BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Nadškofija Ljubljana - ECPv6.11.0.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Nadškofija Ljubljana
X-ORIGINAL-URL:https://nadskofija-ljubljana.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za Nadškofija Ljubljana
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20250330T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20251026T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250703
DTEND;VALUE=DATE:20250704
DTSTAMP:20260617T091252
CREATED:20250701T114325Z
LAST-MODIFIED:20250701T114325Z
UID:10002898-1751500800-1751587199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sveti Tomaž\, apostol\, praznik
DESCRIPTION:V Katoliški Cerkvi 3. julija praznujemo god sv. Tomaža\, apostola in mučenca. \nČloveku\, ki noče verjeti na besedo\, ampak se hoče o vsem prepričati na lastne oči\, pravimo ‘neverni Tomaž’. Obnaša se namreč kot apostol Tomaž po Jezusovem vstajenju. Evangelist Janez pripoveduje\, da se je Gospod po svojem vstajenju prvi večer prikazal svojim učencem\, zbranim za zaprtimi vrati hiše\, kjer so le nekaj dni poprej skupaj z Jezusom obhajali spominsko večerjo ob judovskem velikonočnem prazniku\, ki je bila obenem zadnja večerja Jezusa kot človeka. Tomaža\, pravi\, ni bilo med njimi. Ko so mu drugi pripovedovali\, da je Jezus vstal in se jim prikazal\, jim je odvrnil: »Če ne vidim na njegovih rokah znamenja žebljev in ne vtaknem svojega prsta v rane od žebljev\, že ne bom veroval.« Čez osem dni je vstali Gospod spet obiskal svoje učence. Tomažu je rekel: »Daj svojo roko in jo položi v mojo stran in ne bodi neveren\, temveč veren.« Tedaj je Tomaž izpovedal vero z vklikom: »Moj Gospod in moj Bog!« \nZaradi tega dogodka je Tomaž postal ‘slaven’\, vendar pa o njem bolj malo vemo. Preden ga je Jezus poklical v svojo službo\, je opravljal ribiški poklic ob Genezareškem jezeru. Prvi trije evangelisti (Matej\, Marko in Luka) omenjajo Tomaža le v seznamih dvanajsterih apostolov\, več pozornosti pa mu posveti evangelist Janez\, ki ga v svoje poročilo o Jezusovem življenju in delovanju vplete štirikrat. Prvič tedaj\, ko Tomaž izrazi svojo pripravljenost iti z Jezusom v smrtno nevarnost\, ko gre v Betanijo k Lazarju; drugič med Jezusovim poslovilnim govorom pri zadnji večerji\, ko Tomaž poslavljajočemu se Jezusu vpade v besedo in pravi\, da oni ne vedo\, kam gre; najdaljši je tretji odlomek o Tomažu\, omenjen na začetku; četrtič in zadnjič pa Janez omenja Tomaža kot enega izmed sedmerih apostolov\, ki se jim je vstali Gospod prikazal\, ko so na Genezareškem jezeru lovili ribe. Janez trikrat navaja Tomažev vzdevek Dvojček\, kar je dejansko le prevod njegovega imena\, kajti ime Tomaž izhaja iz aramejske besede ‘toma’ s pomenom ‘dvojček’. \nPrakrščansko poročilo ve povedati\, da je apostol Tomaž po Jezusovem vnebohodu in prihodu Svetega Duha deloval na bližnjem Vzhodu in prišel celo do Indije. Umrl naj bi mučeniške smrti v kraju Mailapur pri Madrasu: prebodli so ga s sulico ali z mečem. Indijska Cerkev se ponaša\, da je njen ustanovitelj sveti Tomaž\, zato indijske kristjane pogosto imenujejo ‘Tomaževi kristjani’. \nGod apostola Tomaža so od 6. stoletja dalje obhajali 21. decembra\, od leta 1969 pa je 3. julija\, kakor je bil že prej v vzhodni Cerkvi v spomin na prenos njegovih kosti iz Indije v mezopotamsko Edeso (leta 232). Svetega Tomaža navadno upodabljajo s sulico\, pogosto pa ima v rokah tudi kotno merilo stavbenikov in sicer zaradi neke legende\, ki pripoveduje\, da je izrisal načrt za prelepo palačo v Indiji. Zaradi te legende častijo svetega Tomaža kot svojega zavetnika arhitekti\, zemljemerci\, geometri\, zidarji\, kamnoseki in tesarji. \nV naši domovini je temu apostolu posvečenih 34 cerkva (8 župnijskih in 26 podružnic). \nVir: Revija Ognjišče in Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sveti-tomaz-apostol-praznik/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/27d88569ff2324f7fd897428711b30e4d620caff-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250704T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250704T200000
DTSTAMP:20260617T091252
CREATED:20250702T110840Z
LAST-MODIFIED:20250702T110840Z
UID:10002904-1751655600-1751659200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Mučenci med Slovenci - 16
DESCRIPTION:Na prvi julijski petek\, 4. 7. 2025\, bo ob 19. uri pri frančiškanih na Tromostovju v Ljubljani darovana sveta maša za uspeh beatifikacije božje služabnice Antonije Premrov. Somaševanje bo vodil Janez Žerovnik\, kaplan iz župnije Cerknica\, kjer se je Antonija Premrov rodila in kjer je bila tudi umorjena. Pel bo Mešani pevski zbor župnije Cerknica\, ki ga vodi in na orgle spremlja Simona Lekšan. \nTo bo šestnajsta od tridesetih svetih maš\, ki jih pripravlja pobuda Vseposvojitev in bodo na trideset zaporednih prvih petkov darovane za slovenske mučence\, žrtve komunizma\, ki so v postopku za beatifikacijo. \nSvetniške kandidate s pesmijo predstavlja Gregor Čušin. \nBogoslužje lahko spremljamo tudi po GOLD TV in YouTube kanalu. \nLepo vabljeni! \nVeč informacij tukaj. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/mucenci-med-slovenci-16/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/01843d24ebfba094bf1fc293c06d61f82d0798c3.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250705
DTEND;VALUE=DATE:20250706
DTSTAMP:20260617T091252
CREATED:20250701T114456Z
LAST-MODIFIED:20250701T114456Z
UID:10002899-1751673600-1751759999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Ciril in Metod\, sozavetnika Evrope\, slovesni praznik
DESCRIPTION:V Katoliški Cerkvi 5. julija obhajamo slovesni praznik sv. bratov Cirila in Metoda\, slovanskih apostolov in sozavetnikov Evrope. Imenujemo ju tudi apostola Slovanov zaradi pomembnega misijonskega dela med slovanskimi ljudstvi. \nCiril in Metod sta bila misijonarja grškega rodu\, ki sta pri oznanjevanju in širjenju krščanske vere uporabljala glagolico. Ciril se je rodil okrog l. 826 ali 827\, Metod pa okrog l. 812 ali 815 v Solunu. Pri krstu so ju poimenovali Konstantin in Mihael\, vendar sta ob vstopu v samostan imeni spremenila. Najprej sta delovala kot knjižničar in učitelj filozofije. Mladost sta preživela v okolici Soluna\, cesar pa ju je okrog l. 860 poslal misijonarit na polotok Krim. \nMoravski knez Rastislav ju je okrog l. 860 povabil med slovanske narode\, kjer sta delovala na tedanjem velikomoravskem ozemlju\, ki je zajemalo današnjo vzhodno Slovenijo\, vzhodno Hrvaško\, Madžarsko\, Češko\, Slovaško\, južno Poljsko\, jugovzhodno Nemčijo in zahodno Ukrajino ter širila krščansko oznanilo v slovanskem jeziku. Po treh letih na Moravskem sta odšla v Panonijo in od tam preko Benetk v Rim. Pri papežu Hadrijanu II. (867–872) sta dobila dovoljenje za opravljanje bogoslužja v slovanskem jeziku. \nCiril je v Rimu zbolel in umrl\, papež Hadrijan II. pa je Metoda poslal h knezu Koclju v Panonijo. Na tem ozemlju je prišel v spor z nemškimi duhovniki in bil obtožen krivoverstva. Po izpustitvi mu je papež Janez VIII. (872–882) ponovno dovolil uporabo slovanskega jezika za bogoslužno rabo. \nNjun godovni dan v Katoliški Cerkvi obhajamo 5. julija\, v neslovanskih deželah pa 14. februarja. Pravoslavna Cerkev njun god obhaja 11. maja\, 24. maja pa godujeta po julijanskem koledarju. Sveti papež Janez Pavel II. (1978–2005) ju je leta 1980 imenoval za sozavetnika Evrope. V ljubljanski nadškofiji sta glavna zavetnika\, v mariborski nadškofiji pa druga zavetnika nadškofije. V murskosoboški škofij je sv. Metod glavni zavetnik škofije\, njun god pa v Katoliški cerkvi v Sloveniji obhajamo kot slovesni praznik. \nPraznik apostolov Slovanov je priložnost za ovrednotenje in zavedanje njunega pomena na področju evropske kulturne\, zgodovinske in jezikovne dediščine\, ki je povezana tudi z našo deželo. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/ciril-in-metod-sozavetnika-evrope-slovesni-praznik-5/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/ciril-in-metod4-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250706
DTEND;VALUE=DATE:20250714
DTSTAMP:20260617T091252
CREATED:20250702T125600Z
LAST-MODIFIED:20250702T125600Z
UID:10002907-1751760000-1752451199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Poletni tedni v Taizéju
DESCRIPTION:Z odhodom v Taizé smo povabljeni\, da iščemo občestvo z Bogom preko skupne molitve\, petja\, tišine\, osebnega premišljevanja in deljenja z drugimi udeleženci. \nVsak lahko v tej vasici najde tisto kar išče: prijateljstvo\, mir\, zabavo\, Boga\, odgovore\, nov način molitve\, lepo naravo in še mnogo drugega. \nZA KOGA: mladi med 16. in 30. letom\n\nKDAJ: od 6. do 13. julija 2025\n\n\n\nKako poteka teden v Taizéju?\n\n\n\n\n\nŠe nisi bil v Taizéju in te zanima kako je tam? Klikni na povezavo.\n\n\nVtise o poletnem tednu v Taizéju si lahko ogledaš v foto galeriji.\n\n\n\n\nveč o tednih v Taizéju\n\nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/poletni-tedni-v-taizeju-5/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Logo-Katoliska-mladina-1.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250708
DTEND;VALUE=DATE:20250709
DTSTAMP:20260617T091252
CREATED:20250702T111058Z
LAST-MODIFIED:20250702T111058Z
UID:10002905-1751932800-1752019199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Obletnica posvetitve bazilike v Stični
DESCRIPTION:Cistercijanski samostan v Stični 8. julija praznuje obletnico posvetitve cerkve Žalostne Matere Božje (posvečena leta 1156) in je bila leta 1936 razglašena za baziliko. \nBazilika danes služi tudi kot župnijska cerkev\, kot Marijin romarski kraj pa je bila 1936 razglašena za baziliko. Je ena izmed največjih cerkva v Sloveniji\, po nekaterih virih pa naj bi bila tudi najdaljša. \nCerkev je 8. julija 1156 posvetil oglejski patriarh Pelegrin I. Kot vse cistercijanske cerkve je tudi ta dobila posvetitev Materi Božji. Raziskave so pokazale\, da je bila že takratnja cerkev sezidana kot troladijska slopna bazilika s prečno ladjo in dvema dolgima stranskima kapelama. \nCistercijanski samostan ali opatija Stična je najstarejši samostan na slovenskem ozemlju. Cistercijani smo pripadniki reformiranega benediktinskega življenja. Reformo so v Franciji začeli in izpeljali sv. Robert\, sv. Alberik in sv. Štefan Harding\, ki veljajo za ustanovitelje reda. Ime izahaja po prvi in matični opatiji v kraju Citeaux (beri : sito\, latinsko: Cistercium) v Burgundiji v Franciji. \nCistercijanska Opatija Stična  je najstarejši samostan na današnjem slovenskem ozemlju in edina opatija\, ki še deluje. V sklopu samostana se nahaja Bazilika Žalostne Matere Božje\, ki služi tudi kot župnijska cerkev. \nZačetki samostana segajo v leto 1132. Samostan je kmalu po ustanovitvi postal pomembno versko\, kulturno in gospodarsko središče Kranjske. Bogata samostanska knjižnica je do jožefinskih reform varovala dragocene iluminirane rokopise v latinščini iz 12. in 13. stoletja\, ki so nastali v stiškem skriptoriju. V samostanu je leta 1428 nastal za slovensko slovstvo pomemben Stiški rokopis\, eden prvih pisnih spomenikov v slovenščini. \nŽe v 12. stoletju se v Stični omenja samostanska šola\, ki pa je verjetno sčasoma sprejemala za izobraževanje tudi dečke od zunaj. Tako se omenja\, da je verjetno skladatelj Jakob Gallus iz Ribnice\, svojo prvo izobrazbo dobil v Stični. Od 14. stoletja naprej je stiški samostan pošiljal svoje nadarjene menihe za univerzitetni študij verjetno v cistercijanski kolegij pri Dunaju. Od 14. stoletja naprej je namreč cistercijanski red svojim članom dovoljeval stik z gosti in ljudmi iz okolice\, kar so redovni statuti sprva prepovedovali. Zaradi tega in tudi zaradi začenjajoče nove miselnosti renesanse je nastal v 15. stoletju Stiški rokopis\, ki obsega razen glavnega besedila v latinščini tudi najstarejše zapisano slovensko besedilo: molitev pred pridigo\, molitev “Pozdravljena Kraljica”\, dva obrazca splošne spovedi in začetek stare velikonočne pesmi. \nPatriarh Peregrin je Stični že ob njenem nastanku podelil toliko posesti in dohodkov\, da je mogla živeti. Ker so menihi zlasti v prvih stoletjih imeli veliko izdatkov za gradnje in dograjevanje stavb in njihove opreme\, posebej še za njeno najimenitnejšo stavbo\, veličastno romansko cerkev\, jim je ustanovitelj moral povečati dohodke. \nČeprav je bilo življenje in arhitektura Stične zastavljena skromneje kot po mnogih drugih cistercijanskih samostanih po Evropi\, se je vendar sčasoma Stična toliko opomogla\, da je mogla v neki meri slediti ostalim. Vseskozi so skušali skrbeti\, da so bili samostanski prostori \, kjer se je odvijalo skupno življenje menihov\, lepo urejeni\, in še posebej rezidenca opata – prelatura\, ki je bila namenjena sprejemanju in stanovanju gostov in nekako predstavljala skupnost pred javnostjo. Križni hodnik v Stični je sčasoma dobil zidano zgodnjegotsko obliko s skromno poslikavo zaradi samostanskih pravil in zaradi skromnejših razmer v naših krajih. Iz istih razlogov tudi ni dobil izrazitejših figuralnih okrasitev. \nSkozi stoletja je samostan spreminjal svojo arhitekturno podobo\, tako da danes najdemo sledove romanike\, gotike in baroka. Vse do danes pa se je ohranilo najstarejše jedro samostana\, ki ga tvorita znameniti križni hodnik in redovna cerkev. V času reform Jožefa II. leta 1784 je bil samostan razpuščen. Ponovno so ga obudili cistercijani šele leta 1898. Od takrat dalje samostan ponovno nemoteno deluje. \nSamostan ter cerkev sta danes zavarovana kot nepremična spomenika državnega pomena\, sam samostan pa predstavlja pomembno versko in kulturno središče. \nVeč na: www.sticna.eu \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/obletnica-posvetitve-bazilike-v-sticni-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Sticna1-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250711
DTEND;VALUE=DATE:20250712
DTSTAMP:20260617T091252
CREATED:20250701T114826Z
LAST-MODIFIED:20250701T114826Z
UID:10002900-1752192000-1752278399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Benedikt\, zavetnik Evrope\, praznik
DESCRIPTION:Svetega Benedikta\, začetnika zahodnega meništva\, je papež Pavel VI. 24. oktobra 1964 razglasil za prvega zavetnika Evrope\, ker je “s križem\, knjigo in plugom prinesel krščanski napredek narodom\, razkropljenim od Sredozemskega morja do Skandinavije\, od Irske do prostranih nižin Poljske”. \nPoljak Janez Pavel II.\, prvi slovanski papež\, je leta 1980\, ob 1500 letnici rojstva sv. Benedikta\, dejal\, da je bila Evropa na novo rojena ob propadu velikega rimskega imperija. »Ko se je porajala na njegovih kulturnih temeljih\, je po zaslugi benediktinskega duha iz tistega izročila povzela in v dediščino evropske in vesoljne kulture utelesila vse tisto\, kar bi se sicer izgubilo.« Redovna pravila\, ki jih je sestavil sveti Benedikt in jih imenujejo “evangelij\, presajen v resnično življenje”\, je mogoče povzeti v treh besedah: ‘Ora et labora!’ (Moli in delaj). Skladno povezovanje dela in molitve je ideal krščanskega prizadevanja za popolnost ali izpolnjevanje božje volje. \nPapež Gregor Veliki\, ki je sestavil življenjepis sv. Benedikta v obliki pogovora z namišljenim diakonom Petrom\, pove\, da se je Benedikt rodil v plemeniti družini v Nursiji to je današnje mestece Norcia v Umbriji in sicer okoli leta 480. O njegovi družini vemo le to\, da je imel sestro dvojčico Sholastiko\, ki je vse življenje hodila po bratovih stopinjah in ga posnemala tudi v svetništvu (njen god obhajamo 10. februarja). Starši so Benedikta poslali v Rim\, da bi se izpopolnil v pravnih vedah\, toda prav kmalu je bil sit Rima in njegove pokvarjenosti. Najprej se je umaknil v bližino mesta Tivoli\, kjer si je poiskal družbo enako mislečih. Kmalu je spoznal\, da ta družba ni zanj\, zato se je skril v samotno sotesko reke Aniene nedaleč od mesta Subiaco\, ker je želel biti popolnoma ločen od sveta\, da bi ob branju in premišljevanju Svetega pisma in v molitvi našel stik z Bogom ter prodrl v globine svoje duše. Pa ni bil dolgo sam. Nekega dne so se pred njegovo votlino prikazali puščavniki iz Vicovara in ga prosili\, naj namesto umrlega predstojnika prevzame vodstvo njihove skupnosti. Benedikt je njihovo gorečo prošnjo uslišal. Puščavniki pa so bili svojeglavi\, zato jih je zapustil. Po dolgem premisleku je sprejel vodstvo nove redovne skupnosti\, ki se je bila voljna ravnati po njegovih pravilih. Tem svojim redovnikom je Benedikt hotel biti ‘oče’\, to namreč pomeni beseda ‘abbas’ ali po slovensko ‘opat’. \nČez nekaj časa je izbral najboljše menihe iz dvanajstih samostanov\, ki jim je bil ‘oče’\, in se napotil proti jugu. Ustavil se je pri mestu Cassino pri Neaplju\, zgrajenim pod visokim gričem. Na vrhu tega griča je zrastel znameniti samostan Montecassino\, ki velja za matično hišo benediktinskega reda in v nekem smislu vseh samostanov na krščanskem Zahodu. Stari viri postavljajo začetek Montecassina v leto 529: ta letnica ima tudi simboličen pomen tega leta je namreč bizantinski cesar Justinijan dal zapreti zadnjo pogansko šolo v Atenah\, Montecassino pa je zasvetil kot novo žarišče krščanske kulture. Skupnost na Montecassinu je opat Benedikt vodil vse do svoje smrti\, najbrž leta 547. \n  \nBesedilo je s spletne strani revije Ognjišče. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-benedikt-zavetnik-evrope-praznik-4/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/05af5bab1f6c39a0d6a17fefa5e695b0aba37034.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250711T183000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250711T200000
DTSTAMP:20260617T091252
CREATED:20250702T125926Z
LAST-MODIFIED:20250702T130335Z
UID:10002908-1752258600-1752264000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Molitev in sveta maša za bolnike z rakom
DESCRIPTION:V baziliki Marije Pomagaj vsak drugi petek v mesecu zvečer poteka molitev\, sveta maša ter blagoslov z relikvijami sv. Leopolda Mandića.  \nKongregacija za bogoslužje in discipline zakramentov je 11. februarja 2020 uradno razglasila sv. Leopolda Mandića za zavetnika bolnikov z rakom. Kongregacija je poudarila\, da je s to razglasitvijo odprto okno upanja\, saj bo sv. Leopold\, ki je sam doživel osebno izkušnjo nemoči te težke težke bolezni\, kot zavetnik spremljal onkološke bolnike s svojo priprošnjo pri Bogu. \nTudi v letu 2025 bo v baziliki Marije Pomagaj na Brezjah vsak drugi petek v mesecu potekala molitev s priprošnjo sv. Leopoldu Mandiću. \nTermini: 11. julij\, 8. avgust\, 12. september\, 10. oktober\nOb 18.30 – molitev rožnega venca\nOb 19.00 – sveta maša in po maši blagoslov z relikvijami sv. Leopolda Mandića \nTermini: 14. november\, 12. december\nOb 17.30 – molitev rožnega venca\nOb 18.00 – sveta maša in po maši blagoslov z relikvijami sv. Leopolda Mandića
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/molitev-in-sveta-masa-za-bolnike-z-rakom-25/2025-07-11/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Brezje-Ivan-Rampre-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250714T200000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250714T220000
DTSTAMP:20260617T091252
CREATED:20250729T084414Z
LAST-MODIFIED:20250729T084414Z
UID:10002928-1752523200-1752530400@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Predavanje: Kako zaživeti s Svetim Duhom?
DESCRIPTION:Na povabilo Založbe Emanuel bo avgusta ponovno obiskal Slovenijo p. Jacques Philippe\, avtor uspešnic Išči mir in mu sledi ter Notranja svoboda. Je duhovnik Skupnosti blagrov iz Francije\, priznani duhovni pisec in voditelj duhovnih vaj po vsem svetu. \nČetrtek\, 14. avgust 2025\, ob 20.00\nAntonov dom\, Ljubljana – Vič\nPredavanje: Kako zaživeti s Svetim Duhom?\nBrez milosti Svetega Duha ne moremo ničesar storiti – On je tisti\, ki nas posvečuje\, osvobaja in vodi. Spoznali bomo\, katere drže in življenjske izbire nam pomagajo\, da se odpremo njegovemu delovanju.\nVstop prost. Vabljeni! \n  \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/predavanje-kako-zaziveti-s-svetim-duhom/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Ljubljana-Vič1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250720T100000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250720T120000
DTSTAMP:20260617T091252
CREATED:20250702T130903Z
LAST-MODIFIED:20250702T130903Z
UID:10002915-1753005600-1753012800@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Romanje zakonskih jubilantov
DESCRIPTION:Na nedeljo po prazniku staršev Device Marije\, svetega Joahima in svete Ane k Mariji Pomagaj tradicionalno priromajo zakonski jubilanti. Slovesna sveta maša z blagoslovom parov bo ob 10. uri.  \nStarša Device Marije sta zavetnika vseh zakoncev\, zato vsako leto na nedeljo pred praznikov svete Ane in svetega Joahima k Mariji Pomagaj na Brezje priromajo zakonci\, ki praznujejo zakonski jubilej.\nSlovesna sveta maša z blagoslovom zakonskih jubilantov bo v nedeljo\, 21. julija\, ob 10. uri.\nVljudno vabljeni. \nVir: Marija.si
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/romanje-zakonskih-jubilantov-5/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Brezje-Ivan-Rampre-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250722
DTEND;VALUE=DATE:20250723
DTSTAMP:20260617T091252
CREATED:20250701T115000Z
LAST-MODIFIED:20250701T115000Z
UID:10002901-1753142400-1753228799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Marija Magdalena\, praznik
DESCRIPTION:22. julija v Katoliški Cerkvi obhajamo praznik sv. Marije Magdalene\, prve priče\, ki je videla Vstalega\, in prve glasnice\, ki je apostolom oznanila vstajenje Gospoda. \nDolgo časa so v pobožnosti in v umetnosti Marijo Magdaleno istili z Marijo iz Betanije\, sestro Lazarja in Marte\, ter z neimenovano ‘veliko grešnico’\, ki je Jezusu v farizejevi hiši med obedom mazilila noge\, potem ko jih je oprala s svojimi solzami ter obrisala s svojimi lasmi. Zdaj je dokazano\, da gre za tri različne osebe. \n\nGod svete Marije Magdalene praznik za vso Cerkev\nVloga ženske v Katoliški Cerkvi v Sloveniji\n\nSvetnici je ime Marija\, Magdalena je njen priimek\, ki pove\, da je bila doma iz Magdale\, ribiškega mesteca na zahodnem bregu Genezareškega jezera. Iz dveh pripomb v Lukovem in Markovem evangeliju vemo\, da je Jezus iz Marije iz Magdale izgnal sedem hudih duhov. Število sedem v Svetem pismu pomeni veliko število\, množico. Ta omemba hoče povedati\, da je bila Marija popolnoma v oblasti hudih duhov. V skupini žena\, ki so stregle zboru apostolov in njihovemu Učitelju\, se Marija Magdalena vedno imenuje na prvem mestu. \nMarija Magdalena je ostala Jezusu zvesta vse do konca do smrti na Kalvariji in še do groba. Pod križem je vztrajala z Jezusovo materjo Marijo in z edinim učencem Janezom\, ki ni strahopetno pobegnil. Ko je minil praznični dan velike noči\, so Marija Magdalena\, Marija\, mati Jakobova\, in Marija Saloma kupile dišav\, da bi Jezusovo telo v grobu mazilile. Evangelist Janez pa nam je ohranil čudoviti prizor srečanja Marije Magdalene z vstalim Jezusom. Ko je stoječ ob grobu jokala\, [o je Jezus sočutno vprašal: »Žena\, kaj jokaš? Koga iščeš?« Magdalena je mislila\, da govori z vrtnarjem\, zato je prosila\, naj ji pokaže\, kam je del Jezusovo telo. Ko jo je Jezus poklical po imenu: »Marija!«\, pa ga je prepoznala. Trdno je bila prepričana\, da je Gospod vstal od mrtvih in to veselo novico je nemudoma sporočila njegovim učencem. \nSkozi vsa stoletja cerkvene zgodovine razmišlja pisec slovenskega življenjepisa svete Marije Magdalene\, srečujemo žene\, ki učencem naznanjajo Jezusovo sporočilo. In tudi v današnjih dneh je na svetu nešteto žena\, ki so pripravljene služiti Jezusu in njegovemu vstajenjskemu oznanilu. Marija Magdalena je kakor nalašč njihova svetnica. Grki so jo že zgodaj častili kot “nosilko miru in enakovredno apostolom”. \nUmetniki jo upodabljajo s posodico z mazilnim oljem\, stoječo pod križem\, ali kot spokornico z razpuščenimi lasmi (po zgrešenem enačenju z evangeljsko grešnico) s knjigo\, s Križanim\, s spokornim bičem v rokah in z mrtvaško glavo pred seboj. (Povzeto po reviji Ognjišče) \nPapež Frančišek je v okviru jubileja Usmiljenja določil\, da se god sv. Marije Magdalene povzdigne v praznik\, da bi izpostavil »pomembnost te ženske\, ki je pokazala veliko ljubezen do Kristusa in ki jo je Kristus zelo ljubil«. Kot je zapisano v dekretu\, ki ima naslov Apostolorum Apostola in ima datum 3. junij 2016\, »se odločitev umešča v sedanji cerkveni kontekst\, ki zahteva bolj poglobljen premislek o dostojanstvu ženske\, novi evangelizaciji in veliki skrivnosti božjega usmiljenja«. Sveti Janez Pavel II. je veliko pozornosti namenil ne le pomembni vlogi ženske pri Kristusovem poslanstvu in poslanstvu Cerkve\, ampak tudi posebni vlogi Marije Magdalene kot »prvi priči\, ki je videla Vstalega\, in prvi glasnici\, ki je apostolom oznanila vstajenje Gospoda«. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-marija-magdalena-praznik-5/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/magdalena-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250723
DTEND;VALUE=DATE:20250724
DTSTAMP:20260617T091252
CREATED:20250701T115145Z
LAST-MODIFIED:20250701T115145Z
UID:10002902-1753228800-1753315199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Brigita\, sozavetnica Evrope\, praznik
DESCRIPTION:Papež Janez Pavel II. je sv. Brigito 1. oktobra 1999\, na začetku druge sinode za Evropo\, razglasil za sozavetnico Evrope. \nBrigita je bila visokega rodu. Rodila se je najverjetneje leta 1302 v kraju Finstad pri Upsali\, kjer je zdaj sedež slavne univerze. Njen oče je imel odgovorno upravno službo. Družina je bila v sorodu s kraljevskimi rodbinami\, ki so se menjavale na švedskem prestolu. Po smrti svoje matere je Brigita živela pri teti in v tem času je imela videnje: podobo Križanega\, ki se ji je neizbrisno vtisnila v spomin za vse življenje. \nPri šestnajstih letih se je poročila. Od osmih otrok\, ki jih je rodila\, je po njeni poti šla hči Katarina\, ki je na Švedskem znana kot Karin. Ona je tudi uresničila njeno zamisel o ustanovitvi samostana v Vadsteni. Čeprav bogata gospa\, se je Brigita lotila vsakega dela\, tudi takšnega\, ki so ga opravljale le dekle. Odlikovala se je po dobrodelnosti. Poklicali so jo na dvor za upravnico. Mlademu kralju Magnusu II. Eriksonu\, svojemu bratrancu\, je brez slepomišenja povedala\, da mora svoje razuzdano življenje korenito spremeniti\, če hoče uiti božji kazni. Ni je poslušal in Brigitine napovedi so se uresničile. Ko je videla\, da kralj živi po svoje\, je dvor zapustila ter z možem odšla na božjo pot v špansko Kompostelo. Med romanjem je mož umrl v cistercijanskem samostanu Alvastra na Španskem. \nLeta 1346 je Brigita v zamaknjenju dobila naročilo\, naj ustanovi nov red s prvim samostanom v Vadsteni. Ko je bilo vse skoraj uresničeno\, jo je Bog poslal v Rim\, kjer se je lotila živahne politične dejavnosti\, s katero je posegla v celotno dogajanje tedanje Zahodne Evrope. Šlo ji je predvsem za mir in edinost\, kajti krvaveče rane njenega časa so bile razprtije\, spori\, razkol. V tej službi je ostala zadnjih štiriindvajset let svojega življenja. Umrla je 23. julija 1373 v Rimu in sicer med mašo. \nNjeno truplo so v zmagoslavnem sprevodu prepeljali iz Rima v Vadsteno\, kjer so jo položili k zadnjemu počitku v samostanski cerkvi. Prva prednica Brigitinega reda je bila njena hči Katarina (Cerkev jo časti kot svetnico in se je spominja 24. marca). Njen grob je kmalu postal priljubljena božja pot kraljev in kraljic pa tudi številnih kristjanov iz raznih dežel. Vadstena se je razvila v pomembno kulturno središče na evropskem severu. Tam je bila tudi najpomembnejša srednjeveška knjižnica na Švedskem in prva švedska tiskarna. To izredno ženo so tudi protestanti sprejeli za svojo in jo častijo kot narodno svetnico. \nPapež Janez Pavel II. jo je razglasil za sozavetnico Evrope ob sv. Katarini Sienski in sv. Tereziji Benedikti od Križa/Edith Stein. \nVir: revija.ognjišče.si in Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-brigita-sozavetnica-evrope-praznik-3/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/brigita.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250725
DTEND;VALUE=DATE:20250726
DTSTAMP:20260617T091252
CREATED:20250701T120201Z
LAST-MODIFIED:20250701T120201Z
UID:10002903-1753401600-1753487999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Jakob starejši\, apostol\, praznik
DESCRIPTION:25. julija v Katoliški Cerkvi obhajamo god apostola Jakoba starejšega. \nV zboru dvanajsterih apostolov\, ki jih je Jezus poklical\, sta bila dva Jakoba\, med prvim je bil za apostola poklican ravno današnji godovnjak\, zato je ob njegovem imenu še vzdevek starejši. \nJakob je bil doma iz enega od mest ob Genezareškem jezeru\, njegov oče Zebedej je bil ribič\, mati Saloma pa je bila sestra Jezusove matere Marije. Skupaj z bratom Janezom in apostolom Petrom je bil Jakob priča Jezusovega spremenjenja na gori in obuditve Jairove hčere. V dneh Jezusovega trpljenja se je Jakob\, kot večina apostolov\, potuhnil\, po Jezusovem vstajenju od mrtvih pa je bil z drugimi apostoli v Jeruzalemu. Malo vemo o njegovem delovanju po Jezusovem vnebohodu in prihodu Svetega Duha. Pisec Apostolskih del poroča\, da je Herod »dal z mečem usmrtiti Jakoba\, Janezovega brata«. To naj bi se zgodilo okrog velike noči leta 44. \nApostol Jakob je zelo priljubljen tudi v Sloveniji\, kar dokazuje 68 cerkva njemu posvečenih. Njegove posmrtne ostanke so v 7. stoletju prenesli v Compostelo v današnji Španiji\, kjer stoji njemu posvečena katedrala. \n\nBesedilo je povzeto iz knjige Svetnik za vsak dan Silvestra Čuka. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-jakob-starejsi-apostol-praznik-5/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/jakob-starejši.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250727
DTEND;VALUE=DATE:20250728
DTSTAMP:20260617T091252
CREATED:20250702T111951Z
LAST-MODIFIED:20250702T111951Z
UID:10002906-1753574400-1753660799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Peti svetovni dan starih staršev in ostarelih: »Blagor tistemu\, ki ni izgubil upanja«
DESCRIPTION:Dikasterij za laike\, družino in življenje je sporočil javnosti naslov teme V. svetovnega dneva starih staršev in ostarelih\, ki jo je odobril papež Frančišek. Ta se glasi: »Blagor tistemu\, ki ni izgubil upanja« (prim. Sir 14\,2). \nSveti oče je za peti svetovni dan starih staršev in ostarelih\, ki bo letos obhajan v nedeljo\, 27. julija\, izbral temo: »Blagor tistemu\, ki ni izgubil upanja« (prim. Sir 14\,2). Te besede\, vzete iz Sirahove knjige\, izražajo blaženost ostarelih in v Gospodovem upanju nakazujejo pot v krščansko in spravljivo starost. \nDan\, ki ga je ustanovil papež Frančišek leta 2021\, želi biti v jubilejnem letu priložnost za razmislek o tem\, kako lahko navzočnost starih staršev in starejših postane znamenje upanja v vsaki družini in cerkveni skupnosti. \nDikasterij za laike\, družino in življenje ponavlja povabilo papeža Frančiška\, da se obhaja ta dan v vseh škofijah in da obhajanje nedelje\, 27. julija\, posvetijo starejšim\, spodbujajo obiske in priložnosti za srečanja med generacijami. \nVir: Vatican news in Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/peti-svetovni-dan-starih-starsev-in-ostarelih-blagor-tistemu-ki-ni-izgubil-upanja/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/81a5c5a2180225cd4b75a489e5a6ead5b4ec60cb.png
END:VEVENT
END:VCALENDAR