BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Nadškofija Ljubljana - ECPv6.11.0.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Nadškofija Ljubljana
X-ORIGINAL-URL:https://nadskofija-ljubljana.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za Nadškofija Ljubljana
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20250330T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20251026T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250603T200000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250603T220000
DTSTAMP:20260619T094923
CREATED:20250205T140938Z
LAST-MODIFIED:20250210T095124Z
UID:10002846-1748980800-1748988000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Večer Plus+
DESCRIPTION:Bog v središču. Slavljenje. Molitev v tišini. Spoved. Življenjske zgodbe. Priložnost za vsakega\, da se umiri\, okrepi\, prejme upanje\, najde svoje mesto v svetu. \nVečere pripravljata Katoliška mladina in Svetnikova skupnost slavilcev – Sveti. \nKDAJ: \n\n11. februar 2024 ob 19.00\n11. marec 2025 ob 19.00\n8. april 2025 ob 20.00\n13. maj 2025 ob 20.00\n3. junij 2025 ob 20.00\n\n  \nKRAJ: Antonov dom na Viču \nZA KOGA: večeri so odprti za vse starosti \nVir: Katoliška mladina
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/vecer-plus-16/2025-06-03/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/vecer_plus_Fb_objava_spletna-stran.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250607T110000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250607T130000
DTSTAMP:20260619T094923
CREATED:20250603T114943Z
LAST-MODIFIED:20250603T114943Z
UID:10002886-1749294000-1749301200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Spominska slovesnost ob 80. obletnici množičnega poboja slovenskih domobrancev
DESCRIPTION:Dekanija Kočevje in v društvo Nova slovenska zaveza vabita k udeležbi na Spominski slovesnost ob 80. obletnici množičnega poboja slovenskih domobrancev (večina fantov med 14 in 24 letom). \nSpominska slovestnost bo prvo soboto\, 7. junija\, ob ob 11. uri. \nLetos bo potekala pod Macesnovo gorico\, na kraju največje odkrite jame pomorov na območju Kočevskega Roga. Trenutno na tem mestu še potekajo urejevalna dela za spominsko obeležje pod okriljem Občine Kočevje. \nSveto mašo bo vodil škof Andrej Saje ob somaševanju škofov in duhovnikov na samem kraju množičnega grobišča\, kjer je življenje izgubilo več kot 3450 naših rojakov. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/spominska-slovesnost-ob-80-obletnici-mnozicnega-poboja-slovenskih-domobrancev/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250608
DTEND;VALUE=DATE:20250609
DTSTAMP:20260619T094923
CREATED:20250603T122019Z
LAST-MODIFIED:20250603T122019Z
UID:10002889-1749340800-1749427199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Binkošti
DESCRIPTION:S slovesnim praznikom binkošti\, ki ga bomo letos praznovali v nedeljo\, 8. junija\, bomo v Katoliški Cerkvi sklenili velikonočni čas. \nPraznik obhajamo 50 dni po veliki noči in je praznik prihoda Svetega Duha\, ker je na ta dan po svetopisemskem sporočilu nad zbrane učence in Božjo mater Marijo prišel Sveti Duh (prim. Apd 2\,1–11; Jn 20\,19–23).[1] \nSveti Duh v življenju krščanske skupnosti\nIz svetopisemskega besedila izhaja pomen delovanja Svetega Duha v Cerkvi in življenju krščanske skupnosti\, saj je on dejavno navzoč ob sprejemanju odločitev (prim. Apd 15\,28)\, izbira oznanjevalce (prim. Apd 13\,2) ter jih vodi (Apd 8\,26–40). Začetki Cerkve so po Apostolskih delih v tesni povezanosti s prihodom Svetega Duha\, zato v drugem Lukovem delu – Apostolskih delih – binkošti zavzemajo središčno mesto. Kakor je Jezus po krstu v Duhu začel svoje delovanje s programskim govorom v nazareški shodnici\, ki ga je sklenil z opozorilom\, da so vsi (ne samo Judje) poklicani k odrešenju; tako tudi Cerkev po svojem binkoštnem krstu (prim. Apd 2\,1–4) začenja svoje poslanstvo s Petrovim govorom v Jeruzalemu (prim. Apd 2\,14 in sl.)\, ki na koncu nakaže univerzalni vidik odrešenja (prim. Apd 2\,39). Tako sta celotno evangeljsko poslanstvo Cerkve\, kakor tudi poslanstvo Jezusa Kristusa prikazana kot delovanje pod vodstvom Svetega Duha.[2] \nApostolska dela pričujejo o delovanju Svetega Duha ne samo ob nastanku Cerkve\, ampak tudi o njegovem stalnem spremljanju Cerkve na njeni poti napredovanja. Celotna knjiga je eno samo sklicevanje na Svetega Duha. Ta je dvakrat omenjen kot prvotni dejavnik odrešenja\, njegovo delo je tudi obrat Cerkev k poganom. Po molitvi\, veri in krstu Sveti Duh podarja moč za pričevanje ter vodi Cerkev pri njenem misijonskem poslanstvu in oznanjevanju evangelija.[3] \nSveti Duh in nova evangelizacija\nSveti Duh je začetnik in počelo vsake evangelizacije\, je prvenstveni nosilec veselega oznanila v svet in prehiteva človeško oznanjevanje evangelija. Papež Pavel VI. (1963–1978) je izpostavil vlogo Svetega Duha kot glavnega dejavnika evangelizacije\, zato mora Cerkev bolj premišljevati naravo\, vlogo in način delovanja Svetega Duha v današnji družbi in evangelizaciji. Ko Cerkev danes čuti potrebo po novi evangelizaciji\, pravzaprav čuti potrebo po bolj odločni poslušnosti in odprtosti za delovanje Svetega Duha.[4] \nNova evangelizacija\, ki pomeni prehod od tradicionalne k osebni veri\, pomeni tudi novo prisluškovanje Svetemu Duhu\, ki tudi za danes pozna prave rešitve za nastale razmere. Evangelizacija je tudi »nova«\, ker Sveti Duh neprestano ustvarja novost Božje besede in ljudi na novo duhovno prebuja. Sveti Duh je tisti\, ki evangeliju odpira pot v srca ljudi in družbe (prim. Apd 16\,9–10) ter konkretizira evangeljsko sporočilo v sodobni čas in okolje.[5] \nIzraz binkošti in cerkveno leto\nBeseda binkošti izhaja iz nemškega jezika (Pfingsten iz ‘der fünfzigste Tag’ (petdeseti dan))\, pojem pa izhaja iz grške besede pentekoste’ (hemera)\, kar pomeni petdeseti (dan). Po binkoštih se v Katoliški Cerkvi nadaljuje liturgični čas med letom\, ki traja do konca cerkvenega leta oziroma do začetka adventnega časa. Velikonočno svečo v cerkvah z oltarnega prostora odnesejo h krstnemu kamnu\, duhovniki in drugi sodelavci pa pri bogoslužju nosijo liturgična oblačila v zeleni barvi. \n\n\n\n[1] Apd 2\,1–11: Ko je prišel binkoštni dan\, so bili vsi zbrani na istem kraju. Nenadoma je nastal z neba šum\, kot bi se bližal silovit vihar\, in napolnil vso hišo\, kjer so se zadrževali. Prikazali so se jim jeziki\, podobni plamenom\, ki so se razdelili\, in nad vsakim je obstal po eden. Vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom in začeli so govoriti v tujih jezikih\, kakor jim je Duh dajal izgovarjati. V Jeruzalemu so tedaj prebivali Judje\, pobožni možje iz vseh narodov pod nebom. Ko se je razširil glas o tem\, se je zbrala množica ljudi\, ki so bili vsi iz sebe\, ker jih je vsakdo slišal govoriti v svojem jeziku. Strmeli so\, se čudili in govorili: Glejte\, ali niso vsi ti\, ki govorijo\, Galilejci? Kako\, da jih slišimo vsak v svojem materinem jeziku? Parti\, Medijci in Elamci in tisti\, ki prebivamo v Mezopotamiji\, Judeji in Kapadokiji\, v Pontu in Aziji\, v Frigiji in Pamfiliji\, v Egiptu in v libijskih krajih blizu Cirene\, in mi iz Rima\, ki se zdaj mudimo tukaj\, Judje in spreobrnjenci\, Kreni in Arabci – vsi jih slišimo\, kako v naših jezikih oznanjajo velika Božja dela!\nJn 20\,19–23: Pod noč tistega dne\, prvega v tednu\, ko so bila tam\, kjer so se učenci zadrževali\, vrata iz strahu pred Judi zaklenjena\, je prišel Jezus\, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« In ko je to rekel\, jim je pokazal roke in stran. Učenci so se razveselili\, ko so videli Gospoda. Tedaj jim je Jezus spet rekel: »Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal\, tudi jaz vas pošiljam.« In ko je to izrekel\, je dihnil vanje in jim dejal: »Prejmite Svetega Duha! Katerim grehe odpustite\, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite\, so jim zadržani.«\n[2] Prim. C. Sorč\, Sveti Duh\, v: Priročnik dogmatične teologije\, Družina 2003\, 524.\n[3] Prim. C. Sorč\, n. d.\, 525.\n[4] Prim. C. Sorč\, n. d.\, 587.\n[5] Prim. C. Sorč\, n. d.\, 587. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/binkosti-5/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/SvetiDuh-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250615
DTEND;VALUE=DATE:20250616
DTSTAMP:20260619T094923
CREATED:20250603T122238Z
LAST-MODIFIED:20250605T103022Z
UID:10002890-1749945600-1750031999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Praznik Svete Trojice
DESCRIPTION:V Katoliški Cerkvi na nedeljo po binkoštnem prazniku praznujemo nedeljo Svete Trojice. To je letos 15. junija 2025. \nNauk o Sveti Trojici se je izoblikoval že na koncilu v Niceji (325 po Kr.) in je kot veroizpoved (credo) v bogoslužni rabi prisoten vse do današnjih dni. Vera v Sveto Trojico je sestavni del kristjanove vere v enega Boga v treh osebah. Na nedeljo Svete Trojice se pri bogoslužju zato posebej poglabljamo v skrivnost verske resnice o enem Bogu v treh osebah\, ki so Oče\, Sin in Sveti Duh (prim. Katekizem Katoliške Cerkve (KKC) 249–256). \nKristjani smo krščeni v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha\, s čimer postanemo tudi člani Cerkve. Skrivnosti enega Boga v treh osebah verujočim ni dano spoznavati samo z razumom\, temveč tudi na osnovi milostnega daru vere ter Božjega razodetja Jezusa Kristusa. O identiteti Boga Očeta in Svetega Duha je spregovoril Jezus Kristus.[1] Čeprav tri Božje osebe ločimo med seboj\, nobena od treh oseb nikdar ne deluje brez sodelovanja drugih dveh. Očetu pripisujemo\, da je Stvarnik vesolja in človeka\, Jezusu Kristusu dela odrešenja\, Svetemu Duhu\, ki izhaja iz Očeta in Sina\, pa dela posvečenja. \nČeprav razlikujemo tri Božje osebe\, jih ne smemo ločevati. Nauk o Sveti Trojici poudarja\, da je delo stvarjenja skupno vsem trem osebam Trojice\, saj so vse tri eno počelo stvarjenja. Hkrati pa je stvarjenje povezano z razodetjem in odrešenjem\, ki je prišlo po Jezusu Kristusu\, stvarstvu pa se posreduje po Svetem Duhu. Sveti Duh je kot tretja Božja oseba poslan od Očeta in Sina ter vodi Cerkev\, ki je skupnost verujočih. Bistvo odnosov med tremi Božjimi osebami je brezpogojna ljubezen. \nEna od najbolj znanih upodobitev Svete Trojice je ikona ruskega ikonopisca Andreja Rubljova (1360–1430). Vsebinsko jo povezujemo s starozaveznim svetopisemskim odlomkom\, ki opisuje Božji obisk pri Abrahamu in Sari ob Mamrejevih hrastih.[2] \n\n\n\n[1] O skrivnostni dinamiki odnosov med Očetom in Sinom in Svetim Duhom je največ zapisov in razlag v Janezovem evangeliju.\n[2] Prim. 1 Mz 18\,1–15. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/praznik-svete-trojice/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/707_nedelja_po_binkostih_sveta_trojica_b.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250619
DTEND;VALUE=DATE:20250620
DTSTAMP:20260619T094923
CREATED:20250603T123136Z
LAST-MODIFIED:20250603T123136Z
UID:10002891-1750291200-1750377599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Praznik sv. Rešnjega telesa in krvi
DESCRIPTION:Praznik sv. Rešnjega telesa in krvi bomo v Katoliški Cerkvi praznovali v četrtek\, 19. junija 2025. \nNa ta dan obhajamo Jezusovo navzočnost v zakramentu sv. Rešnjega telesa in krvi – evharistije\, ki je središče krščanske vere in zakramentalnega življenja vernih. Na praznik so ponekod v navadi različne oblike procesij\, s čimer verniki tudi navzven pokažejo svojo vero. Praznik je zapovedan\, zato se katoličani ta dan udeležijo bogoslužja. \n\nPraznik nima stalnega datuma\, saj je določen glede na praznik velike noči in ga obhajamo v četrtek drugi teden po prazniku binkoštih. \n\nIzraz evharistija prihaja iz grškega glagola eucharistein\, ki pomeni zahvaljevati se. Evharistija je primarni zakrament predvsem zato\, ker je pri drugih zakramentih prisotno deleženje pri neki Kristusovi kreposti\, pri evharistiji pa je vsebovan Kristus sam\, učlovečena Beseda\, glavni avtor zakramentov. Sama v sebi je evharistija najprej zakrament Božje ljubezni do ljudi\, kot jo označuje tridentinski koncil. Nato je zakrament edinosti Cerkve\, saj se z evharistijo izrazi in hkrati uresničuje edinost Božjega ljudstva. Z drugim vatikanskim koncilom bi lahko sintetizirali\, da je Kristus pri zadnji večerji zaupal svoji Cerkvi “spomin svoje smrti in svojega vstajenja: zakrament dobrotljivosti\, znamenje edinosti\, vez ljubezni\, velikonočno gostijo\, v kateri se prejema Kristus\, duša napolnjuje z milostjo in nam daje poroštvo prihodnje slave” (B 47). \nVidiki zakramenta evharistije  \nZa zakrament evharistije so se v zgodovini Cerkve izoblikovali različni vidiki in različna imena. Jezus je pri zadnji večerji z učenci\, pri kateri je kruh spremenil v svoje telo ter vino v svojo kri\, postavil zakrament evharistije\,[1] njegovo obhajanje pa je od začetkov krščanstva razpoznavno znamenje kristjanov. Postavitve zakramenta evharistije se spominjamo pri vsaki maši\, posebej tedaj\, ko duhovnik izreka posvetilne besede nad kruhom in vinom.[2] Kristjani verujemo\, da kruh po prebistvenju (transsubstanciaciji) postane Jezusovo telo\, vino pa Jezusova kri. \nPosvečene hostije se hranijo v ciborijih\, eno hostijo pa v običajno umetniško izdelani monštranci.[3] Namen hranjenja posvečenih hostij je dejstvo Jezusove trajne navzočnosti v zakramentalni obliki kot tudi možnost za češčenje. Duhovniki monštranco izpostavljajo v češčenje za posebne priložnosti\, ob veliki noči in prazniku sv. Rešnjega telesa in krvi pa so v navadi tudi procesije\, ki potekajo po cerkvah in/ali v bližnji okolici. Za praznik sv. Rešnjega telesa in krvi je marsikje v navadi postavljanje začasnih kapelic ali oltarjev\, mimo katerih poteka sprevod. Duhovnika z monštranco poleg bogoslužnih sodelavcev spremljajo verniki in s tem izrazijo zunanjo versko pripadnost. \nZakrament evharistije skupaj s krstom in birmo sodi med zakramente uvajanja v krščanstvo. Otroci\, ki so redno vključeni v proces kateheze\, ki poteka v župnijah\, v Cerkvi na Slovenskem k prvemu obhajilu pristopijo na koncu tretjega razreda. Evharistija pomeni tako polnost in vrh uvajanja v krščanstvo. \n\n[1] Prim. Mt 26\,26–30\, Mr 14\,22–26; Lk 22\,14–23 in 1 Kor 11\,23–25.\n[2] Ko je šel prostovoljno v trpljenje\, je vzel kruh\, se zahvalil\, ga razlomil\, dal svojim učencem in rekel: »Vzemite in jejte od tega vsi\, to je moje telo\, ki se daje za vas.« Prav tako je po večerji vzel kelih\, se spet zahvalil\, ga dal svojim učencem in rekel: »Vzemite in pijte iz njega vsi\, to je kelih moje krvi nove in večne zaveze\, ki se za vas in za vse preliva v odpuščanje grehov. To delajte v moj spomin.«\n[3] Monštranca je sveta posoda\, umetniško izdelana\, s podstavkom in stekleno odprtino\, v katero se postavi sveta hostija v javno čaščenje. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/praznik-sv-resnjega-telesa-in-krvi-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/7ad40b8f05b28c5207d6ac49d89df183b9ca1ef7.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250621T090000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250621T120000
DTSTAMP:20260619T094923
CREATED:20250603T114603Z
LAST-MODIFIED:20250603T114603Z
UID:10002885-1750496400-1750507200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:57. narodno romanje bolnikov\, invalidov in ostarelih na Brezje
DESCRIPTION:57. slovensko narodno romanje bolnikov\, invalidov in starejših na Brezje bo v soboto\, 21. junija 2025. Somaševanje bo vodil koprski škof msgr. dr. Peter Štumpf. \nOb 9.00 se bo na trgu pred cerkvijo po ustaljenem programu začela priprava na mašo z molitvijo rožnega venca in petjem\, ob 10.00 pa bo slovesna romarska maša. \nRomanje je iz skromnih začetkov prešlo v nekakšen narodni dan bolnikov\, ki ga v Cerkvi po svetu sicer obeležujejo na god lurške Matere Božje 11. februarja\, v Sloveniji pa tretjo soboto v juniju. \nZačetek romanj\nRomanja invalidov in bolnikov je začel ustanovitelj revije Ognjišče Franc Bole\, ki je obiskoval invalide\, da bi jih predstavil v rubriki Naši preizkušani bratjev reviji Ognjišče. Rubrika obstaja v reviji še danes. Invalidi so povedali\, da so osamljeni in da bi tudi oni radi poromali ter se srečali z drugimi preizkušanimi ljudmi. Takrat so nepokretni bolniki redko zapuščali dom. Tako je urednik prišel na idejo o posebnem romanju na Brezje. Prvo romanje je bilo 19. avgusta 1969 v cerkvi. Pozneje so ga zaradi velikega obiska preselili na trg pred cerkvijo (prvič leta 1972). V to romanje so bili že od začetka vključeni tudi številni prostovoljci\, ki so pomagali pri pripravi in izvedbi romanja. \nVloga prostovoljcev\nTako se poleg invalidov\, bolnikov in starejših\, ki jim je v prvi vrsti namenjeno\, romanja udeležujejo tudi njihovi domači in številni prostovoljci\, ki pomagajo bolnim in ostarelim romarjem. Delijo jim okrepčilo\, poskrbijo za morebitno zdravniško pomoč ali priskrbijo duhovnika za spoved in pogovor. Najbolj zvesti pomočniki so skavtska združenja (odrasli skavti)\, malteški vitezi\, nekatere mladinske veroučne skupine in številni posamezniki. Duhovniki med mašo bolnikom na njihovo željo podelijo tudi zakrament bolniškega maziljenja\, pred njo pa zakrament sprave. \nMašo bo neposredno prenašal Radio Ognjišče. Na tak način bodo z dogajanjem na Brezjah lahko duhovno povezani tudi tisti\, ki bodo zaradi bolezni ali starosti ostali doma oz. v bolnišnicah. \nPastorala bolnikov\, invalidov in ostarelih v Cerkvi na Slovenskem\nVsakoletno romanje na Brezje je le ena od oblik skrbi Cerkve na Slovenskem za bolnike\, invalide in ostarele. Ta se kaže tudi z duhovnim oskrbovanjem bolnikov v bolnišnicah in drugih podobnih zavodih\, z različnimi cerkvenimi organizacijami in združenji invalidov in bolnikov ter kakor koli prizadetih. Mnoge župnije in pastoralna območja za bolnike in ostarele pripravljajo posebna srečanja. Duhovniki obiskujejo bolnišnice in domove ostarelih ter varovancem nudijo duhovno oskrbo. V večini bolnišnic in domov za ostarele so za bogoslužje urejeni ali predvideni posebni prostori. Številne župnije\, župnijske ali dekanijske karitas poskrbijo organiziran prevoz romarjev na narodno romanje na Brezje\, kar je tudi poseben del skrbi za bolne\, invalide in ostarele. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/57-narodno-romanje-bolnikov-invalidov-in-ostarelih-na-brezje/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Brezje-Ivan-Rampre-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250623T183000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250623T193000
DTSTAMP:20260619T094923
CREATED:20250603T115502Z
LAST-MODIFIED:20250605T101414Z
UID:10002887-1750703400-1750707000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Maša za domovino
DESCRIPTION:V ponedeljek\, 23. junija\, bo v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja ob 18.30 maša za domovino.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/masa-za-domovino-9/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Stolnica-zrak-1-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250624
DTEND;VALUE=DATE:20250625
DTSTAMP:20260619T094923
CREATED:20250603T123300Z
LAST-MODIFIED:20250603T123300Z
UID:10002892-1750723200-1750809599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Slovesni praznik rojstva Janeza Krstnika
DESCRIPTION:V Katoliški Cerkvi 24. junija praznujemo slovesni praznik rojstva Janeza Krstnika. \nV koledarju cerkvenega leta se slovesno spominjamo rojstva dveh oseb\, ki sta najpomembnejši v zgodovini odrešenja: učlovečenega Božjega Sina Jezusa Kristusa (na božič\, 25. decembra) in njegove deviške matere Marije (8. septembra). Edini svetnik\, čigar rojstvo Cerkev proslavlja s posebnim praznikom\, je Janez Krstnik\, Jezusov predhodnik. Njegova vloga je posebej pomembna ob prehodu iz Stare v Novo zavezo\, saj Janez Krstnik velja za angela glasnika pred Mesijo. \nEvangelist Luka (prim. Lk 1\,5–25) poroča\, kako je Bog po angelu očetu Zahariju naznanil Janezovo rojstvo\, podobno kot kasneje Mariji iz Nazareta učlovečenje Jezusa\, Božjega Sina. V obeh primerih je Božji poslanec določil tudi ime otroka\, s katerim je naznačeno njegovo rojstvo. Ime Janez se po hebrejsko glasi Johanan in pomeni Bog je milostljiv. Janezu pravimo Krstnik zato\, ker je oznanjal krst spokornosti in je tiste\, ki so se s pokoro hoteli pripraviti na Odrešenikov prihod\, krščeval v reki Jordan; predvsem pa je dobil vzdevek Krstnik zato\, ker je krstil Jezusa (prim. Mt 3\,13–17; Mr 1\,9–11 in Lk 3\,21–22) ter ga pri tem razglasil za obljubljenega Mesija. \n  \nBesedilo je povzeto po knjigi Svetnik za vsak dan msgr. Silvestra Čuka. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/slovesni-praznik-rojstva-janeza-krstnika-4/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250627
DTEND;VALUE=DATE:20250628
DTSTAMP:20260619T094923
CREATED:20250603T123434Z
LAST-MODIFIED:20250603T123434Z
UID:10002893-1750982400-1751068799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Srce Jezusovo
DESCRIPTION:Osem dni po prazniku svetega Rešnjega telesa in Rešnje krvi obhaja Cerkev slovesni praznik Srca Jezusovega. Letos je to 27. junija. \nPraznik skuša prodreti v globino in notranje jedro Kristusove skrivnosti\, v jedro\, iz katerega pritekajo vsa velika dela v naše odrešenje\, posebno še Kristusova daritev na križu. In to je tista ljubezen\, ki je bila od vekov skrita v brezdanjih globinah troedinega Boga\, ki pa si je prevzela našo človeško naravo in nas v Kristusu začela ljubiti tudi s človeškim srcem ter dosegla svoj vrhunec v kalvarijski daritvi\, ko so iz prebodene Kristusove strani začele teči reke žive vode\, ki odslej nikdar več ne bodo usahnile. \nZgodovina češčenja Jezusovega Srca se začenja z apostolom Janezom\, ki se je naslonil na Jezusove prsi (prim. Jn 13\, 15; 21\, 20) in apostola Pavla\, ki je svoje vernike imel rad v Ljubezni Jezusa Kristusa (prim. Flp 1\, 8). Češčenje Jezusovega Srca so širili srednjeveški mistiki\, posebno sveti Bernard\, sveti Bonavetura in sveti Bernardin; v tem času so nastale priljubljene pesmi\, litanije in podobe Jezusovega Srca. V 14. stoletju je ta pobožnost nekoliko pojenjala. Spet pa se je poživila v 16. in 17. stoletju\, za kar ima velike zasluge Janez Eudes\, ki ga je papež Pij X. Imenoval začetnika\, učitelja in apostola liturgičnega češčenja Srca Jezusovega\, ker je leta 1670 napisal besedilo za molitveno bogoslužje (brevir) in za mašo v čast Srcu Jezusovemu. \nPapež Leon XIII. je leta 1899 v okrožnici Annum sanctum (Sveto leto) orisal smisel češčenja Srca Jezusovega in vsebino praznika. V okrožnici je tudi napovedal\, da bo za začetek 20. stoletja ves svet posvetil Srcu Jezusovemu. Odobril je tudi litanije Srca Jezusovega. \nOb stoletnici\, odkar je bil praznik Srca Jezusovega razširjen na vso katoliško Cerkev\, je Pij XII. leta 1956 izdal okrožnico Zajemali boste (Haurietis aquas)\, kjer je podal vsestransko in globoko teologijo Srca  Jezusovega. \nPavel VI. je leta 1965 napisal okrožnico Nedoumljivo bogastvo Kristusovo. V njej je znova naglasil pomembnost Srca Jezusovega. V duhu drugega vatikanskega koncila je močno poudaril zvezo\, ki jo ima to češčenje z evharistijo posebej z njenim daritvenim značajem\, se pravi z mašo in obhajilom kot daritvenim obredom. \nČeščenje Srca Jezusovega se nanaša na tisto\, kar je pri Kristusu in sploh pri skrivnosti odrešenja najglobljega\, kar zajema iz globin njegove Božje – človeške ljubezni. Častiti Srce Jezusovo torej pomeni častiti Jezusovo osebo s posebnega vidika njegove odrešenjske ljubezni Zato je jasno\, da ta pobožnost nikakor ne nasprotuje drugim zdravim pobožnostim\, ki jih Cerkev priporoča\, temveč jih krepi\, poglablja in prešinja. \n  \nBesedilo je povzeto s spletne strani stolne župnije Novo mesto. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/srce-jezusovo-3/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/294566_10150361924478805_76387193804_7995507_24040279_n.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250627T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250627T210000
DTSTAMP:20260619T094923
CREATED:20250604T091033Z
LAST-MODIFIED:20250604T091033Z
UID:10002896-1751050800-1751058000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Žejni Besede
DESCRIPTION:Smo mladi odrasli v Cerkvi z željo po medsebojnem povezovanju in skupni rasti v veri za poglobitev odnosa z Bogom in z drugimi. \nNa srečanjih bomo skupaj molili in slavili Boga ter skupaj z gosti in predavatelji odpirali aktualne teme s katerimi se soočajo mladi odrasli v današnjem svetu. Omogočiti želimo mladim odraslim prostor za nadaljnjo rast v Besedi in skozi odnose usmerjati njihovo pot k Bogu. \nKDAJ: 27. junij 2025 ob 19.00 \nKJE: Jurčičev trg 2\, Ljubljana \nZA KOGA: mladi odrasli \nVir: Katoliška mladina
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/zejni-besede-9/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Logo-Katoliska-mladina-1.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250627T203000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250628T080000
DTSTAMP:20260619T094923
CREATED:20250604T090745Z
LAST-MODIFIED:20250604T090745Z
UID:10002895-1751056200-1751097600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Romanje na Brezje
DESCRIPTION:Z nami poromaj po stopinjah svetih\, kjer je mnogo ljudi molilo in doživelo bližino Boga. \nOb zaključku šolskega in študijskega leta Katoliška mladina organizira tradicionalno zahvalno romanje na Brezje. \nRomanje na Brezje bo letos potekalo v noči z 27. na 28. junija 2025. \nRomanje se bo začelo ob 20.30 izpred Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu. Ob 2.00 se nam lahko priključite v Kranju (Župnijska cerkev sv. Modesta). Jutranja sveta maša na Brezjah bo ob 7.00. \nRomanje lahko organizirate tudi iz svoje župnije. \nS seboj imejte: športno obutev (primerno za asfalt)\, dovolj tekočine\, malico\, dodatna oblačila\, palerino in/ali dežnik\, telefon (za pesmarico)\, pripomočke za oskrbo žuljev\, žepno ali naglavno svetilko. \nČasovnica\n\n20.30 Začetek romanja in blagoslov\n2.00 Kranj Zlato Polje (nato iz Kranja nadaljujemo ob 2.45)\n6.30 Brezje \n7.00 Sveta maša\n\nPesmarica za sv. mašo \ninfo@katoliskamladina.si \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/romanje-na-brezje-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Logo-Katoliska-mladina-1.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250628T090000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250628T120000
DTSTAMP:20260619T094923
CREATED:20250507T105745Z
LAST-MODIFIED:20250507T105745Z
UID:10002871-1751101200-1751112000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Vseslovensko srečanje posvečenih Jezusovemu in Marijinemu Srcu
DESCRIPTION:Vsako leto ob prazniku Jezusovega Srca in godu Marijinega brezmadežnega Srca organiziramo vseslovensko srečanje častilcev Jezusovega in Marijinega Srca (JMS)\, in sicer vsako leto v drugi škofiji. \nLetos bo to srečanje v soboto\, 28. junija\, v Stični. Ob 9.00 bo molitev rožnega venca s premišljevanji\, ob 10.00 pa sv. maša\, ki jo bo daroval nadškof msgr. Stanislav Zore. Pred sv. mašo bo možno obhajati zakrament sv. spovedi. Podrobnosti glede programa po sv. maši\, ki bo vseboval pričevanja\, litanije in obnovitev posvetitve Najsvetejšima Srcema\, bodo objavljene naknadno.\nHvaležni smo\, da je pred kratkim v slovenskem prevodu izšla okrožnica papeža Frančiška o človeški in Božji ljubezni Srca Jezusa Kristusa z naslovom Dilexit nos (Vzljubil nas je). Ta cerkveni dokument želi biti odgovor sodobni družbi\, ki se je izgubila v brezsrčni kulturi. \nVeseli smo\, da je za kraj vseslovenskega srečanja JMS izbrana Stična\, ki je pomembno slovensko duhovno središče. Stična je povezana z nastankom Združenja posvečenih Jezusovemu in Marijinemu Srcu. Tam namreč živi in deluje p. Anton Nadrah\, ki si je zelo prizadeval za posvetitev tema dvema Najsvetejšima Srcema. V Stični so bila organizirana\nnepozabna srečanja s Fatimsko Marijo Romarico in še vedno potekajo fatimske slovesnosti od 13. maja do 13. oktobra. Naj spomnim\, da stiška bazilika spada med tiste svetoletne cerkve\, v katerih je možno prejeti svetoletni odpustek pod običajnimi pogoji\, zato naj bo to dodatna spodbuda k udeležbi na vseslovenskem srečanju posvečenih JMS in drugih slovesnostih v Stični. \nJanez Mrak\,\nOdbor Združenja posvečenih Jezusovemu\nin Marijinemu Srcu
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/vseslovensko-srecanje-posvecenih-jezusovemu-in-marijinemu-srcu-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/srce_marijino_jezusovo-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250629
DTEND;VALUE=DATE:20250630
DTSTAMP:20260619T094923
CREATED:20250603T123600Z
LAST-MODIFIED:20250603T123600Z
UID:10002894-1751155200-1751241599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Peter in Pavel\, slovesni praznik
DESCRIPTION:V Katoliški Cerkvi 29. junija praznujemo slovesni praznik apostolov sv. Petra in Pavla. \nPeter je bil ribič iz Betsajde ob Genezareškem jezeru. Jezus ga je poklical\, da bi bil ribič ljudi in da bi kasneje kot pastir tudi vodil Cerkev kot Božje ljudstvo. Po svetopisemskem izročilu mu je Jezus po tem\, ko ga je poklical za učenca\, spremenil ime v Peter: »Ti si Peter in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev in vrata podzemlja je ne bodo premagala. Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva; in kar koli boš zavezal na zemlji\, bo zavezano v nebesih; in kar koli boš razvezal na zemlji\, bo razvezano v nebesih« (Mt 16\,18–20). Zelo pomembna izkušnja v Petrovem življenju je bila ta\, da je Jezusa\, po tem\, ko je bil le-ta prijet\, kljub temu\, da se je ob njem vzgajal in učil približno tri leta\, trikrat zatajil. Po Jezusovem vnebohodu Peter nastopa kot voditelj apostolov in mlade Cerkve. Nekaj časa je bil škof v Antiohiji\, okoli leta 42 pa je odšel v Rim. Od tam je vernikom v Mali Aziji poslal dve pismi (1 Pt in 2 Pt)\, življenjsko pot pa je sklenil z mučeništvom. \nPo zgodovinskih virih naj bi apostol Peter vladal do leta 67 po Kr. Več zgodnjekrščanskih spisov potrjuje\, da je Peter umrl nasilne smrti v Rimu v času vladanja cesarja Nerona. Na kraju njegovega mučeništva je dal cesar Konstantin leta 350 postaviti veliko baziliko. Sedanja bazilika sv. Petra v Vatikanu je bila postavljena v letih med 1506 in 1526. Pod njenim glavnim oltarjem je gob apostola Petra\, čigar nasledniki so papeži oz. rimski škofje. \nApostol Pavel se je rodil okrog leta 10 po Kr. v Tarzu\, v glavnem mestu takratne rimske province Kilikije. Po rodu je bil Jud\, po očetu pa je podedoval rimsko državljanstvo. Bil je farizej in poznavalec judovstva\, ki je do spreobrnjenja na poti v Damask preganjal kristjane. Apostol Pavel je ob rojstvu dobil ime Savel\, po spreobrnjenju pa se je dal krstiti in ime spremenil v Pavel. \nO delovanju apostola Pavla poroča evangelist Luka v Apostolski delih. Obhodil je velik del takratne rimske države in ustanavljal cerkvene občine ter jih spodbujal s pismi. Danes poznamo štirinajst ohranjenih Pavlovih pisem\, ki so po vsebini in obsegu za štirimi evangeliji najpomembnejši del Svetega pisma Nove zaveze. Podobno kot apostol Peter je tudi on umrl mučeniške smrti za časa cesarja Nerona okrog leta 67. \nPraznika obeh apostolov je Cerkev obhajala že v 4. stoletju. Najstarejši rimski koledar Furija Dionizija Filokala iz leta 354 navaja 29. junij kot praznik apostolov Petra in Pavla. Na predvečer ali na praznik apostolov Petra in Pavla slovenski škofje diakone posvečujejo v duhovnike. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-peter-in-pavel-slovesni-praznik-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Greco_El_-_Sts_Peter_and_Paul.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250629T160000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250629T180000
DTSTAMP:20260619T094923
CREATED:20250603T115754Z
LAST-MODIFIED:20250603T115754Z
UID:10002888-1751212800-1751220000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Mašniško posvečenje
DESCRIPTION:V nedeljo\, 29. junija\, bo ob 16. uri\, v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja\, mašniško posvečenje.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/masnisko-posvecenje-7/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Stolnica-zrak-2-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250630T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250630T200000
DTSTAMP:20260619T094923
CREATED:20250626T192142Z
LAST-MODIFIED:20250626T192142Z
UID:10002897-1751310000-1751313600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Odprtje razstave Barve cerkvenega leta
DESCRIPTION:Odprtje razstave Barve cerkvenega leta bo v ponedeljek\, 30. junija\, ob 19. uri v Galeriji Družina na Krekovem trgu 1 v Ljubljani. Razstavo bo odprl ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. \nNa odprtju bosta sodelovala nadškofijski tajnik v Ljubljani Boštjan Prevc ter srebrnomašnik Peter Pučnik\, SDB. \nBarve imajo po svoji naravi velik vpliv na človeka\, saj izražajo in ustvarjajo različna človekova razpoloženja. S svojo simboliko nam govorijo tudi v bogoslužju\, kjer so v službi svetih skrivnosti\, ki jih doživljamo skozi različna obdobja bogoslužnega leta: od adventa\, posta do velikonočnega časa in časa med letom – vsako ima svojo liturgično barvo. Predstavljamo jih z razstavo mašnih plaščev. \nGlasbeni program bosta izvedla violinist Matija Krečič in Metod Banko\, pevec in kitarist. \nVabilo
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/odprtje-razstave-barve-cerkvenega-leta/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/17268569.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR