BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Nadškofija Ljubljana - ECPv6.11.0.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Nadškofija Ljubljana
X-ORIGINAL-URL:https://nadskofija-ljubljana.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za Nadškofija Ljubljana
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20260329T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20261025T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260402
DTEND;VALUE=DATE:20260403
DTSTAMP:20260617T001502
CREATED:20260331T115025Z
LAST-MODIFIED:20260331T115025Z
UID:10003106-1775088000-1775174399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Veliki četrtek
DESCRIPTION:Veliki četrtek je dan evharistije in postavitve duhovniške službe. Na ta dan praznujemo obhajanje Jezusove zadnje večerje z apostoli\,[3] ki je ustanovitev zakramenta evharistije in tudi zapovedi ljubezni ter služenja drug drugemu. \n\n\n\n\nPraznovanje Jezusove zadnje večerje z učenci\nNa veliki četrtek zvečer praznujemo postavitev dveh zakramentov: evharistije in mašniškega posvečenja. Jezus je pri zadnji večerji\, ko je s svojimi učenci obhajal velikonočno (pashalno) večerjo\, blagoslovil kruh in vino ter ju dal jesti in piti učencem. Katoličani in drugi kristjani\, verujemo\, da je Jezus kruh spremenil v svoje telo in vino v svojo kri. Omejeni prvini pomenita Jezusovo realno navzočnost med nami in ju častimo z vsem spoštovanjem.[4] Veliki četrtek zato velja za ustanovitveni dan evharistije\, ko je Jezus daroval prvo evharistično daritev ali mašo.[5] Evharistija je zakrament Božje ljubezni do ljudi in zakrament edinosti Cerkve\, z njo pa se uresničuje tudi edinost Božjega ljudstva. Pri evharistiji se spominjamo smrti in vstajenja Kristusa. Kristus je na veliki četrtek postavil zapoved medsebojne ljubezni\, kar je simbolično udejanjil z umivanjem nog učencem (prim. Jn 13\,1–20). \n\n\n\n\nNa veliki četrtek se v Cerkvi zahvaljujemo za zakrament mašniškega posvečenja. \nKruh in vino\nPri vsaki maši obhajamo Jezusovo zadnjo večerjo z učenci\, pri kateri je Jezus kruh posvetil v svoje telo in vino v svojo kri ter učencem naročil\, naj tudi sami obnavljajo dejanje posvetitve v njegov spomin. Dejanje posvetitve ali lomljenja kruha je postalo razpoznavno znamenje po Jezusovem vstajenju\, po čemer sta ga učenca na poti v Emavs tudi prepoznala (prim. Lk 24\,13–35). \nSimbola kruha in vina sta nerazdružljiva. Hrana in pijača sta človeški potrebi\, zato kruh predstavlja osnovno hrano\, ki je nujna za preživetje. Jezus je kruh in vino zaradi njune sporočilnosti pri zadnji večerji izbral za znamenji njegovega telesa in krvi. \nKruh in vino poleg posebnega pomena v okviru posvetitve pri maši simbolizirata tudi cerkveno skupnost in njeno edinost. Kruh je pripravljen iz moke\, ki se pridobiva iz številnih zmletih žitnih zrn\, vino pa iz mnogih grozdnih jagod. Prve krščanske skupnosti so v teh prvinah videle znamenje edinosti Cerkve\, saj je tudi Cerkev sestavljena iz številnih posameznikov\, ki sobivajo v istem duhu. \nKakšen kruh so uporabljali prvi kristjani pri evharistiji? Najprej običajen kruh\, ki so ga spekli doma v obliki nizke plošče\, ki je imela na sredini vrezan križ. Po 9. stoletju je bil predpisan opresen oz. nekvašen kruh. Tak kruh so Judje uporabljali pri obredni velikonočni večerji\, uporabljal pa ga je tudi Jezus pri zadnji večerji. Nekvašen kruh je bil prav tako okrogle oblike in so ga imenovali hostija\, kar v latinščini pomeni žrtev. Hostije pri maši uporabljamo še danes. \nPoimenovanje evharistije – maše\nZa poimenovanje in označevanje zakramenta evharistije\, ki ga je Jezus postavil pri zadnji večerji\, so prvi kristjani uporabljali izraz lomljenje kruha\, prav po značilnem dejanju\, ko so pri evharistiji lomili kruh. Pozneje se je uveljavil izraz evharistija\, ki v grškem jeziku pomeni (za)hvala\, glagol eucharistein pa pomeni zahvaljevati se. Nekateri tudi danes upravičeno govorijo o zahvalni daritvi. Šele v poznejši dobi se je uveljavil izraz maša. Izhaja iz latinske besede mittere (poslati\, odposlati)\, saj so verniki pri maši poslani\, da jo uresničujejo v svojem življenju. V starokrščanskih časih so v Rimu po evharistični molitvi razlomili posvečeni kruh in ga po diakonih poslali drugim cerkvam v mestu. Tam so jih dali v kelih\, da bi tako pokazali\, kako so ena sama Cerkev\, ker obhajajo eno evharistijo. Posvečeni kruh so poslali tudi bolnikom\, ki se niso mogli udeležiti evharistije\, in mučencem\, ki so bili zaprti v ječah. \nEvharistija je ponavzočitev daritvene Jezusove smrti na križu\, saj se v zakramentalnih znamenjih kruha in vina ta daritev ponovi. To je tudi daritev Cerkve\, ki ji je Kristus pri zadnji večerji zaupal »spomin svoje smrti in svojega vstajenja: zakrament dobrotljivosti\, znamenje edinosti\, vez ljubezni\, velikonočno gostijo\, v kateri se prejema Kristus\, duša napolnjuje z milostjo in nam daje poroštvo prihodnje slave« (Konstitucija o svetem bogoslužju 47). \nPomen evharistije in povezava s križem\nKo Cerkev obhaja evharistijo\, postavlja na oltar znamenji Kristusove daritve\, kruh in vino\, njegovo telo in njegovo kri pred Očeta\, se spominja odrešenjskega dela Kristusa in se zahvaljuje za vse\, kar je le-ta storil za nas. Sv. Leon Veliki piše: »Maša je nova prisotnost\, nov vidik iste daritve; je nova za Cerkev\, ki obhaja\, ne pa glede na Kristusa« (Serm. 59). (M. Turnšek\, Zakramenti Cerkve\, v: Priročnik dogmatične teologije\, Družina\, 2003\, 262). \n\n\n\n\nKristusov križ ima različne vidike: spravna smrt\, zmaga nad grehom in minljivostjo\, zmaga nad nesvobodo\, sprava\, mir z Bogom in po tem mir z ljudmi. V evharistiji so vsi ti vidiki povezani in v njej Cerkev postane deležna Kristusove daritve. Dokler je Cerkev na poti\, mora svojo vero – predanost Bogu po Kristusu – uresničiti v znamenjih. Evharistija je uresničenje tiste predanosti\, ki jo je Kristus izvršil na križu kot predstavnik vsega človeštva. Zato spada evharistija v čas romanja Cerkve proti zadnjemu cilju. V slavju evharistije se Cerkev pridruži Kristusovi predanosti in prehajanju (pasha) k Očetu in je tako udeležena pri Kristusovi daritvi\, v katero se vključi\, da je to daritev Glave in udov. Svojo ljubezen do Očeta in do Cerkve\, katere simbol je prelita kri\, je Jezus zakramentalno približal svoji Cerkvi\, da bi se mogla tudi ona v ljubezni presegati v Bogu. V evharistiji se aktualizira daritev na križu na zakramentalni način. (M. Turnšek\, Zakramenti Cerkve\, v: Priročnik dogmatične teologije\, Družina\, 2003\, 277). \n\n\n\n\n\n[3] Zapisi o pashalni večerji z učenci in postavitvi Gospodove večerje: Mt 26\,17–30; Mr 14\,12–26; Lk 22\,7–23 in Jn13\,21–30.\n[4] Evharistija je primarni zakrament predvsem zato\, ker je pri drugih zakramentih prisotno deleženje pri neki Kristusovi kreposti\, pri evharistiji pa je vsebovan Kristus sam na substancialen način\, učlovečena Beseda\, glavni avtor zakramentov.\n[5] Zadnja večerja – postavitev evharistije – je opisana v treh sinoptičnih evangelijih (Matej\, Marko in Luka). Tu navajamo zapis po Markovem evangeliju: »Medtem ko so jedli\, je vzel kruh\, blagoslovil\, ga razlomil\, jim ga dal in rekel: »Vzemite\, to je moje telo.« Nato je vzel kelih\, se zahvalil\, jim ga dal in vsi so pili iz njega. In rekel jim je: »To je moja kri zaveze\, ki se preliva za mnoge« (Mr 14\,22–24). Drugi evangelisti imajo opis postavitve evharistije na teh mestih: Mt 26\,26–30; Lk22\,15–20. Postavitev evharistije opiše tudi sveti Pavel v pismu Korinčanom: 1 Kor 11\,23–25.\n[6] Monštranca je umetniško izdelana posoda s podstavkom in stekleno odprtino\, v katero je postavljena hostija z namenom javnega češčenja. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/veliki-cetrtek-7/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260402T090000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260402T110000
DTSTAMP:20260617T001502
CREATED:20260331T125115Z
LAST-MODIFIED:20260331T125115Z
UID:10003112-1775120400-1775127600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Krizmena maša
DESCRIPTION:Na veliki četrtek\, 2. aprila\, ste vsi duhovniki\, redovniki\, redovnice in bogoslovci prisrčno vabljeni\, da se ob 9.00 v ljubljanski stolnici v čim večjem številu udeležite krizmene maše. K tej sveti maši povabite tudi vernike\, še posebej iz ljubljanskih in okoliških župnij.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/krizmena-masa-7/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/DSC03411.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260403
DTEND;VALUE=DATE:20260404
DTSTAMP:20260617T001502
CREATED:20260304T141622Z
LAST-MODIFIED:20260304T141701Z
UID:10003087-1775174400-1775260799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Nabirka za Sveto deželo na veliki petek 2026
DESCRIPTION:Na veliki petek\, 3. aprila 2026\, bo po vsej Cerkvi potekala tradicionalna nabirka za Sveto deželo (Collecta pro Terra Sancta)\, ki je namenjena zbiranju sredstev za podporo kristjanov na Bližnjem vzhodu. \nSredstva bodo tako kot vsako leto doslej namenjena ohranjanju prisotnosti kristjanov v deželi\, kjer je Jezus Kristus prvič oznanil svoj nauk\, trpel\, umrl na križu in vstal od mrtvih. Z zbranimi darovi se poleg vzdrževanja edinstvene kulturne dediščine finančno podpirajo tudi socialni\, izobraževalni in romarski programi\, pomaga se mladim družinam ter drugim ogroženim skupinam ljudi. Starodavno nabirko za kristjane v Jeruzalemu je spodbujal že apostol Pavel\, papeži so vseskozi skrbeli za vez med krščanstvom in Sveto deželo\, zadnji dokument v ta namen pa je podpisal sv. papež Pavel VI. leta 1974. \nSlovenski škofje se najlepše zahvaljujejo vsem vernikom in duhovnikom\, ki so leta 2025 za Sveto deželo darovali 126.281\,16 EUR. \nVeč na: http://www.custodia.org.\nPismo kustosa Svete dežele za postni čas 2026 \nDragi brat\, draga sestra\, ki ljubiš Sveto deželo\, \nvsako leto\, ko se približuje Veliki teden\, se naš pogled in naše srce vračata v deželo\, kjer je Božji Sin postal človek in ljubil »do konca« (Jn 13\,1)\, ter dal svoje življenje »za svoje prijatelje« (Jn 15\,13). Tu se je v zgodovini oblikovalo velikonočno skrivnost\, in iz tega dogodka smrti in vstajenja se je rodila Cerkev\, ki jo podpira Sveti Duh in jo usposablja\, da preživi preganjanja\, krize in stiske. \nIz tega velikonočnega izvira Kustodija Svete dežele še naprej črpa smisel in upanje za svoje delovanje\, tudi v težkih časih\, kot so ti\, ki jih živimo. \nZadnja leta so bila za krščanske skupnosti na Bližnjem vzhodu še posebej težka. Vojna je prinesla smrt\, uničenje in strah\, ne le v Gazi\, ampak tudi na Zahodnem bregu\, v Izraelu\, Libanonu in Siriji. K trpljenju\, ki ga je povzročil konflikt\, se je pridružila še dolga odsotnost romarjev\, ki je poslabšala že tako globoko gospodarsko in zaposlitveno krizo. Mnoge krščanske družine\, ki so se preživljale s Svetimi mesti in dejavnostmi\, povezanimi s romanji\, so danes v velikih težavah. \nPravkar smo zaključili Jubilejno leto upanja\, vendar se zdi\, da je upanje samo po sebi ranjeno: v Betlehemu\, Jeruzalemu\, na severu Izraela\, pa tudi v krščanskih skupnostih v Libanonu in Siriji. Pomanjkanje varnosti in dela vedno bolj otežuje preživljanje družin in še bolj predstavljanje prihodnosti za mlade in nove generacije. \nV tem kontekstu še posebej odmevajo besede Svetega očeta\, ki je na avdienci 27. avgusta 2025 pozval vso Cerkev k nujnosti molitve in posta za mir: »Pretekli petek smo z molitvijo in postom spremljali naše brate in sestre\, ki trpijo zaradi vojn… Danes ponovno pozivam k takojšnjemu koncu konflikta v Sveti deželi\, ki je povzročil toliko strahu\, uničenja in smrti« (papež Leon XIV.). \nV luči tega poziva ima veliki petek še globlji pomen. Post in papeška zbirk za Sveto deželo postaneta konkretna gesta cerkvene skupnosti in solidarnosti z matično Cerkvijo v Jeruzalemu. S to zbirko je mogoče podpreti šole\, župnije\, dobrodelna dela\, socialne projekte in nujne ukrepe\, s čimer se ohranja krščanska prisotnost na krajih\, kjer se je krščanstvo rodilo. \nDanes je bolj kot kdaj koli prej nujno obnoviti ne le zgradbe in infrastrukturo\, ampak tudi odnose\, zaupanje in upanje. Ta pot nujno vodi prek izobraževanja: prek šol\, mladih\, družin\, krajev\, kjer lahko vzklije kultura srečevanja\, dialoga in miru. Podpirati izobraževanje pomeni vlagati v prihodnost Svete dežele in vlogo krščanskih skupnosti kot vzpodbude za spravo v družbi\, ki jo zaznamujejo razdeljenost in globoke rane. \nNa veliki petek\, ko gledamo Križanega\, vas prosimo\, da ne pozabite na Sveto deželo\, da v molitvi in konkretni dobrodelnosti pomnite tiste\, ki še naprej živijo in pričajo evangelij v krajih odrešitve. Vaša bližina je dragocen znak upanja in bratstva: pomagajte nam dajati upanje in sejati mir! \nZahvaljujoč se vam za vašo pozornost in vašo radodarnost\, vam zagotavljamo\, da vas bomo vključili v molitve iz svetih krajev\, in vam želimo\, da bi vsi doživeli Gospodovo veliko noč kot vir novega življenja. \nZ bratskim pozdravom in blagoslovom. \nV Republiki Sloveniji opravlja skrb za Sveto deželo: KOMISARIAT ZA SVETO DEŽELO\, Tržaška 85\, 1000 Ljubljana.\nDarove lahko nakažete na naslov: »Sveta dežela 26«\, TRR: SI56 0400 1004 6429 912 \nBratski pozdrav in blagoslov. \nFra Francesco Ielpo OFM\nKustos Svete dežele \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/nabirka-za-sveto-dezelo-na-veliki-petek-2026/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260403
DTEND;VALUE=DATE:20260404
DTSTAMP:20260617T001502
CREATED:20260331T115145Z
LAST-MODIFIED:20260331T115145Z
UID:10003107-1775174400-1775260799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Veliki petek
DESCRIPTION:Veliki petek je dan Jezusovega trpljenja in smrti na križu. \nSimbolika velikega petka predstavlja namero in razpoloženje\, da se v odpovedi odpremo in postanemo bolj razpoložljivi za Božjo milost in spreobrnjenje srca. \nVeliki petek je edini dan v cerkvenem letu\, ko ni svete maše. Pri bogoslužju ob 15. uri\, ko obhajamo spomin na Jezusovo smrt na križu\, molimo križev pot.[1] Obredi velikega petka\, so najstarejša in najbolj častitljiva dediščina starokrščanskega bogoslužja in pobožnosti. \nOpravilo velikega petka ima tri dele. Sveto opravilo se začne v tišini s počastitvijo razgrnjenega oltarja\, ki predstavlja Kristusa\, oropanega človeškega dostojanstva\, ki so mu vzeli vse in ki je na križu občutil zapuščenost. Ko glavni mašnik pred oltarjem na tla leže na obraz verniki pokleknejo in nekaj trenutkov tiho molijo. Zatem prisluhnejo Božji besedi.\nPo berilih se posluša poročilo evangelista Janeza o Jezusovem trpljenju in smrti\, ki je uničila človekovo smrt in odprla pot v poveličano življenje pri Očetu. Po križu so odprta vrata v nebo. \nV prvem je opravilo Božje besede\, med katerim beremo pasijon ali poročilo o Jezusovem trpljenju iz Janezovega evangelija[2] ter med drugim prosimo za sodobno družbo in njene voditelje\, za drugače verujoče in neverujoče\, za cerkvene potrebe kot tudi za odnose z judovsko skupnostjo. V drugem delu častimo križ v znamenje hvaležnosti in spoštovanja\, v tretjem pa je obhajilni obred. Duhovnik že posvečene svete hostije\, ki jih je prinesel iz ječe\, kamor jih je odnesel na veliki četrtek\, po koncu obreda odnese na novo mesto\, tokrat v t. i. Božji grob. \nČeprav ima veliki petek noto žalovanja\, ne smemo spregledati\, da imata svoj smisel tudi veselje in upanje. Tudi na ta dan\, tako kot na cvetno nedeljo\, naj bi prevladovala misel na Kristusovo zmago. Na to nakazuje tudi rdeča mučeniška barva\, ki jo uporabljamo pri bogoslužju in spominja na zmago\, zaradi katere ima mučeništvo svoj pomen. \nV Katoliški cerkvi na veliki petek velja strogi post. \n\n\n\n[1] Ljudsko pobožnost križevega pota\, ki je razdeljena na štirinajst postaj\, molimo in premišljujemo posebej v postnem času. Po večini katoliških cerkva ali kapel so upodobitve postaj križevega pota sestavni del bogoslužnega prostora. Postaje križevega pota so prešle v notranji bogoslužni prostor iz prvotnih postavitev v naravnem okolju\, kjer so (in še vedno) stale kot kapelice križevega pota. Molimo ga ob petkih na dan Jezusove smrti na križu\, pri nas pa je navada\, da ga verniki v velikem številu molijo tudi ob nedeljah\, zlasti na romarskih krajih ali v podružničnih cerkvah\, kjer v premišljevanju našega odrešenja hodijo od postaje do postaje in nosijo križ.\n[2] Pot od Oljske gore do Kalvarije\, prim. Jn 18\,1–19\,42. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/veliki-petek-6/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/krizanje-nadskof_1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260404
DTEND;VALUE=DATE:20260405
DTSTAMP:20260617T001502
CREATED:20260401T123207Z
LAST-MODIFIED:20260401T123207Z
UID:10003117-1775260800-1775347199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Velika sobota
DESCRIPTION:Velika sobota je dan celodnevnega čaščenja Jezusa v Božjem grobu\, kamor je bil prenesen na veliki petek. Blagoslov velikonočnih jedil ima posebno simboliko.[1] \nPraznovanje velike sobote se začne z obredi velikonočne vigilije (bdenja)\, ki nas s slovesnim bogoslužjem uvede v skrivnost Kristusovega vstajenja. Pri tem imajo poseben pomen blagoslov ognja\, hvalnica velikonočni sveči\, ki predstavlja vstalega Kristusa\, in krstno bogoslužje oz. obnovitev krstnih obljub. Pri maši beremo več svetopisemskih besedil kakor običajno\, ki predstavljajo odrešenjsko zgodovino. Velikonočni vigiliji zaradi bogate simbolike in bogoslužnega dogajanja pravimo tudi mati vseh vigilij. Škofje in duhovniki odraslim katehumenom podeljujejo zakramente uvajanja v krščanstvo\, ki so krst\, obhajilo in birma. \nOgenj \nNa veliko soboto zgodaj zjutraj duhovniki blagoslavljajo velikonočni ogenj in vodo\, s katerima verniki pokadijo in pokropijo domove. Ogenj použiva\, ogreva\, žge\, prečiščuje …\, zato je že od nekdaj veljal za posebej dragocenega. V Svetem pismu nastopa na več mestih: npr. Bog se Mojzesu prikaže v gorečem grmu na gori Sinaj (prim. 2 Mz 3\,2); Izraelce je na poti skozi puščavo spremljal ognjeni steber\, ki je bil znamenje Božje navzočnosti (prim. 2 Mz 13\,21–22) ter drugod\, kjer ima vlogo prečiščevanja. \nV Stari zavezi se ogenj uporablja kot simbol razodevanja Boga. Simbolizira namreč Božjo nepristopnost in svetost. \nZa kristjane je z ognjem najbolj izrazito povezan binkoštni dogodek. Petdeset dni po veliki noči se spominjamo prihoda Svetega Duha med apostole. Sveti Duh se je v šumu\, ki je nastal ob bližajočem se viharju\, spustil nad apostole v obliki plamenu podobnega jezika (prim. Apd 2\,1–3). \nPri bogoslužju se ogenj uporablja pri slovesnih mašah v kadilnici z žarečim ogljem\, na katerega se nalaga kadilo. Ob veliki noči se ogenj tudi blagoslavlja\, saj simbolizira Kristusa\, ki je luč sveta. Marsikje je navada\, da bogoslužni sodelavci po obredu blagoslova ognja in vode\, ki ga duhovnik opravi na veliko soboto zgodaj zjutraj\, ogenj raznesejo po domovih vernikov. Ogenj\, ki ga blagoslovimo tudi na začetku velikonočne vigilije\, je znamenje zmage luči nad temo\, topline nad mrazom\, življenja nad smrtjo. Tako hiša\, ki sprejme blagoslovljeni ogenj\, sprejme luč\, ki je Jezus Kristus. \nVoda \nSimbolika vode odkriva njen pomen v vsakdanjem življenju. Kakor si človek umaže telo\, si lahko umaže tudi dušo\, zato jo moramo po potrebi tudi očistiti. Voda je v različnih kulturah znamenje notranjega očiščevanja. Potopitev v vodo Gangesa za hindujce\, v Nil za Egipčane ali v Jordan za Jude je imela in ima še vedno velik pomen za odpuščanje grehov in notranje očiščenje. \nV številnih kulturah\, tudi pri Izraelcih\, je poznano obredno očiščevalno umivanje pred vstopom v tempelj ali na začetku molitve. Umivanje rok pred molitvijo in jedjo nima samo higienske vloge\, ampak nakazuje tudi na notranje očiščenje. Voda\, ki telesu omogoča preživetje\, izraža najgloblja hrepenenja človeškega bitja: srečo\, svobodo\, ljubezen\, resnico.[11] Vode\, ki poplavijo in povzročajo razdejanja\, lahko prinašajo tudi smrt. Ta dvojnost pomaga razumeti zakrament krsta\, pri katerem je voda bistvena prvina in v katerem najdemo dva vidika: smrt greha in prerojenje za prejemanje milosti v novem življenju. \nSpomin na krst je najbolj izrazit pri velikonočnem bdenju (vigiliji) na veliko soboto. Mašnik blagoslovi krstno vodo in če so pri bogoslužju navzoči katehumeni\, jih ob tej priložnosti krsti. \nIzhajajoč iz simboličnega pomena vode pri krstu razumemo tudi uporabo blagoslovljene vode\, ki nas spominja na prvi zakrament. Mašnik včasih na začetku maše (npr. v postnem času) občestvo pokropi z vodo\, ki jo je prej blagoslovil\, s čimer nas spomni\, da smo bili krščeni in pri krstu tudi očiščeni grehov. Ta obred je nadomestil starodavno navado Cerkve\, ko so si verniki v cerkvenem preddverju pred evharističnim slavjem umili roke. Ta navada se je v določeni meri ohranila do danes\, saj verniki ob vstopu v cerkev pomočijo roko v kropilnik z blagoslovljeno vodo ter se z njo pokrižajo. \nVodo uporabljamo tudi pri maši. Po tem ko ministrant duhovniku prinese kruh in vino\, si ta umije roke. Nekdaj je bil za to praktični razlog\, saj si je duhovnik z darovi\, ki so jih iz narave prinašali verniki\, umazal roke. Ta obred je opisan že v bogoslužnih besedilih sv. Hipolita Rimskega sredi 2. st. po Kristusu. Umivanje rok ima tudi simbolni pomen obrednega očiščevanja. Željo in prošnjo\, da bi se Bogu bližali skesani in očiščeni\, izraža tudi molitev\, ki jo duhovnik tiho moli med umivanjem rok: »Izmij\, Gospod\, mojo krivdo in očisti me mojih grehov.« Duhovnik zlije nekaj kapljic vode tudi v kelih z vinom. To dejanje predstavlja združenje med vernikom (simbol vode) in Kristusom (simbol vina)\, kar nakazuje tiha duhovnikova molitev: »Po skrivnosti te vode in vina naj bomo deležni Božje narave Kristusa\, ki je postal deležen naše človeške narave.« Voda in vino nas spominjata na Kristusovo smrt\, ko sta iz njegove strani pritekli »kri in voda«. \n\n[1] Blagoslov poteka na veliko soboto\, navadno pri samostojnem bogoslužnem opravilu (npr. v kapelah\, pri križih\, kapelicah …)\, ali med češčenjem pri Božjem grobu. Blagoslov jedil je obred ljudske pobožnosti\, namenjen zavedanju Božje dobrote do človeka\, da bi ta lažje začutil Božjo bližino in navzočnost v vsakdanjem življenju. Velikonočna jedila v družini ustvarjajo Božje okolje in so podoba velikonočne večerje\, ki jo je Jezus obhajal s svojimi učenci\, ter mašne daritve – velikonočne gostije\, na katero smo vsi povabljeni. Jedi\, ki jih verniki prinašajo k blagoslovu (mednje sodijo kruh\, meso\, pirhi in hren)\, imajo posebno simboliko. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/velika-sobota-5/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260405
DTEND;VALUE=DATE:20260406
DTSTAMP:20260617T001502
CREATED:20260331T115359Z
LAST-MODIFIED:20260331T115359Z
UID:10003108-1775347200-1775433599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Velika noč Gospodovega vstajenja
DESCRIPTION:Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik\, ker ta dan praznujemo največji čudež in temelj naše vere\, ki je vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih. Letos bomo veliko noč obhajali 31. marca.[1] \nSkrivnost Kristusovega vstajenja je stvaren dogodek\, ki je imel zgodovinsko ugotovljene pojavnosti\, kakor priča Nova zaveza. (KKC 639) Marija Magdalena in svete žene\, ki so prišle dokončno mazilit Jezusovo telo (Prim. Mr 16\,1; Lk 24\,1)\, ki je bilo pokopano v naglici zaradi nastopa sobote na veliki petek zvečer\, so se prve srečale z Vstalim. Tako so bile žene prve znanilke Kristusovega vstajenja za same apostole. (KKC 641) \nNa začetku je bilo velikonočno izkustvo izkustvo srečanja: razkropljenim in prestrašenim učencem velikega petka se prikaže Jezus kot živ (prim. Apd 1\,3). Grob\, kraj smrti\, z vstajenjem postane kraj upanja; ni več prostor\, okrog katerega bi se zbirali\, ampak kraj\, na katerem se vse šele začenja.[2] Jezus Kristus nas je s svojim trpljenjem in smrtjo odrešil\, kar pomeni\, da greh in smrt nimata zadnje in dokončne besede v našem življenju\, ampak nam je Jezus odprl pot v večno življenje. Odrešenje odpira možnost za uresničitev posameznikove osebne svobode\, s pomočjo katere lahko človek v polnosti živi prejete talente ter dokazuje\, da je življenje z Bogom močnejše od smrti. \nJezus je v svojem zemeljskem življenju večkrat napovedal svojo smrt in vstajenje od mrtvih\,[3] ki bo pomenila osvoboditev od brezupnega položaja človeka v končnem zemeljskem življenju. Jezusova obuditev od mrtvih opredeli zgodovino sveta kot poslednjo zgodovino\, ki skriva v sebi pričakovanje novega stvarstva. Kristus vstane in zavzame dejaven odnos do svoje zgodovine in zgodovine tistih\, za katere se je daroval v smrt. Velikonočni dogodek je zmagoslavje svobode\, milosti in ljubezni.[4] \nKristjani verujemo v Jezusovo vstajenje zaradi pričevanj oseb\, ki se jim je Jezus prikazal po vstajenju in jim z očitnimi znamenji dokazal svojo istovetnost.[5] Dva učenca na poti v Emavs sta ga prepoznala po lomljenju kruha (prim. Lk 24\,13–35). \nSkrivnost vstajenja lahko razumemo samo v moči vere\, ki je presežni Božji dar. Čeprav k razumevanju verske resnice pripomorejo številni materialni dokazi\, je vera v Kristusovo vstajenje sad vzgoje in osebne duhovne poti. Po starodavni slovenski navadi po župnijah potekajo vstajenjske procesije z Najsvetejšim v različnih oblikah v jutranjih urah. \nAleluja\nVelika noč je praznik veselja in upanja. Veselje kristjani izražamo z vzklikom aleluja\, ki izhaja iz hebrejskih besed hallelu in Yah\, kar pomeni: slavite Jahveja\, to je Boga. Alelujo pojemo pred evangelijem\, ki je veselo oznanilo. Aleluja je star bogoslužni vzklik v čast in hvalo Jahveju\, ki se pogosto nahaja na začetku in na koncu psalmov. \nVeselje ob veliki noči je težko izraziti z eno samo besedo\, zato se beseda aleluja večkrat ponavlja kot refren. Pred največjim Jezusovim čudežem\, vstajenjem od mrtvih\, človeške besede ne zadoščajo. Petje aleluje je podobno vriskanju planinca v gorah\, ki se na tak način veseli čudovitega sončnega vzhoda. Občutij srca ne izpove z besedami\, ampak jih izrazi z vriskanjem. Podobno se zgodi kristjanu: ob pogledu na Sonce – Jezusa Kristusa\, ki je vzšlo nad temo velikega petka\, ne najde pravih besed. Ostane mu samo jecljajoča\, začudena\, vesela aleluja. \nStaro ime za veliko noč je pasha\, ki pomeni prehod v Božje mesto\, na čigar ulicah se poje aleluja (prim. Tob 13\,18). Pride ura\, ko bo tudi v temine našega življenja posijalo neminljivo sonce in bomo peli večno alelujo. \nVelikonočni ponedeljek\nNa velikonočni ponedeljek želimo kristjani utrditi našo vero v vstalega Jezusa tako\, da veselo novico o vstajenju delimo s prijatelji in se skupaj z njimi veselimo. Kakor sta učenca na poti v mesto Emavs razpravljala o Kristusovem vstajenju in ga prepoznala po lomljenju kruha\, tako smo kristjani povabljeni\, da živimo veliko noč v vsakdanjem življenju s spominjanjem na zmago življenja. Tradicionalno so obiski in voščila na ta dan dobra priložnost za oseben stik in sporočilo upanja. \n\n[1] O krščanskem praznovanju velike noči v prvih desetletjih ni zgodovinskih podatkov. Kristjani iz judovstva so veliko noč obhajali s svojimi rojaki\, vendar z novo vsebino – kot spomin na Jezusovo odrešilno trpljenje in vstajenje. Nicejski koncil (325) je uzakonil\, da veliko noč praznujemo na nedeljo po prvi pomladanski polni luni\, to pa je lahko od 22. marca do 25. aprila.\n[2] Prim. C. Sorč\, Troedini Bog\, v: Priročnik dogmatične teologije\, Družina 2003\, 124.\n[3] Jezus prvič napove svojo smrt in vstajenje (prim. Mt 16\,21–28; Mr 8\,31–9\,1 in Lk 9\,22–27); Jezus drugič napove svojo smrt in vstajenje (prim. Mt 17\,22–23; Mr 9\,30–32 in Lk 9\,43b–45); Jezus tretjič napove svojo smrt in vstajenje (prim. Mt 20\,17–19; Mr 10\,32–34 in Lk 18\,31–34).\n[4] Prim. C. Sorč\, Troedini Bog\, v: Priročnik dogmatične teologije\, Družina 2003\, 127.\n[5] Prim. odlomke o Jezusovem vstajanju in prikazovanjih: Mt 28\,1–20; Mr 16\,1–18\, Lk 24\,1–49 in Jn 20\,1–21\,25. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/velika-noc-gospodovega-vstajenja-4/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Jezusovo-vstajenje-Lurd-nadskof-640x637-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260406T200000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260406T220000
DTSTAMP:20260617T001502
CREATED:20260318T093537Z
LAST-MODIFIED:20260318T093641Z
UID:10003105-1775505600-1775512800@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Ribniški pasijon
DESCRIPTION:Lepo vabljeni na uprizoritev Ribniškega pasijona\, ki bo v gradu v Ribnici (na Dolenjskem) na cvetno soboto\, 28. marca\, in na velikonočni ponedeljek\, 6. aprila\, obakrat ob 20. uri. V dramsko-glasbenem dogodku sodeluje 200 prostovoljcev\, vse informacije pa najdete na spletni strani ribniskipasijon.si.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/ribniski-pasijon-4/2026-04-06/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/RiP-2026-banner.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260409T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260409T190000
DTSTAMP:20260617T001502
CREATED:20260401T114245Z
LAST-MODIFIED:20260401T114245Z
UID:10003115-1775757600-1775761200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Gostovanje razstav o samostanu Studenice v Stični
DESCRIPTION:V Muzeju krščanstva na Slovenskem v Stični bodo v četrtek\, 9. aprila 2026\, ob 18. uri odprli gostujoči razstavi o zgodovini in obnovi samostana Studenice\, ki bosta na ogled do 28. junija 2026. \nV Muzeju krščanstva na Slovenskem v Stični bodo odprli gostovanje razstav Studenice – drobci iz zgodovine samostana in Studeniški samostan v luči obnovitvenih posegov. Razstavi so pripravili Nadškofijski arhiv Maribor\, Zgodovinsko društvo dr. Jožeta Koropca Slovenska Bistrica\, Slovensko konservatorsko društvo\, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije\, Občina Poljčane in Muzej krščanstva na Slovenskem. \nPrva razstava na osmih panojih predstavlja zgodovino samostana v Studenicah ter njegov pomen za cerkveno\, krajevno in umetnostno zgodovino. V samostanu so do njegove ukinitve v času jožefinskih reform leta 1782 živele dominikanke. Po ukinitvi je bil samostan podržavljen\, kasneje pa je prešel v zasebne roke. Od leta 1885 do 1949 so v njem živele in delovale magdalenke\, redovna skupnost iz Lubana na današnjem Poljskem. Samostan velja za enega najpomembnejših kulturnih spomenikov na Štajerskem. \nDruga razstava na šestih panojih prikazuje obnovo studeniškega samostanskega kompleksa\, ki se je začela v devetdesetih letih 20. stoletja. Obnovi obzidja so sledila arheološka izkopavanja na območju porušenega vzhodnega trakta\, nato pa še obsežna statična sanacija preostanka kompleksa in ureditev fasad nekdanje upravne stavbe. V začetku 21. stoletja so se dela nepričakovano ustavila\, po skoraj dvajsetih letih propadanja pa je celovita prenova znova stekla leta 2022. \nPo odprtju bo sledil pogovorni večer\, na katerem bodo avtorice razstav dodatno osvetlile pomen dominikanskega in pozneje magdalenskega samostana Studenice ter njegovo vlogo v zgodovini Štajerske in celotne Slovenije. Predstavile bodo tudi najnovejša odkritja\, do katerih je stroka prišla ob prenovi tega izjemnega samostana\, ki mu je grozila delna porušitev. \nAvtorice razstav so mag. Lilijana Urlep iz Nadškofijskega arhiva Maribor\, dr. Simona Kostanjšek Brglez iz Slovenskega konservatorskega društva\, vodja projekta revitalizacije samostana Studenice\, in Alenka Zupan\, odgovorna konservatorka za samostan pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/gostovanje-razstav-o-samostanu-studenice-v-sticni/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Sticna1-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260410T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260410T200000
DTSTAMP:20260617T001502
CREATED:20260402T092445Z
LAST-MODIFIED:20260402T092445Z
UID:10003118-1775844000-1775851200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Molitev in sveta maša za bolnike z rakom
DESCRIPTION:V petek\, 10. aprila\, se bomo v baziliki Marije Pomagaj ob 18. uri zbrali pri molitvi rožnega venca\, \nob 19. uri bo sledila sveta maša za bolnike z rakom\, njihove sorodnike\, prijatelje in zdravniško osebje. \nLepo vabljeni!
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/molitev-in-sveta-masa-za-bolnike-z-rakom-28/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Marija-Pomagaj1-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260410T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260410T200000
DTSTAMP:20260617T001502
CREATED:20260401T114923Z
LAST-MODIFIED:20260401T114923Z
UID:10003116-1775847600-1775851200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Mučenci med Slovenci - 25
DESCRIPTION:V petek\, 10. aprila 2026\, ob 19. uri bo pri frančiškanih na Tromostovju v Ljubljani darovana sveta maša za uspeh beatifikacije Božjega služabnika\, bogoslovca Emila Keteja\, ki je bil doma iz Dolenj v župniji Planina pri Ajdovščini in je bil umorjen v bližini Šempasa. Somaševanje bo vodil župnik župnije Šempas Joško Tomažič. Pel bo združeni pevski zbor župnij Šempas in Osek pod vodstvom Petra Ušaja ob orgelski spremljavi Anke Vovk. \nTo bo petindvajseta od tridesetih svetih maš\, ki jih pripravlja pobuda Vseposvojitev in bodo darovane za slovenske mučence\, žrtve komunističnega nasilja\, ki so v postopku za beatifikacijo. Svetniške kandidate s pesmijo predstavlja Gregor Čušin. Bogoslužje bo mogoče spremljati tudi po GOLD TV in YouTube kanalu. \nVabljeni. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/mucenci-med-slovenci-25/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Ljubljana-Marijino-oznanjenje.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260410T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260410T203000
DTSTAMP:20260617T001502
CREATED:20251007T102352Z
LAST-MODIFIED:20251007T104556Z
UID:10002990-1775847600-1775853000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Srečanje Žejni Besede
DESCRIPTION:Dogodek osebe Katoliška mladina\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nŽupnija Ljubljana Štepanja vas\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nSmo mladi odrasli v Cerkvi z željo po medsebojnem povezovanju in skupni rasti v veri za poglobitev odnosa z Bogom in z drugimi.\nNa srečanjih bomo skupaj molili in slavili Boga ter skupaj z gosti in predavatelji odpirali aktualne teme s katerimi se soočajo mladi odrasli v današnjem svetu. Omogočiti želimo mladim odraslim prostor za nadaljnjo rast v Besedi in skozi odnose usmerjati njihovo pot k Bogu.\nNaša srečanja bodo potekala vsak drugi petek v mesecu.\n\n\n\nVir: FB profil Katoliške mladine
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/srecanje-zejni-besede/2026-04-10/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Logo-Katoliska-mladina-1.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260414T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260414T210000
DTSTAMP:20260617T001502
CREATED:20251007T100028Z
LAST-MODIFIED:20251007T101535Z
UID:10002981-1776193200-1776200400@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Večer +
DESCRIPTION:Bog v središču. Slavljenje. Molitev v tišini. Spoved. Življenjske zgodbe. Priložnost za vsakega\, da se umiri\, okrepi\, prejme upanje\, najde svoje mesto v svetu. \nVečere pripravljata Katoliška mladina in Svetnikova skupnost slavilcev – Sveti. \nKDAJ: 7. oktober 2025\, ob 19.00 \nKRAJ: Antonov dom na Viču \nZA KOGA: večeri so odprti za vse starosti \n\nSezona 2025/26\n\n11. november ob 19.00\n9. december ob 19.00\n13. januar ob 19.00\n10. februar ob 19.00\n10. marec ob 19.00\n14. april ob 19.00\n12. maj ob 19.00\n2. junij ob 20.00\n\nVsi Večeri Plus+ bodo potekali v Antonovem domu na Viču. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/vecer-8/2026-04-14/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/vecer_plus_Fb_objava_spletna-stran_februar.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260419
DTEND;VALUE=DATE:20260427
DTSTAMP:20260617T001502
CREATED:20260331T115821Z
LAST-MODIFIED:20260331T115821Z
UID:10003109-1776556800-1777247999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Teden molitve za nove duhovne poklice
DESCRIPTION:Nedelja dobrega pastirja in teden molitve za duhovne poklice od 19. do 26. aprila 2026. Geslo tedna je: Odprite vrata Kristusu (Janez Pavel II.). \nSveti papež Janez Pavel II. je 17. maja 1996 prvič stopil na naša tla in s tem blagoslovil in počastil našo državo in našo zgodovino. Od tega je minilo 30 let. Ob nastopu papeške službe je izrekel besede\, ki so večne za vse čase: »Ne bojte se! Odprite\, na stežaj odprite vrata Kristusu!« Zato je na ta spomin izbrano tudi geslo tedna molitve za duhovne poklice: Odprite vrata Kristusu. \nS svojim pričevanjem vere\, ljubezni in apostolskega poguma je sveti papež Janez Pavel II. pomagal kristjanom vsega sveta\, da jih ne bi bilo strah imenovati se kristjani\, pripadati Cerkvi\, govoriti o evangeliju. Z eno besedo: pomagal nam je\, da se ne bi bali resnice\, ker resnica zagotavlja svobodo! Njegovo sporočilo je bilo: človek je pot Cerkve in Kristus je pot človeka … Na izreden način je udejanjil in pokazal poklicanost vsakega\, ki je v duhovnem poklicu: da postaja eno z Jezusom in priča Gospoda samega. Odprite vrata Kristusu\, ta klic je namenjen nam. Naše življenje je sestavljeno iz konkretne ljubezni\, to je iz služenja in razpoložljivosti. Kdor je izbral\, da bo vse svoje življenje oblikoval po Jezusu\, ne izbira več sam krajev\, ampak gre\, kamor je poslan. Vsak od nas v srcu hrani zgodovino svoje poklicanosti\, glas ljubezni\, ki je pritegnil in preoblikoval naše življenje\, nas privedel do tega\, da smo na njegovo Besedo pustili vse in mu sledili. \nV tem tednu molitve za duhovne poklice s hvaležnostjo poživimo spomin na njegov klic. Poživimo molitev za duhovne poklice. Sledimo klicu: Odprite vrata Kristusu! Gospod kliče in vstopa v naša srca. Potrudimo se in bodimo pričevalci Ljubezni. K temu naj pripomore tudi gradivo\, ki je pripravljeno za ta teden. Za vsak dan je pripravljen uvod v sveto mašo\, kratek nagovor\, prošnje in kratka molitev po obhajilu papeža Janeza Pavla II. za duhovne poklice. V knjižici je priložena tudi kateheza za mlade\, ki jo je pripravil Slovenski katehetski urad\, in rožni venec za duhovne poklice z uvodi v posamezne skrivnosti rožnega venca. \nGradivo lahko dobite tudi na spletni strani CDP: cdp.nadskofija-maribor.si \nNikar ne pozabimo: samo če odpremo vrata svojega srca Kristusu\, bo k nam prišla izredna moč Boga in nam dala polnost in prepričan sem – tudi nove duhovne poklice! \nErvin Mozetič\,\nčlan Urada za pastoralo poklicanosti\nin duhovne poklice pri SŠK
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/teden-molitve-za-nove-duhovne-poklice-3/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260420T120000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260424T160000
DTSTAMP:20260617T001502
CREATED:20260331T124249Z
LAST-MODIFIED:20260331T124249Z
UID:10003110-1776686400-1777046400@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:100 ur molitve za nove duhovne poklice
DESCRIPTION:V tednu pred svetovnim dnem molitve za nove duhovne poklice (nedelja dobrega pastirja) vas vabim\, da sledimo Jezusovemu vabilu k neprestani molitvi za »delavce na Gospodovi žetvi« (prim. Mt 9\,38). Papež Leon XIV. je pred kratkim spodbudil: »Dvignimo svojo ponižno molitev h Gospodu\, da bi potihnil hrup bomb\, da bi orožje utihnilo in da bi se odprl prostor dialoga\, v katerem bi se lahko slišal glas ljudstev.« Moliti za mir na svetu pomeni moliti za mir v ljudeh\, za rodovitno svobodo\, ki pomaga odpirati se Bogu\, slišati njegov glas in izpolniti njegovo voljo. Tako v konfliktih kot tudi pri odločitvah za poslanstvo. Kako dragocena je v stiski in trenutkih premišljevanja in odločanja molitvena podpora Cerkve. Pomagajmo mnogim našim mladim in starejšim\, ki jih Gospod posebej nagovarja\, njihovim družinam in okoljem z nenehno in srčno molitvijo. Hvala za vaše sodelovanje. \nPonedeljek\, 20. april\n12.00 Loški Potok\n13.00 Lučine\n14.00 Mavčiče\n15.00 Mekinje\n16.00 Mengeš\n17.00 Moravče\, Peče\n18.00 Naklo\n19.00 Nevlje\n20.00 Notranje Gorice\n21.00 Pirniče\n22.00 Planina pri Rakeku\, Rovte\n23.00 Podbrezje \nTorek\, 21. april\n0.00 Podlipa\n1.00 Polhov Gradec\n2.00 Poljane nad Škofjo Loko\n3.00 Begunje na Gorenjskem\, Preddvor\n4.00 Begunje pri Cerknici\, Predoslje\n5.00 Besnica\, Preserje\n6.00 Bevke\, Preska\n7.00 Blagovica\, Radeče\n8.00 Bled\, Radomlje\n9.00 frančiškanke Brezmadežnega spočetja (FBS)\n10.00 usmiljenke (HKL)\n11.00 Bloke\, Radovljica\n12.00 Bohinjska Bela\, Zasip\, Rakek\n13.00 Bohinjska Bistrica\, Rakitna\n14.00 Bolniška župnija\, Reteče\n15.00 Borovnica\, Ribnica\n16.00 Brdo\, Krašnja\, Češnjice\n17.00 Brezje – bazilika\, Mošnje\n18.00 Breznica\, Selca\n19.00 Brezovica\, Smlednik\n20.00 Cerklje na Gorenjskem\, Sodražica\n21.00 Cerknica\, Sora\n22.00 Dob\, Sorica\, Davča\n23.00 Dobrepolje – Videm\, Sostro\, Zavod sv. Stanislava \nSreda\, 22. april\n0.00 Dobrova\, Srednja vas v Bohinju\n1.00 Dol pri Ljubljani\, Stara Loka\n2.00 Dolenja vas\, Stari trg pri Ložu\n3.00 Dolnji Logatec\, Stična\, cistercijani\n4.00 Domžale\, Stranje\n5.00 Dovje\, Struge\n6.00 Gorje\, Sv. Duh pri Škofji Loki\n7.00 Gornji Logatec\, Sv. Gregor\n8.00 Grahovo\, Sv. Helena – Dolsko\n9.00 hčere Marije Pomočnice (FMA)\n10.00 frančiškanke Marijine misijonarke (FMM)\n11.00 Grosuplje\, Sv. Jakob ob Savi\n12.00 Homec\, Svibno\n13.00 Horjul\, Šenčur\n14.00 Ig\, Šentjošt nad Horjulom\n15.00 Ihan\, Šentvid pri Stični\n16.00 Ivančna Gorica\, Škocjan pri Turjaku\n17.00 Izlake\, Škofja Loka\n18.00 Jarše\, Škofljica\n19.00 Javorje nad Škofjo Loko\, Šmarca – Duplica\n20.00 Jesenice\, Šmarje – Sap\n21.00 Kamnik\, Šmartno pod Šmarno goro\n22.00 Kisovec\, Šmartno pri Litiji\, gimnazija Želimlje\n23.00 Kokrica\, Šmartno v Tuhinju \nČetrtek\, 23. april\n0.00 Komenda\, Št. Jurij pri Grosupljem\n1.00 Kopanj\, Štanga\n2.00 Koprivnik v Bohinju\, Tomišelj\n3.00 Koroška Bela\, Trata – Gorenja vas\n4.00 Kovor\, Trstenik\n5.00 Kranj\, Trzin\n6.00 Kranj – Drulovka/Breg\, Tržič\n7.00 Kranjska Gora\, Rateče\, Tržič – Bistrica\n8.00 Kresnice\, Vače\n9.00 karmeličanke (OCD)\n10.00 klarise (OSC)\n11.00 Križe\, Velesovo\n12.00 Lesce\, Velike Lašče\n13.00 Litija\, Vir\n14.00 Ljubljana – Bežigrad\, Višnja Gora\n15.00 Ljubljana – Črnuče\, Vodice\n16.00 Ljubljana – Dravlje\, jezuiti (DJ)\n17.00 Ljubljana – Ježica\, Vrhpolje\n18.00 Ljubljana – Kašelj/Zalog\, Zagorje ob Savi\n19.00 Ljubljana – Kodeljevo\, Zgornji Tuhinj\n20.00 Ljubljana – Koseze\, šolske sestre de Notre Dame (ND)\n21.00 Ljubljana – Marijino oznanjenje\, Železniki\n22.00 Ljubljana – Moste\, Želimlje\n23.00 Ljubljana – Podutik\, Žiri \nPetek\, 24. april\n0.00 Ljubljana – Polje\, Vrhnika\n1.00 Ljubljana – Rakovnik\, salezijanci (SDB)\n2.00 Ljubljana – Rudnik\, Žalna\n3.00 Ljubljana – Stožice\, šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja (ŠSFKK)\n4.00 Ljubljana – Sv. Jakob\, uršulinke (OSU)\n5.00 Stolna župnija\, kapitelj\n6.00 Ljubljana – Sv. Peter\, lazaristi (CM)\n7.00 Ljubljana – Šentvid\, škofija\n8.00 Ljubljana – Šiška\n9.00 Marijine sestre (MS)\n10.00 Misijonarke ljubezni (MC)\, sestre sv. Križa (SSK)\n11.00 Ljubljana – Štepanja vas\, kapucini (OFMCap)\n12.00 Ljubljana – Trnovo\n13.00 Ljubljana – Vič\, frančiškani (OFM)\n14.00 Ljubno\, Škofja Loka – Suha\n15.00 Lom\, semenišče \nJure Ferlež\,\nvoditelj Komisije za poklicanost\nin nove duhovne poklice
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/100-ur-molitve-za-nove-duhovne-poklice-4/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260423T170000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260423T183000
DTSTAMP:20260617T001502
CREATED:20251007T111455Z
LAST-MODIFIED:20251007T112226Z
UID:10003001-1776963600-1776969000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Biblična šola Evangelii gaudium 2025/2026
DESCRIPTION:Papež Frančišek v apostolski spodbudi Evangelii gaudium – Veselje evangelija predstavi Sveto pismo kot temeljni vir prenove osebnega življenja vernika in življenja vse Cerkve ter spodbuja k njenemu vsakodnevnemu branju. Biblična šola Evangelii gaudium želi biti odgovor na spodbude papeža Frančiška\, da bi ponovno odkrili Sveto pismo kot knjigo življenja\, kot živo Besedo\, ki je namenjena nam in lahko spreminja naše življenje. \nNovo študijsko leto (2025/2026) bomo posvetili modrostnim besedilom. \nV Biblični šoli bomo enkrat mesečno predstavili izbrane odlomke modrostnih besedil\, med katere sodijo knjige iz Stare zaveze: Job\, Pregovori\, Pridigar (Kohelet)\, Sirahova knjiga\, Knjiga modrosti\, Psalmi in Visoka pesem. \nVsako srečanje bo obsegalo predstavitev izbranega modrostnega odlomka\, zgodovinski in literarni okvir\, razlago ter poglobljeno razpravo. \nUvodno besedo bo imel celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž\, predavala pa bosta dr. s. Snežna Večko in dr. Samo Skralovnik ter drugi gostujoči predavatelji. \nPredavanja bodo potekala po ZOOM vsak 4. četrtek (zaradi praznikov kdaj 3. četrtek) v mesecu od 17:00 do 18:30. \nV letu 2025 bodo predavanja potekala ob naslednjih terminih: \n\n23. oktobra\,\n27. novembra in\n18. decembra.\n\nV letu 2026 bodo predavanja: \n\n22. januarja\,\n26. februarja\,\n26. marca\,\n23. aprila\,\n28. maja ter\n25. junija (živo).\n\nPrijave na: info@biblicnogibanje.si \nV spletno predavalnico lahko vstopite preko spletne povezave. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/biblicna-sola-evangelii-gaudium-2025-2026/2026-04-23/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/0269cf67e9d63db786c3271a624f1a6094b37760.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260425
DTEND;VALUE=DATE:20260426
DTSTAMP:20260617T001502
CREATED:20260331T130853Z
LAST-MODIFIED:20260331T130853Z
UID:10003113-1777075200-1777161599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Marko\, evangelist
DESCRIPTION:Sv. Marko\, apostol in pisec drugega evangelija goduje 25. aprila. \nPo izročilu naj bi bil učenec apostola Petra\, najverjetneje tudi njegov prevajalec. Rodil naj bi se v Palestini l. 20 po Kr.\, umrl pa naj bi v drugi polovici I. stoletja. \nMarko je bil doma iz ugledne jeruzalemske družine\, njegova mati naj bi bila lastnica hiše\, v kateri se je po Gospodovem vnebohodu zbirala prva krščanska občina. Iz tega se da sklepati\, da je bila v Markovi hiši obednica\, kjer je Jezus na veliki četrtek obhajal zadnjo večerjo. Po svojem bratrancu Barnabu (prim. Kol 4\,10) se je Marko leta 44 po Kr. seznanil z apostolom Pavlom. \nPo mučeniški smrti apostola Pavla je Marko postal samostojen. Z govorjeno in pisano besedo je oznanjal\, kar je slišal. Umrl je mučeniške smrti\, po pričevanju Evzebija iz Cezareje najverjetneje v Aleksandriji\, od koder so njegove relikvije kasneje prenesli v Benetke in njemu v čast v 11. stoletju tam zgradili veličastno baziliko. Legenda trdi\, da naj bi apostol Marko med delovanjem v Ogleju\, tedanji metropoli severnega Jadrana\, imenoval prvega škofa sv. Mohorja. Iz Benetk in Ogleja se je njegovo češčenje razširilo tudi v naše kraje. \nVsak od štirih evangelistov ima svoj simbol\, s katerim ga upodabljajo. Markov simbol je lev\, motiv pa se navezuje na zapis iz knjige Razodetja (prim. Raz 4\,7)\, ki govori o štirih živih bitjih\, ki Bogu dan in noč pojejo slavo. Leva (zver) povezujejo z Markom\, ker se njegova pripoved začne z delovanjem Janeza Krstnika v puščavi (prim. Mr 1\,13). \nMarkov evangelij \nMarko velja za utemeljitelja knjižne vrste\, imenovane evangelij. Zapisovanje pripovedi o Jezusu Kristusu zavestno vključi v katehetsko izročilo\, saj želi bralca pripeljati do kontemplacije križanega Boga\, ki je ljubezen. To je evangelij\, kar pomeni dobra novica\, ki odstrani vse podobe Boga\, ki si jih človek od nekdaj izmišlja ali se jim odreka. \nStruktura evangelija \nMarkov evangelij je sestavljen sorazmerno preprosto. Razlagalci se strinjajo\, da v njem lahko ločimo uvod (Mr 1\,2–13)\, ki nas seznanja z evangeljskim sporočilom; prvim delom\, ki obsega Jezusovo delovanje v Galileji in se konča s Petrovo izpovedjo (Mr 1\,14–8\,32); drugim delom (Mr 8\,33–10\,52)\, ki sega do Jezusovega vhoda v Jeruzalem. Tretji del (Mr 11\,1–16\,20) pa vsebuje Jezusovo delovanje v Jeruzalemu ter njegovo trpljenje\, smrt in vstajenje. Prehodne vrstice niso ostre ločnice\, ampak označujejo položen prehod\, ki vsebuje več vrstic. \nBesedilo je delno povzeto iz naslednjih virov: Svetnik za vsak dan Silvestra Čuka\, Evangelij po Marku Jožeta Plevnika ter Zapomni si in pripoveduj evangelij Silvana Faustija. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-marko-evangelist-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/59ad8018a78b6e8171f2474043e3edd926367ddb.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260429
DTEND;VALUE=DATE:20260430
DTSTAMP:20260617T001502
CREATED:20260331T131103Z
LAST-MODIFIED:20260331T131103Z
UID:10003114-1777420800-1777507199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Katarina Sienska\, sozavetnica Evrope
DESCRIPTION:Sv. Katarina Sienska\, cerkvena učiteljica\, mistikinja in sozavetnica Evrope goduje 29. aprila. \nRodila se je leta 1347 kot predzadnja od petindvajsetih otrok barvarja kož Jakoba Benincasa iz mesta Siena. Ljubka in živahna deklica je že z dvanajstimi leti prišla v spor z domačimi\, zlasti z materjo\, ki je hotela\, da si poišče moža in se ni mogla sprijazniti s Katarinino namero\, da se posveti Bogu. Temu prigovarjanju je Katarina napravila konec tako\, da si je ostrigla lase in s tem pokazala svojo trdno odločitev\, da se za vedno daruje Bogu. Oče je bil njen zaveznik in tako je s šestnajstimi leti mogla vstopiti v tretji red sv. Dominika. Dominikanske tretjerednice niso bile redovnice\, ki bi živele v samostanu\, temveč pobožne žene\, ki so se ravnale po določenih pravilih in so živele med svetom. Posvečale so se molitvi in dobrodelnosti. Nosile so tudi posebno obleko\, da so se razločevale od drugih žena. \nNekaj časa je bila Katarina usmerjena zgolj na molitev in premišljevanje. Ko ji je bilo kakih dvajset let\, se ji je v videnju prikazal Jezus\, se z njo skrivnostno zaročil in ji napovedal\, da ji bo v Cerkvi zaupana posebna naloga. Od takrat naprej se je odlikovala tudi v dejavni ljubezni. Njena skrb za druge je pritegnila pozornost Siencev. Nekaj se jih je povezalo v nekakšno skupino učencev\, v kateri so bili pripadniki različnih družbenih slojev: sodniki\, poslanci\, slikarji\, pesniki\, rokodelci\, redovniki in redovnice. Tako je Katarina dejavno sodelovala v dogajanjih svojega mesta in Cerkve svojega časa. Tista njena posebna naloga\, o kateri ji je bil govoril Jezus\, je bila\, da je pomagala prepričati papeža Gregorja XI.\, naj se vrne iz francoskega Avignona v Rim. Leta 1376 je to res storil: ko se je papež vračal v Petrovo mesto\, se je Katarina ponižno umaknila v rodno Sieno\, potem ko je svojo nalogo izpolnila. \n\nVloga ženske v Katoliški cerkvi v Sloveniji\n\nPozneje si je še veliko prizadevala\, da bi prinesla mir v Cerkev in v srca ljudi. Njena številna pisma (ohranilo se jih je 380) pričajo o njeni dejavnosti za Cerkev in o njeni veliki ljubezni do Jezusa; dragocena so tudi zato\, ker nam omogočajo vpogled v tisto mučno obdobje zgodovine Cerkve\, ko je ta žena povzdignila svoj glas. Lik Katarine Sienske je eden tistih svetlih vzorov žena\, ki jih je Cerkvi in svetu poklonilo 14. stoletje. Izčrpana od naporov svojega kratkega\, a napetega življenja\, použita od tistega\, kar je sama imenovala ‘sladke telesne muke’\, je Katarina komaj triintridesetletna umrla v Rimu 29. aprila 1380. \nZa svetnico jo je razglasil papež Pij II. leta 1461\, papež Pij XII. jo je leta 1939 postavil za zavetnico Italije\, papež Pavel VI. pa ji je leta 1970 podelil naslov cerkvene učiteljice in sicer zaradi njenega znamenitega in obsežnega spisa Knjiga božjega nauka. Papež Janez Pavel II. jo je leta 1999 razglasil za sozavetnico Evrope skupaj s sv. Edith Stein/Terezijo Benedikta od Križa in sv. Brigito Švedsko. \nVir: Revija Ognjišče in Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-katarina-sienska-sozavetnica-evrope-3/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Katarina-Sienska-revija-Ognjisce.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR