BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Nadškofija Ljubljana - ECPv6.11.0.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-ORIGINAL-URL:https://nadskofija-ljubljana.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za Nadškofija Ljubljana
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20240331T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20241027T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20240703
DTEND;VALUE=DATE:20240704
DTSTAMP:20260626T033352
CREATED:20240701T173326Z
LAST-MODIFIED:20240701T175310Z
UID:10002740-1719964800-1720051199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Tomaž\, apostol\, praznik
DESCRIPTION:V Katoliški cerkvi 3. julija praznujemo god sv. Tomaža\, apostola in mučenca. \nČloveku\, ki noče verjeti na besedo\, ampak se hoče o vsem prepričati na lastne oči\, pravimo ‘neverni Tomaž’. Obnaša se namreč kot apostol Tomaž po Jezusovem vstajenju. Evangelist Janez pripoveduje\, da se je Gospod po svojem vstajenju prvi večer prikazal svojim učencem\, zbranim za zaprtimi vrati hiše\, kjer so le nekaj dni poprej skupaj z Jezusom obhajali spominsko večerjo ob judovskem velikonočnem prazniku\, ki je bila obenem zadnja večerja Jezusa kot človeka. Tomaža\, pravi\, ni bilo med njimi. Ko so mu drugi pripovedovali\, da je Jezus vstal in se jim prikazal\, jim je odvrnil: »Če ne vidim na njegovih rokah znamenja žebljev in ne vtaknem svojega prsta v rane od žebljev\, že ne bom veroval.« Čez osem dni je vstali Gospod spet obiskal svoje učence. Tomažu je rekel: »Daj svojo roko in jo položi v mojo stran in ne bodi neveren\, temveč veren.« Tedaj je Tomaž izpovedal vero z vklikom: »Moj Gospod in moj Bog!« \nZaradi tega dogodka je Tomaž postal ‘slaven’\, vendar pa o njem bolj malo vemo. Preden ga je Jezus poklical v svojo službo\, je opravljal ribiški poklic ob Genezareškem jezeru. Prvi trije evangelisti (Matej\, Marko in Luka) omenjajo Tomaža le v seznamih dvanajsterih apostolov\, več pozornosti pa mu posveti evangelist Janez\, ki ga v svoje poročilo o Jezusovem življenju in delovanju vplete štirikrat. Prvič tedaj\, ko Tomaž izrazi svojo pripravljenost iti z Jezusom v smrtno nevarnost\, ko gre v Betanijo k Lazarju; drugič med Jezusovim poslovilnim govorom pri zadnji večerji\, ko Tomaž poslavljajočemu se Jezusu vpade v besedo in pravi\, da oni ne vedo\, kam gre; najdaljši je tretji odlomek o Tomažu\, omenjen na začetku; četrtič in zadnjič pa Janez omenja Tomaža kot enega izmed sedmerih apostolov\, ki se jim je vstali Gospod prikazal\, ko so na Genezareškem jezeru lovili ribe. Janez trikrat navaja Tomažev vzdevek Dvojček\, kar je dejansko le prevod njegovega imena\, kajti ime Tomaž izhaja iz aramejske besede ‘toma’ s pomenom ‘dvojček’. \nPrakrščansko poročilo ve povedati\, da je apostol Tomaž po Jezusovem vnebohodu in prihodu Svetega Duha deloval na bližnjem Vzhodu in prišel celo do Indije. Umrl naj bi mučeniške smrti v kraju Mailapur pri Madrasu: prebodli so ga s sulico ali z mečem. Indijska Cerkev se ponaša\, da je njen ustanovitelj sveti Tomaž\, zato indijske kristjane pogosto imenujejo ‘Tomaževi kristjani’. \nGod apostola Tomaža so od 6. stoletja dalje obhajali 21. decembra\, od leta 1969 pa je 3. julija\, kakor je bil že prej v vzhodni Cerkvi v spomin na prenos njegovih kosti iz Indije v mezopotamsko Edeso (leta 232). Svetega Tomaža navadno upodabljajo s sulico\, pogosto pa ima v rokah tudi kotno merilo stavbenikov in sicer zaradi neke legende\, ki pripoveduje\, da je izrisal načrt za prelepo palačo v Indiji. Zaradi te legende častijo svetega Tomaža kot svojega zavetnika arhitekti\, zemljemerci\, geometri\, zidarji\, kamnoseki in tesarji. \nV naši domovini je temu apostolu posvečenih 34 cerkva (8 župnijskih in 26 podružnic). \nVir: Revija Ognjišče in Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-tomaz-apostol-praznik-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/27d88569ff2324f7fd897428711b30e4d620caff.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20240705
DTEND;VALUE=DATE:20240706
DTSTAMP:20260626T033352
CREATED:20240701T173848Z
LAST-MODIFIED:20240701T173848Z
UID:10002741-1720137600-1720223999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Ciril in Metod\, sozavetnika Evrope\, slovesni praznik
DESCRIPTION:V Katoliški cerkvi 5. julija obhajamo slovesni praznik sv. bratov Cirila in Metoda\, slovanskih apostolov in sozavetnikov Evrope. Imenujemo ju tudi apostola Slovanov zaradi pomembnega misijonskega dela med slovanskimi ljudstvi. \nCiril in Metod sta bila misijonarja grškega rodu\, ki sta pri oznanjevanju in širjenju krščanske vere uporabljala glagolico. Ciril se je rodil okrog l. 826 ali 827\, Metod pa okrog l. 812 ali 815 v Solunu. Pri krstu so ju poimenovali Konstantin in Mihael\, vendar sta ob vstopu v samostan imeni spremenila. Najprej sta delovala kot knjižničar in učitelj filozofije. Mladost sta preživela v okolici Soluna\, cesar pa ju je okrog l. 860 poslal misijonarit na polotok Krim. \nMoravski knez Rastislav ju je okrog l. 860 povabil med slovanske narode\, kjer sta delovala na tedanjem velikomoravskem ozemlju\, ki je zajemalo današnjo vzhodno Slovenijo\, vzhodno Hrvaško\, Madžarsko\, Češko\, Slovaško\, južno Poljsko\, jugovzhodno Nemčijo in zahodno Ukrajino ter širila krščansko oznanilo v slovanskem jeziku. Po treh letih na Moravskem sta odšla v Panonijo in od tam preko Benetk v Rim. Pri papežu Hadrijanu II. (867–872) sta dobila dovoljenje za opravljanje bogoslužja v slovanskem jeziku. \nCiril je v Rimu zbolel in umrl\, papež Hadrijan II. pa je Metoda poslal h knezu Koclju v Panonijo. Na tem ozemlju je prišel v spor z nemškimi duhovniki in bil obtožen krivoverstva. Po izpustitvi mu je papež Janez VIII. (872–882) ponovno dovolil uporabo slovanskega jezika za bogoslužno rabo. \nNjun godovni dan v Katoliški Cerkvi obhajamo 5. julija\, v neslovanskih deželah pa 14. februarja. Pravoslavna Cerkev njun god obhaja 11. maja\, 24. maja pa godujeta po julijanskem koledarju. Sveti papež Janez Pavel II. (1978–2005) ju je leta 1980 imenoval za sozavetnika Evrope. V ljubljanski nadškofiji sta glavna zavetnika\, v mariborski nadškofiji pa druga zavetnika nadškofije. V murskosoboški škofij je sv. Metod glavni zavetnik škofije\, njun god pa v Katoliški cerkvi v Sloveniji obhajamo kot slovesni praznik. \nPraznik apostolov Slovanov je priložnost za ovrednotenje in zavedanje njunega pomena na področju evropske kulturne\, zgodovinske in jezikovne dediščine\, ki je povezana tudi z našo deželo. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/ciril-in-metod-sozavetnika-evrope-slovesni-praznik-4/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/ciril-in-metod4-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20240705
DTEND;VALUE=DATE:20240708
DTSTAMP:20260626T033352
CREATED:20240701T164404Z
LAST-MODIFIED:20240701T164452Z
UID:10002734-1720137600-1720396799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Skavti vabijo na tabor družin
DESCRIPTION:Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov tudi letos v osrčju kočevskih gozdov\, v Skavtskem okoljskem centru Kočevski Rog prireja tabor družin. Odklop od vsakdanjega sveta\, skavtsko navdihnjen dopust in super družba. 3-dnevni dogodek je namenjen družinam\, ki želijo aktivno preživeti čas v naravi (gibanje\, spoznavanje narave\, igre v naravi\, izdelovanje naravnih izdelkov\, izmenjava izkušenj\, kako zdravo živeti v družini\, idr.). Tabor družin je namenjen celotnim družinam (otroci s starši)\, tako skavtom kakor tudi tistim\, ki niso skavti. \nTermina: \n\n5. – 7. 7. 2024\n23. – 25. 8. 2024\n\nPrijave so odprte do 20. maja 2024. \nVeč informacij \nPrijavnica na tabor \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/skavti-vabijo-na-tabor-druzin/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/zveza-slovenskih-katoliških-skavotv-in-skavtinj.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240705T190000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240705T190000
DTSTAMP:20260626T033352
CREATED:20240701T164044Z
LAST-MODIFIED:20240701T164044Z
UID:10002733-1720206000-1720206000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sveta maša za uspeh beatifikacije učiteljice Anice Drobnič
DESCRIPTION:Na prvi petek v mesecu\, 5. julija\, na praznik sv. Cirila in Metoda\, sozavetnikov Evrope\, bo ob 19. uri pri frančiškanih na Tromostovju v Ljubljani darovana sveta maša za uspeh beatifikacije učiteljice Anice Drobnič. \nSomaševanje bo vodil g. Maks Ipavec\, župnik iz Begunj pri Cerknici\, kjer je Anica delovala\, sodelovali bodo tudi g. Simon Virant\, župnik in g. Simon Onušič\, duhovni pomočnik iz Blok\, Aničine rojstne župnije in farani obeh župnij. To bo četrta od tridesetih svetih maš\, ki jih pripravlja pobuda Vseposvojitev  in bodo na trideset zaporednih prvih petkov darovane za slovenske mučence\,  žrtve totalitarnega nasilja\, ki so v postopku za beatifikacijo. \nSvetniške kandidate s pesmijo predstavlja g. Gregor Čušin. Bogoslužje lahko spremljamo tudi po GOLD TV in YouTube kanalu. \nLepo vabljeni. \nVeč informacij \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sveta-masa-za-uspeh-beatifikacije-uciteljice-anice-drobnic/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Ljubljana-Marijino-oznanjenje.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20240707
DTEND;VALUE=DATE:20240714
DTSTAMP:20260626T033352
CREATED:20240701T165827Z
LAST-MODIFIED:20240701T165827Z
UID:10002735-1720310400-1720915199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Ignacijanske duhovne vaje za duhovnike: »Moj Gospod in moj Bog.«
DESCRIPTION:Ignacijev dom duhovnosti v Ljubljani vabi na ignacijanske duhovne vaje za duhovnike Moj Gospod in moj Bog\, ki bodo od 7. do 13. julija 2024. Voditelj bo p. Milan Bizant DJ. \nČas za druženje z Gospodom\, za odnos z njim\, za molitev ob Božji besedi – to nas napoji in nahrani. Te hrane potrebujemo v duhovniškem poslanstvu. \nLetne duhovne vaje so dragocen prostor druženja z Gospodom. V odnosu z njim se vse začne; odnos z njim je prostor za vse\, kar duhovnik živi. Uspehe in neuspehe\, prepričanja in dvome\, pomoč ljudem in to\, da je pomoči potreben. Izkušnja apostola Tomaža je dragocena. Govori nam\, da kjer je dvom\, prikrajšanost\, upornost\, se lahko dogodi zelo globoko osebno srečanje z Gospodom. Dajmo to možnost. \nPRIJAVA \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/ignacijanske-duhovne-vaje-za-duhovnike-moj-gospod-in-moj-bog/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20240711
DTEND;VALUE=DATE:20240712
DTSTAMP:20260626T033352
CREATED:20240701T174158Z
LAST-MODIFIED:20240701T174158Z
UID:10002742-1720656000-1720742399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Benedikt\, zavetnik Evrope\, praznik
DESCRIPTION:Svetega Benedikta\, začetnika zahodnega meništva\, je papež Pavel VI. 24. oktobra 1964 razglasil za prvega zavetnika Evrope\, ker je “s križem\, knjigo in plugom prinesel krščanski napredek narodom\, razkropljenim od Sredozemskega morja do Skandinavije\, od Irske do prostranih nižin Poljske”. \nPoljak Janez Pavel II.\, prvi slovanski papež\, je leta 1980\, ob 1500 letnici rojstva sv. Benedikta\, dejal\, da je bila Evropa na novo rojena ob propadu velikega rimskega imperija. »Ko se je porajala na njegovih kulturnih temeljih\, je po zaslugi benediktinskega duha iz tistega izročila povzela in v dediščino evropske in vesoljne kulture utelesila vse tisto\, kar bi se sicer izgubilo.« Redovna pravila\, ki jih je sestavil sveti Benedikt in jih imenujejo “evangelij\, presajen v resnično življenje”\, je mogoče povzeti v treh besedah: ‘Ora et labora!’ (Moli in delaj). Skladno povezovanje dela in molitve je ideal krščanskega prizadevanja za popolnost ali izpolnjevanje božje volje. \nPapež Gregor Veliki\, ki je sestavil življenjepis sv. Benedikta v obliki pogovora z namišljenim diakonom Petrom\, pove\, da se je Benedikt rodil v plemeniti družini v Nursiji to je današnje mestece Norcia v Umbriji in sicer okoli leta 480. O njegovi družini vemo le to\, da je imel sestro dvojčico Sholastiko\, ki je vse življenje hodila po bratovih stopinjah in ga posnemala tudi v svetništvu (njen god obhajamo 10. februarja). Starši so Benedikta poslali v Rim\, da bi se izpopolnil v pravnih vedah\, toda prav kmalu je bil sit Rima in njegove pokvarjenosti. Najprej se je umaknil v bližino mesta Tivoli\, kjer si je poiskal družbo enako mislečih. Kmalu je spoznal\, da ta družba ni zanj\, zato se je skril v samotno sotesko reke Aniene nedaleč od mesta Subiaco\, ker je želel biti popolnoma ločen od sveta\, da bi ob branju in premišljevanju Svetega pisma in v molitvi našel stik z Bogom ter prodrl v globine svoje duše. Pa ni bil dolgo sam. Nekega dne so se pred njegovo votlino prikazali puščavniki iz Vicovara in ga prosili\, naj namesto umrlega predstojnika prevzame vodstvo njihove skupnosti. Benedikt je njihovo gorečo prošnjo uslišal. Puščavniki pa so bili svojeglavi\, zato jih je zapustil. Po dolgem premisleku je sprejel vodstvo nove redovne skupnosti\, ki se je bila voljna ravnati po njegovih pravilih. Tem svojim redovnikom je Benedikt hotel biti ‘oče’\, to namreč pomeni beseda ‘abbas’ ali po slovensko ‘opat’. \nČez nekaj časa je izbral najboljše menihe iz dvanajstih samostanov\, ki jim je bil ‘oče’\, in se napotil proti jugu. Ustavil se je pri mestu Cassino pri Neaplju\, zgrajenim pod visokim gričem. Na vrhu tega griča je zrastel znameniti samostan Montecassino\, ki velja za matično hišo benediktinskega reda in v nekem smislu vseh samostanov na krščanskem Zahodu. Stari viri postavljajo začetek Montecassina v leto 529: ta letnica ima tudi simboličen pomen tega leta je namreč bizantinski cesar Justinijan dal zapreti zadnjo pogansko šolo v Atenah\, Montecassino pa je zasvetil kot novo žarišče krščanske kulture. Skupnost na Montecassinu je opat Benedikt vodil vse do svoje smrti\, najbrž leta 547. \nBesedilo je s spletne strani revije Ognjišče. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-benedikt-zavetnik-evrope-praznik-3/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/05af5bab1f6c39a0d6a17fefa5e695b0aba37034.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240712T183000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240712T183000
DTSTAMP:20260626T033352
CREATED:20240701T170733Z
LAST-MODIFIED:20240701T170733Z
UID:10002738-1720809000-1720809000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Molitev in sveta maša za bolnike z rakom
DESCRIPTION:Kongregacija za bogoslužje in discipline zakramentov je 11. februarja 2020 uradno razglasila sv. Leopolda Mandića za zavetnika bolnikov z rakom. Kongregacija je poudarila\, da je s to razglasitvijo odprto okno upanja\, saj bo sv. Leopold\, ki je sam doživel osebno izkušnjo nemoči te težke težke bolezni\, kot zavetnik spremljal onkološke bolnike s svojo priprošnjo pri Bogu. \nOd januarja 2024 bo v baziliki Marije Pomagaj na Brezjah vsak drugi petek v mesecu potekala molitev s priprošnjo sv. Leopoldu Mandiću.\nTermini: 12. julij\, 9. avgust\, 13. september\nOb 18.30 – molitev rožnega venca\nOb 19.00 – sveta maša in po maši blagoslov z relikvijami sv. Leopolda Mandića \nVir: Marija.si
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/molitev-in-sveta-masa-za-bolnike-z-rakom-17/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Brezjanska_Marija-1.jpeg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20240719
DTEND;VALUE=DATE:20240725
DTSTAMP:20260626T033352
CREATED:20240701T170035Z
LAST-MODIFIED:20240701T170035Z
UID:10002736-1721347200-1721865599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Ignacijanske duhovne vaje v tišini na Mirenskem Gradu
DESCRIPTION:Vabljeni na Ignacijanske duhovne vaje v tišini\, ki bodo potekale od 19. – 24. julija 2024 na Mirenskem Gradu. \nVodila jih bo Anja Kastelic s sodelavci. \nNamenjene so vsem\, ki si želijo globlje vstopiti v lepoto Besede in izkusiti dinamiko duhovnega razločevanja. \nPrijave so možne na: nabesedo@gmail.com \nDuhovne vaje vstopajo v dinamiko duhovnega razločevanja\, ki so dogaja vedno v srcu osebe ter v dialogu z Besedo\, ki je Oseba. V tišini so zato\, da lažje slišimo tihi glas Milosti\, ki ne vpije\, temveč nežno nagovarja. \nZa naše srce se namreč vedno bojujeta dva: Sveti Duh\, avtor naše rodovitnosti in lepote ter hudi duh\, sovražnik človekove sreče. Od tega\, koliko prepoznamo razliko v njuni govorici in koga izberemo\, zavisi marsikaj v našem življenju. \nKdor se bo DV  udeležil v celoti\, bo na koncu lahko vstopil v zaključno duhovno razločevanje\, možna pa je tudi udeležba samo za krajši čas. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/ignacijanske-duhovne-vaje-v-tisini-na-mirenskem-gradu/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/b52c2d72028be45770bad5916ca6d0882647f7de.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20240721
DTEND;VALUE=DATE:20240722
DTSTAMP:20260626T033352
CREATED:20240701T161401Z
LAST-MODIFIED:20240701T161401Z
UID:10002731-1721520000-1721606399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Krištofova nedelja in akcija MIVA
DESCRIPTION:Letos bomo Krištofovo nedeljo obhajali 21. julija 2024. \nSpoštovani župniki in pastoralni sodelavci\, dragi dobrotniki in prijatelji misijonov! Z akcijo MIVA že sedemintrideset let pomagamo misijonarjem in misijonarkam z nujno potrebnimi prevoznimi sredstvi. Ne gre le za surova denarna sredstva. Gre tudi za bližino misijonarjem\, za njihovo ogromno hvaležnost\, za pozornost do bližnjega\, za odprtost do ljudi na drugem koncu sveta\, za vero in misijonsko zagnanost. Zato vas tudi letos prosimo za molitev\, navdušenje in finančno podporo naši akciji. \nNa župnije boste prejeli gradivo za oblikovanje nedeljskega bogoslužja (knjižico) in promocijske materiale za blagoslov vozil (plakat\, nalepke\, kartončki). Vabimo vas\, da ga uporabite pri nedeljskem bogoslužju in pri drugih organiziranih blagoslovih avtomobilov\, motorjev\, koles ipd. Prosimo vas\, da vernike eno nedeljo prej obvestite o blagoslovu vozil\, ki bo potekal na Krištofovo nedeljo\, in jim pojasnite način zbiranja darov v svoji župniji (v okviru redne nedeljske nabirke\, med blagoslovom vozil po maši\, s posebnim nabiralnikom v cerkvi). Svoj prispevek lahko darujejo tudi z nakazilom na Misijonsko središče Slovenije. Darove za akcijo MIVA župniki oddate neposredno v Misijonsko središče Slovenije oz. jih nakažete na naš bančni račun. Poročilo o izvedeni pomoči v lanskem letu je objavljeno v gradivu za bogoslužje\, v junijski številki Misijonskih obzorij in na spletni strani www.missio.si. \nV imenu slovenskih misijonarjev in misijonark se vam iskreno zahvaljujemo za dolgoletno podporo akciji MIVA. Uresničeni projekti in zahvale misijonarjev so najlepša zahvala za vašo podporo in misijonsko zagnanost. Iz Misijonskega središča Slovenije tudi vam želimo srečno pot in varno vožnjo! \nMisijonsko središče Slovenije
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/kristofova-nedelja-in-akcija-miva-3/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/MIVA-2007-mali-300x193.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20240721
DTEND;VALUE=DATE:20240729
DTSTAMP:20260626T033352
CREATED:20240701T170436Z
LAST-MODIFIED:20240701T170436Z
UID:10002737-1721520000-1722211199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Poletni tedni v Taizéju
DESCRIPTION:Z odhodom v Taizé smo povabljeni\, da iščemo občestvo z Bogom preko skupne molitve\, petja\, tišine\, osebnega premišljevanja in deljenja z drugimi udeleženci. \nVsak lahko v tej vasici najde tisto kar išče: prijateljstvo\, mir\, zabavo\, Boga\, odgovore\, nov način molitve\, lepo naravo in še mnogo drugega. \nZA KOGA: mladi med 16. in 30. letom\n\nKDAJ: od 21. do 28. julija 2024 (odhod 20. 7. zvečer)\n\nVir: Katoliška mladina
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/poletni-tedni-v-taizeju-4/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Logo-Katoliska-mladina-1.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20240721T100000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20240721T100000
DTSTAMP:20260626T033352
CREATED:20240701T170952Z
LAST-MODIFIED:20240701T170952Z
UID:10002739-1721556000-1721556000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Romanje zakonskih jubilantov
DESCRIPTION:Na nedeljo po prazniku staršev Device Marije\, svetega Joahima in svete Ane k Mariji Pomagaj tradicionalno priromajo zakonski jubilanti. Slovesna sveta maša z blagoslovom parov bo ob 10. uri.  \nStarša Device Marije sta zavetnika vseh zakoncev\, zato vsako leto na nedeljo pred praznikov svete Ane in svetega Joahima k Mariji Pomagaj na Brezje priromajo zakonci\, ki praznujejo zakonski jubilej. \nVljudno vabljeni. \nVir: Marija.si
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/romanje-zakonskih-jubilantov-4/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Marija-Pomagaj1-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20240722
DTEND;VALUE=DATE:20240723
DTSTAMP:20260626T033352
CREATED:20240701T174527Z
LAST-MODIFIED:20240701T174527Z
UID:10002743-1721606400-1721692799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Marija Magdalena\, praznik
DESCRIPTION:22. julija v Katoliški cerkvi obhajamo praznik sv. Marije Magdalene\, prve priče\, ki je videla Vstalega\, in prve glasnice\, ki je apostolom oznanila vstajenje Gospoda. \nDolgo časa so v pobožnosti in v umetnosti Marijo Magdaleno istili z Marijo iz Betanije\, sestro Lazarja in Marte\, ter z neimenovano ‘veliko grešnico’\, ki je Jezusu v farizejevi hiši med obedom mazilila noge\, potem ko jih je oprala s svojimi solzami ter obrisala s svojimi lasmi. Zdaj je dokazano\, da gre za tri različne osebe. \n\nGod svete Marije Magdalene praznik za vso Cerkev\nVloga ženske v Katoliški Cerkvi v Sloveniji\n\nSvetnici je ime Marija\, Magdalena je njen priimek\, ki pove\, da je bila doma iz Magdale\, ribiškega mesteca na zahodnem bregu Genezareškega jezera. Iz dveh pripomb v Lukovem in Markovem evangeliju vemo\, da je Jezus iz Marije iz Magdale izgnal sedem hudih duhov. Število sedem v Svetem pismu pomeni veliko število\, množico. Ta omemba hoče povedati\, da je bila Marija popolnoma v oblasti hudih duhov. V skupini žena\, ki so stregle zboru apostolov in njihovemu Učitelju\, se Marija Magdalena vedno imenuje na prvem mestu. \nMarija Magdalena je ostala Jezusu zvesta vse do konca do smrti na Kalvariji in še do groba. Pod križem je vztrajala z Jezusovo materjo Marijo in z edinim učencem Janezom\, ki ni strahopetno pobegnil. Ko je minil praznični dan velike noči\, so Marija Magdalena\, Marija\, mati Jakobova\, in Marija Saloma kupile dišav\, da bi Jezusovo telo v grobu mazilile. Evangelist Janez pa nam je ohranil čudoviti prizor srečanja Marije Magdalene z vstalim Jezusom. Ko je stoječ ob grobu jokala\, [o je Jezus sočutno vprašal: »Žena\, kaj jokaš? Koga iščeš?« Magdalena je mislila\, da govori z vrtnarjem\, zato je prosila\, naj ji pokaže\, kam je del Jezusovo telo. Ko jo je Jezus poklical po imenu: »Marija!«\, pa ga je prepoznala. Trdno je bila prepričana\, da je Gospod vstal od mrtvih in to veselo novico je nemudoma sporočila njegovim učencem. \nSkozi vsa stoletja cerkvene zgodovine razmišlja pisec slovenskega življenjepisa svete Marije Magdalene\, srečujemo žene\, ki učencem naznanjajo Jezusovo sporočilo. In tudi v današnjih dneh je na svetu nešteto žena\, ki so pripravljene služiti Jezusu in njegovemu vstajenjskemu oznanilu. Marija Magdalena je kakor nalašč njihova svetnica. Grki so jo že zgodaj častili kot “nosilko miru in enakovredno apostolom”. \nUmetniki jo upodabljajo s posodico z mazilnim oljem\, stoječo pod križem\, ali kot spokornico z razpuščenimi lasmi (po zgrešenem enačenju z evangeljsko grešnico) s knjigo\, s Križanim\, s spokornim bičem v rokah in z mrtvaško glavo pred seboj. (Povzeto po reviji Ognjišče) \nPapež Frančišek je v okviru jubileja Usmiljenja določil\, da se god sv. Marije Magdalene povzdigne v praznik\, da bi izpostavil »pomembnost te ženske\, ki je pokazala veliko ljubezen do Kristusa in ki jo je Kristus zelo ljubil«. Kot je zapisano v dekretu\, ki ima naslov Apostolorum Apostola in ima datum 3. junij 2016\, »se odločitev umešča v sedanji cerkveni kontekst\, ki zahteva bolj poglobljen premislek o dostojanstvu ženske\, novi evangelizaciji in veliki skrivnosti božjega usmiljenja«. Sveti Janez Pavel II. je veliko pozornosti namenil ne le pomembni vlogi ženske pri Kristusovem poslanstvu in poslanstvu Cerkve\, ampak tudi posebni vlogi Marije Magdalene kot »prvi priči\, ki je videla Vstalega\, in prvi glasnici\, ki je apostolom oznanila vstajenje Gospoda«. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-marija-magdalena-praznik-4/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/magdalena-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20240723
DTEND;VALUE=DATE:20240724
DTSTAMP:20260626T033352
CREATED:20240701T174752Z
LAST-MODIFIED:20240701T174752Z
UID:10002744-1721692800-1721779199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Brigita\, sozavetnica Evrope\, praznik
DESCRIPTION:Papež Janez Pavel II. je sv. Brigito 1. oktobra 1999\, na začetku druge sinode za Evropo\, razglasil za sozavetnico Evrope. \nBrigita je bila visokega rodu. Rodila se je najverjetneje leta 1302 v kraju Finstad pri Upsali\, kjer je zdaj sedež slavne univerze. Njen oče je imel odgovorno upravno službo. Družina je bila v sorodu s kraljevskimi rodbinami\, ki so se menjavale na švedskem prestolu. Po smrti svoje matere je Brigita živela pri teti in v tem času je imela videnje: podobo Križanega\, ki se ji je neizbrisno vtisnila v spomin za vse življenje. \nPri šestnajstih letih se je poročila. Od osmih otrok\, ki jih je rodila\, je po njeni poti šla hči Katarina\, ki je na Švedskem znana kot Karin. Ona je tudi uresničila njeno zamisel o ustanovitvi samostana v Vadsteni. Čeprav bogata gospa\, se je Brigita lotila vsakega dela\, tudi takšnega\, ki so ga opravljale le dekle. Odlikovala se je po dobrodelnosti. Poklicali so jo na dvor za upravnico. Mlademu kralju Magnusu II. Eriksonu\, svojemu bratrancu\, je brez slepomišenja povedala\, da mora svoje razuzdano življenje korenito spremeniti\, če hoče uiti božji kazni. Ni je poslušal in Brigitine napovedi so se uresničile. Ko je videla\, da kralj živi po svoje\, je dvor zapustila ter z možem odšla na božjo pot v špansko Kompostelo. Med romanjem je mož umrl v cistercijanskem samostanu Alvastra na Španskem. \nLeta 1346 je Brigita v zamaknjenju dobila naročilo\, naj ustanovi nov red s prvim samostanom v Vadsteni. Ko je bilo vse skoraj uresničeno\, jo je Bog poslal v Rim\, kjer se je lotila živahne politične dejavnosti\, s katero je posegla v celotno dogajanje tedanje Zahodne Evrope. Šlo ji je predvsem za mir in edinost\, kajti krvaveče rane njenega časa so bile razprtije\, spori\, razkol. V tej službi je ostala zadnjih štiriindvajset let svojega življenja. Umrla je 23. julija 1373 v Rimu in sicer med mašo. \nNjeno truplo so v zmagoslavnem sprevodu prepeljali iz Rima v Vadsteno\, kjer so jo položili k zadnjemu počitku v samostanski cerkvi. Prva prednica Brigitinega reda je bila njena hči Katarina (Cerkev jo časti kot svetnico in se je spominja 24. marca). Njen grob je kmalu postal priljubljena božja pot kraljev in kraljic pa tudi številnih kristjanov iz raznih dežel. Vadstena se je razvila v pomembno kulturno središče na evropskem severu. Tam je bila tudi najpomembnejša srednjeveška knjižnica na Švedskem in prva švedska tiskarna. To izredno ženo so tudi protestanti sprejeli za svojo in jo častijo kot narodno svetnico. \nPapež Janez Pavel II. jo je razglasil za sozavetnico Evrope ob sv. Katarini Sienski in sv. Tereziji Benedikti od Križa/Edith Stein. \nVir: revija.ognjišče.si in Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-brigita-sozavetnica-evrope-praznik-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/brigita.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20240725
DTEND;VALUE=DATE:20240726
DTSTAMP:20260626T033352
CREATED:20240701T174916Z
LAST-MODIFIED:20240701T174916Z
UID:10002745-1721865600-1721951999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Jakob starejši\, apostol\, praznik
DESCRIPTION:25. julija v Katoliški cerkvi obhajamo god apostola Jakoba starejšega. \nV zboru dvanajsterih apostolov\, ki jih je Jezus poklical\, sta bila dva Jakoba\, med prvim je bil za apostola poklican ravno današnji godovnjak\, zato je ob njegovem imenu še vzdevek starejši. \nJakob je bil doma iz enega od mest ob Genezareškem jezeru\, njegov oče Zebedej je bil ribič\, mati Saloma pa je bila sestra Jezusove matere Marije. Skupaj z bratom Janezom in apostolom Petrom je bil Jakob priča Jezusovega spremenjenja na gori in obuditve Jairove hčere. V dneh Jezusovega trpljenja se je Jakob\, kot večina apostolov\, potuhnil\, po Jezusovem vstajenju od mrtvih pa je bil z drugimi apostoli v Jeruzalemu. Malo vemo o njegovem delovanju po Jezusovem vnebohodu in prihodu Svetega Duha. Pisec Apostolskih del poroča\, da je Herod »dal z mečem usmrtiti Jakoba\, Janezovega brata«. To naj bi se zgodilo okrog velike noči leta 44. \nApostol Jakob je zelo priljubljen tudi v Sloveniji\, kar dokazuje 68 cerkva njemu posvečenih. Njegove posmrtne ostanke so v 7. stoletju prenesli v Compostelo v današnji Španiji\, kjer stoji njemu posvečena katedrala. \n\nBesedilo je povzeto iz knjige Svetnik za vsak dan Silvestra Čuka. \nSveto Jakobovo leto podaljšano do 2022\nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-jakob-starejsi-apostol-praznik-4/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/jakob-starejsi.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20240728
DTEND;VALUE=DATE:20240729
DTSTAMP:20260626T033352
CREATED:20240701T163343Z
LAST-MODIFIED:20240701T163343Z
UID:10002732-1722124800-1722211199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:4. svetovni dan starih staršev in ostarelih
DESCRIPTION:Papež Frančišek je leta 2021 določil\, da se vsako leto četrta nedelja v juliju praznuje kot svetovni dan starih staršev in ostarelih. Ta nedelja je blizu praznika Marijinih staršev Joahima in Ane\, Jezusovih starih staršev. Letos bo to v nedeljo\, 28. julija\, in sicer na temo: »Na stare dni me ne zavrzi« (Ps 71\,9). \nSveti oče želi z izbrano temo poudariti\, da je osamljenost pogosto grenka sopotnica v življenju mnogih ostarelih oseb\, ki so pogosto žrtve kulture odmetavanja. \nDikasterij za laike\, družino in življenje vabi župnije\, škofije\, cerkvena združenja in skupnosti po vsem svetu\, da se z različnimi pastoralnimi dogodki duhovno pripravijo na obhajanje svetovnega dneva starih staršev in ostarelih. Predlogi\, molitve in gradiva\, ki so jih za ta dan pripravili na Dikasteriju za laike\, družino in življenje\, bodo objavljeni na portalih Katoliška Cerkev ter Pridi in poglej. \nMag. Luka Mavrič\,\ntajnik UD SŠK
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/4-svetovni-dan-starih-starsev-in-ostarelih/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/pridi-in-poglej-logo8.png
END:VEVENT
END:VCALENDAR