIPTION:Sredi sveta\, ki v adventu hiti in se izgublja v hrupu\, nas advent vabi\, da se ustavimo\, prisluhnemo Božji besedi in v srcu pripravimo prostor za prihod Odrešenika. Vabljeni\, da skupaj preživimo trenutek tišine\, miru in pričakovanja. \nSobota\, 6. decembra 2025\, od 9.30 do 13.00 \nVoditelj: pom. škof\, dr. Franc Šuštar \nProsimo za prijave do 4. decembra na info@jozef.si ali 059-073-800 \nVstop prost-vabljeni! \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/adventna-duhovna-obnova-s-skofom-francem-sustarjem/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Umetniki-za-karitas-škof-Šušar.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20251206T083000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20251206T153000
DTSTAMP:20260617T084522
CREATED:20251205T144208Z
LAST-MODIFIED:20251205T144208Z
UID:10003045-1765009800-1765035000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Adventno romanje po Rožnovenski poti
DESCRIPTION:Prijatelji Rožnovenske poti v soboto\, 6. decembra 2025\, vabijo na adventno romanje po Rožnovenski poti.  \nSanje\, ki vabijo! \nZvečer sem trdno zaspal.\nV sanjah sem letel visoko nad pokrajino.\nPod seboj sem zagledal kolono romarjev.\nSpoznal sem\, da hodijo po Rožnovenski poti.\nZjutraj sem se prebudil. Pogled mi je obstal\nna koledarju — bil je 6. december 2025. Dan\,\nko bi moral biti med tistimi\, ki romajo k Mariji rožnovenski.\nŽe hitim\, da se pravočasno ustavim pred baziliko na Brezjah. \nAdventno romanje bo v soboto\, 6. decembra 2025.\nOb 8.30 bo sveta maša v baziliki Marije Pomagaj na Brezjah. Po maši se bomo zbrali ob spomeniku papeža Janeza Pavla II. Na približno 12 kilometrov dolgo pot se bomo odpravili ne glede na vremenske razmere. Hodili bomo približno štiri ure. Program je vsebinsko bogat\, zato se bomo na Brezje vrnili po 15. uri.\nNa polovici poti bo na informacijski točki poskrbljeno tudi za okrepčilo. Poskrbite za primerno obutev in oblačila. \nInformacije za romanje:\nJana Grohar 041 271 635\nMatevž Kleč 040 553 417
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/adventno-romanje-po-roznovenski-poti-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/romarski-dom-brezje.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20251205T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20251205T200000
DTSTAMP:20260617T084522
CREATED:20251203T113806Z
LAST-MODIFIED:20251203T113806Z
UID:10003033-1764961200-1764964800@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Mučenci med Slovenci - 21
DESCRIPTION:Na prvi decembrski petek\, na Miklavžev večer\, 5. 12. 2025\, bo ob 19. uri pri frančiškanih na Tromostovju v Ljubljani darovana sveta maša za uspeh beatifikacije božjega služabnika študenta Jaroslava Kiklja. Somaševanje bo vodil dr. Vinko Škafar\, sodeloval bo tudi voditelj Katoliške mladine Matevž Mehle. Pel bo Oktet Zven pod vodstvom Vinka Jagra in ob orgelski spremljavi Andreja Zupana. \nTo bo enaindvajseta od tridesetih svetih maš\, ki jih pripravlja pobuda Vseposvojitev in bodo na trideset zaporednih prvih petkov darovane za slovenske mučence\, žrtve komunističnega nasilja\, ki so v postopku za beatifikacijo. \nSvetniške kandidate s pesmijo predstavlja Gregor Čušin. \nBogoslužje lahko spremljamo tudi po GOLD TV in YouTube kanalu. \nLepo vabljeni! \nVeč informacij najdete tukaj. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/mucenci-med-slovenci-21/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Ljubljana-Marijino-oznanjenje.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20251203T183000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20251203T193000
DTSTAMP:20260617T084522
CREATED:20251203T111933Z
LAST-MODIFIED:20251203T112009Z
UID:10003031-1764786600-1764790200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Slovesno praznovanje in akademija ob godu Sv. Frančiška Ksaverja
DESCRIPTION:Na praznik sv. Frančiška Ksaverja\, zavetnika misijonov in velikega jezuita\, vas vabimo k sv. maši in akademiji pri sv. Jakobu. Sveto mašo bo vodil p. Miran Žvanut\, provincial\, nagovor pri maši pa bo imel Fr. Cipriano Díaz Marcos (španska provinca)\, regionalni asistent za južno Evropo. \nPo maši bomo  prisluhnili izbranim odlomkom iz življenja\, misijonskega delovanja in pisem sv. Frančiška Ksaverja\, ki razkrivajo njegovo globoko ljubezen do Kristusa\, Cerkve\, sobratov jezuitov ter vseh ljudi\, ki jih je srečeval na svoji poti. Pripoved bo prepletala tudi duhovna vokalna glasba. \nProgram bodo oblikovali: \n\np. Damjan Ristić\, SJ – solist\nDalibor Miklavčič – orgle\np. Marjan Kokalj\, SJ – bralec\n\nO SV. FRANČIŠKU KSAVERJU \n\neden največjih misijonarjev Cerkve\, oznanjevalec v Indiji\, Maleziji\, na Japonskem;\nčlovek izredne preprostosti\, poguma in goreče ljubezni do Boga;\nslužil je bolnim\, skrbel za revne\, branil zatirane in katehiziral otroke ter odrasle;\numrl je 3. decembra 1552 pred obalo Kitajske;\nnjegova pisma in zgled so navdihnili nešteto misijonarjev po vsem svetu.\n\nPrisrčno vabljeni\, da skupaj obhajamo praznik svetega Frančiška Ksaverja\, naj njegova apostolska gorečnost navdihuje tudi nas! \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/slovesno-praznovanje-in-akademija-ob-godu-sv-franciska-ksaverja/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/9bac07f623cfca803a31fd0656f90598b89148ce.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20251203T160000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20251203T170000
DTSTAMP:20260617T084522
CREATED:20251203T112238Z
LAST-MODIFIED:20251203T112238Z
UID:10003032-1764777600-1764781200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Slovenski jubilejni kulturni dogodek v Rimu
DESCRIPTION:Na pobudo slovenskega veleposlaništva pri Svetem sedežu ter s podporo Slovenske škofovske konference bo v sredo\, 3. decembra\, ob 16.00\, v baziliki svetih dvanajstih apostolov v Rimu\, koncert Duhovniškega okteta Oremus. \nOktet v Sloveniji deluje od leta 2006\, Damijana Božič-Močnik pa je njegova umetniška vodja že dobrih dvanajst let. \nDogodek se vključuje v sklop kulturnih dogodkov\, ki jih v Rimu v svetem letu pripravljajo različne narodne in stanovske skupnosti. Nanj bodo s strani vodja diplomatskega predstavništva pri Svetem sedežu\, veleposlanika mag. Franca Buta\, povabljeni diplomati drugih diplomatskih predstavništev\, obenem pa bo to priložnost tudi za srečanje Slovencev\, ki trenutno živijo v Rimu. \nPo koncertu bo v atriju sprejem za goste kulturnega dogodka. Duhovniški oktet Oremus bo s svojim programom predstavil dela slovenskih skladateljev od renesanse pa do danes. Zazvenele bodo adventne in druge cerkvene skladbe\, na koncu pa tudi slovenske domoljubne pesmi. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/slovenski-jubilejni-kulturni-dogodek-v-rimu/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/c1cac28d856da0937e16c59a7a2f32eb93200ff9.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20251203T080000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20251203T170000
DTSTAMP:20260617T084522
CREATED:20251226T105643Z
LAST-MODIFIED:20251204T124849Z
UID:10003028-1764748800-1764781200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Štefan\, praznik
DESCRIPTION:Katoliška Cerkev 26. decembra praznuje god sv. Štefana\, diakona in prvega mučenca. \nPri nas praznujemo državni praznik samostojnosti in enotnosti\, uradni državni praznik pa je ta dan tudi v Avstriji\, Bolgariji\, na Češkem\, v Črni gori\, na Danskem\, v Estoniji\, na Hrvaškem\, v Nemčiji\, na Nizozemskem\, Irskem\, v Italiji\, na Poljskem\, v Romuniji\, Srbiji in Španiji. \nDiakonsko posvečenje sv. Štefana  \nApostoli so zaradi obilice oznanjevalnega dela prišli do sklepa\, da potrebujejo pomočnike\, ki bodo skrbeli za gmotne potrebe vdov in revnih članov krščanske skupnosti.[1] Skupnost je izmed svojih članov izbrala sedem mož\, »polnih Duha in modrosti« (Apd 6\,3)\, na katere so apostoli potem položili roke. To je bilo prvo diakonsko posvečenje v zgodovini Cerkve. \nMučeništvo sv. Štefana \nŠtefan je bil učenec judovskega rabina Gamaliela\, ki ga Apostolska dela omenjajo kot tistega\, ki je judovski Sanhedrin (svet starešin) prepričeval\, naj apostola Petra in njegovih tovarišev ne obsodijo na smrt\, ko so ti kljub prepovedi nadaljevali z oznanjevanjem Jezusa Kristusa. Štefan je bil torej izobražen judovski razumnik\, kar je zlasti razvidno iz njegovega spretnega zagovora pred starešinami\, ki niso mogli ugovarjati modrosti in logičnosti njegovih argumentov (prim. Apd 7\,1–53). Zlasti pa je bil »poln milosti in moči in je delal velike čudeže in znamenja med ljudmi« (Apd 6\,8). Ker mu sovražno razpoloženi svet starešin ni mogel do živega s smiselno pravno obtožbo\, so ga obtožili ‘sovražnega govora‘ oz. bogokletnega govorjenja zoper Boga\, kot je bil ta prestopek\, zaradi katerega je bilo v zgodovini krivično obsojenih že nešteto ljudi\, poimenovan v njegovem času. Odpeljali so ga iz mesta Jeruzalem in ga kamenjali. Poročilo o tem je zapisano v 7. poglavju Apostolskih del. Umrl je z besedami: »Gospod Jezus\, sprejmi mojega duha!« in »Gospod\, ne prištevaj jim tega greha!« Med množico\, ki je kamenjala sv. Štefana\, je bil tudi Savel\, poznejši apostol Pavel\, ki je imel med njimi določeno avtoriteto in je odobraval ta umor\, kar dokazuje dejstvo\, da so priče svoja oblačila ‘odložila k njegovim nogam‘ (prim. Apd 7\,58; 8\,1). \nSv. Štefan kot zavetnik \nSv. Štefan je zavetnik kamnosekov\, priprošnjik pri glavobolih in zaščitnik konj. Na Štefanovo zato v mnogih župnijah blagoslavljajo konje. \n\n\n\n[1] Prim. Apd 6\,1–6: »Število učencev je naraščalo. Helenisti pa so v tistih dneh začeli godrnjati čez Hebrejce\, češ da so njihove vdove zapostavljene pri vsakodnevni oskrbi. Dvanajsteri so sklicali množico učencev in rekli: »Ni prav\, da mi zanemarjamo Božjo besedo\, ker strežemo pri mizi. Poiščite si\, bratje\, iz svojih vrst sedem mož\, ki uživajo ugled in so polni Duha in modrosti\, in določili jih bomo za to službo! Mi pa se bomo posvetili molitvi in oznanjevanju besede.« Množica je predlog soglasno sprejela. Izvolili so Štefana\, moža\, ki je bil poln vere in Svetega Duha\, Filipa\, Prohorja\, Nikánorja\, Timona\, Parmenája in Nikolaja\, spreobrnjenca in priseljenca iz Antiohije. Predstavili so jih apostolom in ti so med molitvijo položili nanje roke.« \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-stefan-praznik-3/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/sveti-štefan.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20251127T170000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20251127T183000
DTSTAMP:20260617T084522
CREATED:20251007T111455Z
LAST-MODIFIED:20251007T112226Z
UID:10002996-1764262800-1764268200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Biblična šola Evangelii gaudium 2025/2026
DESCRIPTION:Papež Frančišek v apostolski spodbudi Evangelii gaudium – Veselje evangelija predstavi Sveto pismo kot temeljni vir prenove osebnega življenja vernika in življenja vse Cerkve ter spodbuja k njenemu vsakodnevnemu branju. Biblična šola Evangelii gaudium želi biti odgovor na spodbude papeža Frančiška\, da bi ponovno odkrili Sveto pismo kot knjigo življenja\, kot živo Besedo\, ki je namenjena nam in lahko spreminja naše življenje. \nNovo študijsko leto (2025/2026) bomo posvetili modrostnim besedilom. \nV Biblični šoli bomo enkrat mesečno predstavili izbrane odlomke modrostnih besedil\, med katere sodijo knjige iz Stare zaveze: Job\, Pregovori\, Pridigar (Kohelet)\, Sirahova knjiga\, Knjiga modrosti\, Psalmi in Visoka pesem. \nVsako srečanje bo obsegalo predstavitev izbranega modrostnega odlomka\, zgodovinski in literarni okvir\, razlago ter poglobljeno razpravo. \nUvodno besedo bo imel celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž\, predavala pa bosta dr. s. Snežna Večko in dr. Samo Skralovnik ter drugi gostujoči predavatelji. \nPredavanja bodo potekala po ZOOM vsak 4. četrtek (zaradi praznikov kdaj 3. četrtek) v mesecu od 17:00 do 18:30. \nV letu 2025 bodo predavanja potekala ob naslednjih terminih: \n\n23. oktobra\,\n27. novembra in\n18. decembra.\n\nV letu 2026 bodo predavanja: \n\n22. januarja\,\n26. februarja\,\n26. marca\,\n23. aprila\,\n28. maja ter\n25. junija (živo).\n\nPrijave na: info@biblicnogibanje.si \nV spletno predavalnico lahko vstopite preko spletne povezave. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/biblicna-sola-evangelii-gaudium-2025-2026/2025-11-27/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/0269cf67e9d63db786c3271a624f1a6094b37760.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20251124
DTEND;VALUE=DATE:20251201
DTSTAMP:20260617T084522
CREATED:20251007T085703Z
LAST-MODIFIED:20251007T085703Z
UID:10002967-1763942400-1764547199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Teden Karitas
DESCRIPTION:Letos bo Teden Karitas potekal od 24. do 30. novembra pod geslom »Na poti upanja«. \n26. novembra: romanje na Ponikvo in dobrodelni koncert Klic dobrote \n– Sv. maša na Ponikvi ob 12.00: mašuje predsednik Alojzij Cvikl DJ. \n– Po sv. maši: manjša pogostitev s kavo in čajem. \n– Kosilo v Celju ob 14.00 za vse prostovoljce\, sodelavce Karitas. \n– Generalka Klica dobrote ob 16.00\, v dvorani Golovec. \n– 35. dobrodelni koncert Klic dobrote v Celju ob 20.00\, z neposrednim prenosom na TV SLO\, Radiu Slovenija in Radiu Ognjišče. \n– Brošura ob Tednu Karitas in gradivo za oblikovanje svete maše na nedeljo ob svetovnem dnevu ubogih. \nLetošnja vodilna misel Tedna Karitas bo »Na poti upanja« – sodelavce\, prostovoljce Karitas in ljudi dobre volje vsakič znova vabi k srečevanju z ljudmi v stiski\, pogosto ni treba veliko\, da jim prižgemo iskrico upanja. Včasih zadostuje prijazna beseda\, nasmeh\, stisk roke ali objem. Še več pomeni\, kadar človeku zares prisluhnemo\, ga slišimo in sprejmemo v njegovi resničnosti in stiskah. Ko se ozremo nazaj na 35 let poti Slovenske Karitas\, lahko vedno znova potrdimo\, da je naša pomoč mnogim vrnila vero\, da bodo zmogli stopiti iz svojih stisk in zaživeti na novo. Vračala je tudi zaupanje v dobro in v sočloveka\, kar so ljudje še posebej občutili ob naravnih nesrečah\, ko smo jim stali ob strani s svojo bližino in podporo. Prinašati upanje je naše poslanstvo\, naš dar in tudi naša naloga. To pomeni vztrajati tudi takrat\, ko je težko\, ko ni pohval\, ko se zdi\, da je stiska prevelika. Sodelavci Karitas smo skupaj z ljudmi\, ki prihajajo k nam po pomoč\, vedno na poti upanja. \nV prihodni številki bomo podrobneje predstavili vsebino letošnjega Tedna Karitas in dobrodelnega koncerta Klic dobrote. Že sedaj pa vas toplo vabimo na Ponikvo in v Celje ter vas prosimo\, da povabite tudi prostovoljce iz svojih župnij\, da praznujemo skupaj. \nSlovenska Karitas
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/teden-karitas-5/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Karitas.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR