BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Nadškofija Ljubljana - ECPv6.11.0.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-ORIGINAL-URL:https://nadskofija-ljubljana.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za Nadškofija Ljubljana
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20230326T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20231029T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230806
DTEND;VALUE=DATE:20230811
DTSTAMP:20260627T040255
CREATED:20230606T072855Z
LAST-MODIFIED:20230606T090103Z
UID:10001886-1691280000-1691711999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Romanje - duhovne vaje JMS
DESCRIPTION:Združenje posvečenih JMS letos pripravlja romanje – duhovne vaje (DV) za duhovnike\, diakone\, bogoslovce\, animatorje in druge vernike\, ki si prizadevajo za oblikovanje svojih src po zgledu Božjega Sina in njegove matere Marije. Potekale bodo od nedelje\, 6. avgusta\, do četrtka\, 10. avgusta 2023\, pod vodstvom br. dr. Mirana Špeliča OFM\, redovnika in dobrega poznavalca cerkvenih očetov. Tema DV je znan stavek sv. Frančiška Asiškega: »Ker Ljubezen ni ljubljena.« \nHkrati si bomo ogledali tudi kraje\, kjer sta živela sv. Frančišek in sv. Klara: Assisi\, Grecio\, baziliko Marije Angelske in La Verno\, frančiškansko Kalvarijo. \nLepo ste povabljeni\, da se jih udeležite.\nPrijavite se na e-naslov fras.srecko@gmail.com ali na telefonski številki 041/93 93 94.\nProgram DV boste prejeli ob prijavi na DV. \nSrečko Fras\,\npredsednik združenja JMS
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/romanje-duhovne-vaje-jms/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/srce_marijino_jezusovo.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230809
DTEND;VALUE=DATE:20230810
DTSTAMP:20260627T040255
CREATED:20230807T114630Z
LAST-MODIFIED:20230807T114630Z
UID:10001925-1691539200-1691625599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Terezija Benedikta od Križa - Edith Stein\, sozavetnica Evrope\, praznik
DESCRIPTION:V Katoliški cerkvi 9. avgusta praznujemo god filozofinje\, karmeličanke\, mučenke in sozavetnice Evrope sv. Terezije Benedikte od Križa – Edith Stein. \nV judovski družini Siegfrieda in Auguste Stein se je rodilo 11 otrok. Štirje so umrli kmalu po rojstvu. Najmlajša Edith je bila rojena v današnjem Wroclavu (tedaj Breslau) 12. oktobra 1891 na veliki judovski spravni dan. Edith še ni imela dve leti\, ko ji je nenadoma umrl oče. Mama je prevzela skrb za družino in za trgovino z lesom. Kljub strogi in dobri vzgoji\, ki jo je prejela v družini\, jo je svet šole\, v katerega se je Edith kot deklica navdušeno poglobila\, oddaljil od vere: obstoj Boga ji je postal nerazumljiv in nesprejemljiv. »Zavestno in prostovoljno je prekinila z molitvijo in versko prakso«. Ko še ni dopolnila petnajst let\, se je čutila in se razglašala za ateistko. Zapustila je judovsko vero in se poglabljala v filozofijo\, da bi v njej našla smisel človeškega bivanja. Iskala je resnico in to je bilo zanjo – kakor je priznala kasneje – edina molitev\, ki jo je opravljala\, ne da bi se je zavedala. \nNa univerzi v Breslavu je leta 1911 vpisala germanistiko\, zgodovino in psihologijo. Študij je nadaljevala v Göttingenu in Freiburgu\, kjer je z najvišjo oceno dosegla doktorat iz filozofije ter postala asistentka pri fenomenologu Edmundu Husserlu (1859–1938). Prijateljstvo z družino mladega docenta Adolfa Reinacha\, ki jo je uvedel v krog Husserlovih učencev\, je imelo za Edith poseben pomen. Ko je leta 1917 Reinach pri petintridesetih letih padel na fronti – kmalu za tem\, ko sta skupaj z ženo prejela zakrament krsta\, je njegova vdova povabila Edith\, naj uredi filozofske rokopise pokojnega moža. Obotavljala se je zaradi slutnje\, da bo njena vloga predvsem tolažba prizadete družine. Posledično je doživela toliko večje presenečenje\, ko je zagledala prijateljičin obraz – sicer od bolečine upadel\, pa vendar preobražen od skritega in neizrekljivega veselja. Iz njega je sijala vera v Kristusa – križanega in vstalega. »To je bilo moje prvo srečanje s križem\, moje prvo izkustvo tiste božanske moči\, ki s križa izvira tistim\, ki so ji pokorni\,« je kasneje zapisala Edith Stein. \nDo odločilnega dogodka spreobrnjenja je prišlo v poletnem večeru 1921\, ko je bila v gosteh pri zakoncih Conrad-Martius v Bergzabernu. Nek večer je zaradi odsotnosti gostiteljev morala preživeti sama\, zato je iz knjižnice prijateljev na slepo vzela v roke Življenjepis sv. Terezije Ávilske. Brala je vso noč in ob koncu knjige je sama sebi priznala: »To je resnica.« \nNaslednje jutro je kupila Katekizem Katoliške Cerkve in Rimski misal ter ju začela preučevati. Ko se je prvič udeležila maše\, je »razumela vse\, tudi najbolj preproste kretnje«. Zaprosila je za prejem zakramenta krsta. Duhovnik\, ki jo je izprašal\, se je lahko prepričal\, da je pripravljena\, tudi kar zadeva verski pouk. Zakrament krsta je prejela 1. januarja 1922 pri enaintridesetih letih. \nSpreobrnjenje Edith Stein v krščanstvo sovpada z njeno poklicanostjo v karmel. Duhovni oče p. dr. Raphael Walzer ji je svetoval\, naj z odločitvijo za redovni način življenja nekoliko počaka. Med drugim je zelo cenil kulturno dejavnost\, ki jo je Edith razvijala v svetu. Posvetila se je poučevanju in poglabljanju v tiste filozofske vede\, ki jih je od spreobrnjenja dalje lahko oplajala tudi z bogatim krščanskim filozofskim izročilom. Dejavna je bila kot predavateljica v glavnih evropskih mestih. Leta 1932 je začela predavati na Nemškem višjem institutu za pedagogiko v Münstru\, a je bila že po nekaj mesecih\, ko je oblast prevzel Hitler\, zaradi judovskega porekla prisiljena opustiti poučevanje. Svetovali so ji\, naj odide v tujino. Spoznala je\, da je napočil trenutek\, ko bo lahko uresničila poklicanost v karmel. Tudi njena mati\, ki ji je s krstom zadala največjo bolečino\, je v teh okoliščinah nekoliko lažje sprejela hčerin korak\, s katerim pa se dokončno ni mogla sprijazniti vse do smrti. Edith je 14. oktobra 1933 pred praznikom sv. Terezije Velike prestopila klavzurni prag samostana karmeličank v Kölnu. S tem dejanjem je »končno imela vse tisto\, česar ni mogla najti v zunanjem svetu\, in ni več pogrešala ničesar od tega\, kar je v svetu imela«. \nOb preobleki 15. aprila 1934 je prejela redovno ime s. Terezija Benedikta od Križa. Na velikonočno vigilijo naslednje leto je naredila prve zaobljube. Prijateljici redovnici je pisala\, da je »ime Terezija Benedikta od Križa prinesla s seboj …\, saj sem pod križem razumela usodo Božjega ljudstva\, ki se je takrat začela naznanjati. Mislila sem si: tisti\, ki razumejo\, da je ta usoda Kristusov križ\, jo morajo vzeti nase v imenu vseh. Danes vem več\, kakor pred svojim vstopom o tem\, kaj se pravi biti zaročena z Gospodom v znamenju križa«. \nZ vstopom v samostan je bila pripravljena odpovedati se vsemu znanstvenemu delu\, vendar je pokorščina predstojnikom zahtevala\, da z njim nadaljuje. Tako je dokončala delo »Končna in večna bit«\, ki ga je začela pripravljati že pred vstopom. Poleg pisanja je kljub svoji gospodinjski nespretnosti pomagala pri hišnih opravilih in se ob njih učila ponižnosti\, a njeno glavno opravilo je postalo molitev. V posebno veselje ji je bila korna molitev. Že od krsta naprej je vsak dan molila brevir\, sedaj ga je mogla moliti in peti v skupnosti sester. Zelo je ljubila psalme\, tisočletne molitve Božjega ljudstva\, ki mu je pripadala po krvi in po milosti. \nEdith Stein je 21. aprila 1938 naredila večne zaobljube in nekaj dni za tem prejela črno tančico kot znamenje dokončne pripadnosti Bogu v karmelskem redu. Isto leto so se razmere za Jude izredno zaostrile. Z namenom\, da samostana ne bi spravljala v nevarnost\, je prosila\, naj jo premestijo v sestrski samostan Echt na Nizozemskem. 31. decembra se je morala posloviti od ljubljene skupnosti v Kölnu\, zibelke redovnega poklica. Kmalu je za njo v Echt prišla tudi rodna sestra Roza\, ki je prav tako sprejela krščansko vero. Brata Pavla in sestro Friedo so odpeljali v taborišče\, preostali pa so se rešili z begom v Ameriko. Mati Steinovih otrok je bila v tistem času že pokojna. Vse stiske\, za katere je izvedela\, je s. Terezija Benedikta od Križa vključevala v svojo molitev. Nadaljevala je z znanstvenim delom. V pripravi na 400-letnico rojstva sv. Janeza od Križa (1542–1942) je začela pisati študijo o njem z naslovom »Znanost križa«. Besedila sicer ni dokončala\, njegovo vsebino pa je potrdila z lastnim pričevanjem. \nJulija 1942 so nizozemski škofje obsodili preganjanje Judov. Iz maščevanja so nacisti v nedeljo\, 2. avgusta 1942\, prijeli vse katoliške Jude\, tudi sestri Edith in Rozo. Zadnje besede\, ki so jih sosestre slišale iz ust svetnice\, so bile namenjene sestri Rozi\, ki jo je prestrašena čakala ob samostanskih vratih. Podala ji je roko in rekla: »Pridi\, greva za naše ljudstvo.« \nSkupaj s sojetniki so ju odpeljali v taborišče Westerbork. S. Terezija Benedikta je poskušala storiti vse\, kar je mogla\, da bi svoje bližnje tolažila in krepila v upanju. Posebej se je zavzemala za otroke. Nacisti so v petek\, 7. avgusta 1942\, v živinske vagone naložili okrog tisoč Judov in jih prepeljali v taborišče Auschwitz (Oswiecim). Mlade so odvedli v delovno taborišče\, preostale pa so takoj po prihodu v nedeljo\, 9. avgusta 1942\, pomorili s plinom in njihova trupla sežgali. \nDvajset let po smrti s. Terezije Benedikte od Križa se je začel postopek za razglasitev za blaženo\, ki je bil 1. maja 1987 okronan z beatifikacijo v Kölnu v Nemčiji. Edith Stein je bila 11. oktobra 1998 razglašena za svetnico\, 1. oktobra 1999 pa skupaj s sv. Katarino Siensko in sv. Brigito Švedsko tudi za sozavetnico Evrope. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-terezija-benedikta-od-kriza-edith-stein-sozavetnica-evrope-praznik/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230810
DTEND;VALUE=DATE:20230811
DTSTAMP:20260627T040255
CREATED:20230807T114806Z
LAST-MODIFIED:20230808T075615Z
UID:10001926-1691625600-1691711999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Lovrenc\, praznik
DESCRIPTION:10. avgusta praznujemo god sv. Lovrenca. \nBil je eden od sedmih diakonov v času papeža Siksta II. Ker je leta 258 cerkveno premoženje\, ki mu je grozila zaplemba\, razdelil med siromake\, ga je dal cesar Valerijan prebičati\, nato pa na žareči rešetki mučiti do smrti (v koledarju 10. avgusta). \nSv. Lovrenc je zavetnik ubogih\, gasilcev\, steklopihalcev\, kuharjev\, likalk. Varuje pred opeklinami\, bolečinami v hrbtu\, vročico. Priporočajo mu verne duše v vicah in ga prosijo za dobro letino. Upodabljajo ga kot diakona s pravokotnim ražnjem\, z evangelijsko knjigo in s križem\, delečega miloščino\, ali z mučeniško palmo. \nUtrinke perzeid\, ki okoli njegovega goda letijo na naš planet\, so ljudje poimenovali svetega Lovrenca solze. Te naj bi pretakalo nebo zaradi strašne smrti mučenca. V Sloveniji je 50 cerkva sv. Lovrenca. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-lovrenc-praznik-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/sv.-lovrenc-splet.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230811T183000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230811T183000
DTSTAMP:20260627T040255
CREATED:20230807T200712Z
LAST-MODIFIED:20230807T200712Z
UID:10001933-1691778600-1691778600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Molitev in sveta maša za bolnike z rakom
DESCRIPTION:Kongregacija za bogoslužje in discipline zakramentov je 11. februarja 2020 uradno razglasila sv. Leopolda Mandića za zavetnika bolnikov z rakom. Kongregacija je poudarila\, da je s to razglasitvijo odprto okno upanja\, saj bo sv. Leopold\, ki je sam doživel osebno izkušnjo nemoči te težke težke bolezni\, kot zavetnik spremljal onkološke bolnike s svojo priprošnjo pri Bogu. \nOd marca 2023 bo v baziliki Marije Pomagaj na Brezjah vsak drugi petek v mesecu potekala molitev s priprošnjo sv. Leopoldu Mandiću.\n11. avgust:\nOb 18.30 – molitev rožnega venca\nOb 19.00 – sveta maša in po maši blagoslov z relikvijami sv. Leopolda Mandića \nVir: Marija.si
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/molitev-in-sveta-masa-za-bolnike-z-rakom-6/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Brezje1-250x375-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230814
DTEND;VALUE=DATE:20230819
DTSTAMP:20260627T040255
CREATED:20230807T124104Z
LAST-MODIFIED:20230807T124610Z
UID:10001929-1691971200-1692403199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Poletni kamp za birmance in srednješolce 2023
DESCRIPTION:Na Katoliški mladini od 14. do 18. avgusta 2023 v CŠOD Radenci pripravljamo poletni kamp z naslovom FIAT kamor vabimo birmance in srednješolce. \nPri pripravi vsebinskega dela nam je letos zopet prišla naproti organizacija LifeTeen. Rdeča nit\, ki ji bomo sledili bo\, kaj FIAT pomeni za naša življenja. Tej bomo sledili ob vsakodnevnih katehezah\, molitvi\, glasbi\, ob poletni vročini se bomo ohladili v Kolpi in se zvečer družili ob ognju. \nKo se v svetem pismu pojavi beseda FIAT\, se za tem zgodijo najčudovitejše stvari. Verjamemo\, da bo mladim\, ki se bodo udeležili kampa\, le ta še dolgo ostal v spominu.    Več informacij in prijavo najdete na spletni strani Katoliške mladine\, z vprašanji pa se lahko obrnete na emanuel@katoliskamladina.si \nKatoliška mladina \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/poletni-kamp-za-birmance-in-srednjesolce-2023/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Logo-Katoliska-mladina-1.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230815
DTEND;VALUE=DATE:20230816
DTSTAMP:20260627T040255
CREATED:20230807T095535Z
LAST-MODIFIED:20230807T095535Z
UID:10001921-1692057600-1692143999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Obnovitev izročitve Božji materi Mariji
DESCRIPTION:Poletje nas spominja na počitnice\, dopuste\, sprostitev in še toliko drugih stvari\, ki spremljajo poletne dneve. Kristjanovo poletje pa svoj višek doživlja v prazniku Marijinega vnebovzetja\, ki verne kristjane povabi na romanja v številne božjepotne cerkve. S temi romanji pokažemo svoje zaupanje v Marijino priprošnjo\, izražamo svojo hvaležnost za uslišanja\, ki smo jih bili deležni\, in dejavno pokažemo\, da ohranjamo krščanske korenine svojih prednikov in si prizadevamo\, da bi ostajale žive in globoke tudi za tiste\, ki pridejo za nami. \nPraznik bo slovesen tudi v našem narodnem in škofijskem Marijinem svetišču na Brezjah. Mariji se hočemo zahvaliti za vso podporo in pomoč\, ki smo je bili deležni v preteklih letih\, letih zahtevnih preizkušenj\, v katerih pa sta se pokazali naša solidarnostna zrelost in pripravljenost pomagati drug drugemu. Zavedamo pa se\, da bomo morali še naprej biti odgovorni in vztrajni pri premagovanju preizkušenj in težav. Potrebujemo zaupanje in upanje\, da se bomo\nupirali skušnjavi nasprotovanja in delitve\, ki globoko prizadene narodovo tkivo. Goreče bomo moliti tudi za mir na svetu\, na poseben način za trpečo Ukrajino\, saj zaradi dolgotrajnosti agresije ne sme pogrešati našega sočutja\, molitvene bližine in konkretne pomoči. \nMariji bomo zato priporočili našo Cerkev\, naše družine\, naše izseljence in zdomce. Priporočili ji bomo vse\, ki so v naši državi odgovorni za skupno dobro in za pozitivno naravnanost naših medsebojnih odnosov. Priporočili ji bomo tudi našo državo. Zaradi razmer\, v katerih živimo\, pa ji bomo priporočili tudi Evropo in svet. \nVse duhovnike vabim\, da pri prazniških mašah 15. avgusta skupaj s svojimi verniki zmolijo molitev izročitve slovenskega naroda Mariji. Najdemo jo v Cerkvenem molitveniku na str. 264. \nGlavna romarska maša na Brezjah bo ob 10.00. Pri tej maši bomo še posebej slovesno obnovili izročitev našega naroda Mariji. Letos je že enaintrideset let\, odkar je nadškof dr. Alojzij Šuštar na Brezjah prvič izročil slovenski narod Mariji. \nVse iskreno vabim\, da priromate na Brezje. Skupaj bomo obhajali praznik Marijinega vnebohoda in skupaj se bomo ozirali v tisto prihodnost\, ki jo je Gospod pripravil vsem\, ki ga ljubijo. \nMsgr. Stanislav Zore OFM\,\nnadškof
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/obnovitev-izrocitve-bozji-materi-mariji-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Brezjanska_Marija-1.jpeg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230815T080000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230815T170000
DTSTAMP:20260627T040255
CREATED:20230807T120121Z
LAST-MODIFIED:20230807T120121Z
UID:10001927-1692086400-1692118800@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Marijino vnebovzetje – slovesni in zapovedan praznik
DESCRIPTION:ajvečji cerkveni Marijin praznik je Marijino vnebovzetje. \nPraznik Marije Device so v jeruzalemski Cerkvi začeli obhajati že kmalu po koncilu v Efezu leta 431 po Kr. in ga povezovali z Marijinim odhodom s tega sveta. Čeprav Marijino vnebovzetje sodi med najstarejše Marijine praznike (prve omembe segajo še v obdobje pred 4. st. po Kr.)\, je papež Pij XII. (1939–1958) versko resnico o Marijinem vnebovzetju slovesno razglasil šele leta 1950 z apostolsko konstitucijo Munificentissimus Deus. Številne cerkve po svetu – od mogočnih katedral do vaških in božjepotnih cerkvic – izpričujejo stoletno vero v Marijino vnebovzetje. \nPisna vira\, ki poročata o Marijinem vnebovzetju ali zaspanju (lat. dormitio)\, sta t. i. apokrifna evangelija Zaspanje svete Božje Matere in Prehod blažene Device Marije. K tema spadajo še številni spisi in druga dela pomembnih teologov iz prvih stoletij krščanstva\, npr. sv. Janeza Damaščana\, sv. Efrema Sirskega\, sv. Epifanija in Timoteja Jeruzalemskega. \nV Sloveniji je Mariji posvečenih veliko župnijskih\, podružničnih\, zlasti pa božjepotnih cerkva in kapelic\, zato je Marijino vnebovzetje v našem verskem izročilu globoko zakoreninjeno. Katoliška in Pravoslavna Cerkev ta praznik obhajata na isti dan. \nOb prazniku številni Slovenci romajo v Marijina svetišča. Romanja imajo globlji verski pomen zato\, ker verujoče spominjajo\, da je naše celotno zemeljsko življenje pravzaprav romanje\, katerega cilj je večno življenje v nebesih. Marijino vnebovzetje pomeni poklon ženi\, saj je Bog Marijo\, ženo in mater\, poveličal v nebesih. Katoliška Cerkev s praznovanjem tega praznika poudarja dostojanstvo in poklicanost vsake žene. \nMarijino vnebovzetje je praznik upanja\, saj nam govori\, da je ena izmed nas ljudi – Marija\, dosegla polnost življenja\, ki ga kristjani vidimo v večnosti. Marijino poveličanje je svojevrstni poklon krščanstva ženi\, saj je Bog prav Marijo\, mater in ženo prvo na najodličnejši način poveličal v nebesih. S praznovanjem želi katoliška Cerkev poudariti tudi dostojanstvo in visoko poklicanost vsake žene.\nPraznovanje nas tudi spominja\, da sta v našem življenju pomembni tako materialna kot duhovna komponenta\, tako večno kot zemeljsko in da se oba prepletata. Delo za duhovno ne pomeni zanemarjanje materialnega. Po krščanski tradiciji velja prav nasprotno: ko se trudimo za zemeljski napredek\, si s tem že pripravljamo večno bivanje. Današnji praznik v nas poglablja to upanje\, saj pred nas postavlja primer nekoga\, ki mu je to na odlični način uspelo: Jezusovo mater Marijo. \nPraznovanje Marijinega vnebovzetja nas želi spomniti tudi na to\, da sta v življenju pomembni tako materialna kot duhovna sestavina\, tako zemeljsko kot večno. Krščansko versko izročilo uči\, da si s prizadevanjem za zemeljski napredek posameznik pripravlja večno bivanje. Marijino vnebovzetje v vernikih poglablja upanje\, da je z življenjem po Marijinem vzoru želeni cilj bivanja pri Bogu dosegljiv za vsakega vernika. \nObnovitev izročitve Materi Božji\nOdkar je Slovenija samostojna država na praznik Vnebovzete obnavljamo svojo izročitev Materi Božji s posebno molitvijo ali preprosto z molitvijo »O Gospa moja«. \n\n\n»Izročitev Mariji bomo tudi letos obnovili v romarskih cerkvah\, po župnijah in drugih svetih krajih. Marijo bomo prosili za pomoč\, da bomo v zasebnem in javnem življenju spoštovali moralna načela ter načela pravičnosti\, resnice\, poštenosti\, medsebojnega spoštovanja in osebnega dostojanstva\,« je o izročitvi dejal upokojeni koprski škof Metod Pirih ter še poudaril: »Izročitev Mariji ima svojo vrednost in pomen le\, če si v vsakdanjem življenju prizadevamo\, da bi živeli in uresničevali tisto\, kar smo z besedami obljubili in izpovedali.« \nMarija je bila naša sopotnica\, spremljevalka\, naša priprošnjica in tolažnica v zgodovini. Mariji se želimo zahvaliti za njeno brezmejno skrb in materinsko varstvo. Naša hvaležnost je istočasno tudi naša velika prošnja in želja\, da bi še najprej hodili pod njenim varstvom po poti žive vere\, svetlega upanja in požrtvovalne ljubezni. \n\n\nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/marijino-vnebovzetje-slovesni-in-zapovedan-praznik-3/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/vnebovzetje.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230815T100000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230815T120000
DTSTAMP:20260627T040255
CREATED:20230807T100648Z
LAST-MODIFIED:20230807T100648Z
UID:10001923-1692093600-1692100800@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Slovesna sveta maša ob prazniku Marijinega vnebovzetja na Brezjah
DESCRIPTION:Slovesno sveto mašo ob prazniku Marijinega vnebovzetja bo ob 10. uri na trgu pred baziliko Marije Pomagaj daroval ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. \nMarijino vnebovzetje je praznik upanja\, saj nam govori\, da je ena izmed nas ljudi – Marija\, dosegla polnost življenja\, ki ga kristjani vidimo v večnosti. Slovesno sveto mašo ob prazniku Marijinega vnebovzetja pri Mariji Pomagaj po tradiciji daruje ljubljanski nadškof. Somaševanje bo na trgu pred baziliko ob 10. uri vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore. Odkar je Slovenija samostojna država na praznik Vnebovzete obnavljamo svojo izročitev Materi Božji s posebno molitvijo ali preprosto z molitvijo »O Gospa moja«. To bomo storili po pridigi. Lepo vabljeni. \nVir: Marija.si
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/slovesna-sveta-masa-ob-prazniku-marijinega-vnebovzetja-na-brezjah-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Brezje-Ivan-Rampre-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230820T080000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230827T170000
DTSTAMP:20260627T040255
CREATED:20230807T195408Z
LAST-MODIFIED:20230807T195408Z
UID:10001930-1692518400-1693155600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Poletni teden v Taizéju 2023 - 2. termin (avgust)
DESCRIPTION:Katoliška mladina tudi letos organizira dve romanji v Taizé. Drugo romanje bo od 20. do 27. avgusta 2023. \n“V Taizé se napotimo tako\, kot se napotimo k izviru vode. Popotnik se tu ustavi\, odžeja in odpravi naprej\,” je rekel Janez Pavel II. med svojim obiskom Taizéja 1986. Kot kraj preprostosti\, tišine in miru je stičišče mladih\, ki žejajo po živi vodi\, ki jo obljublja Kristus. \nKatoliška mladina tudi letos organizira dve romanji v Taizé. Za mlade od 16. do 30. leta je teden preživet v Taizéju možnost\, da se po molitvi\, pogovorih in srečanjih z vrstniki z vse Evrope\, srečajo z Bogom. Letos je pot v Taizé še posebej smiselna\, ker je tudi odlična priprava\, na novoletno Evrosko srečanje mladih\, ki bo letos potekalo v Ljubljani. Kdor se prej še ni srečal z načinom življenja v Taizéju\, kogar zanima\, kaj je bistvo in poudarek te izkušnje\, je lepo povabljen\, da se letos odpravi v Taizé. \nVse informacije in povezave do prijavnice lahko najdete na spletni strani Katoliške mladine. \nTilen Čebulj\, Katoliška mladina \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/poletni-teden-v-taizeju-2023-2-termin-avgust/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Logo-Katoliska-mladina-1.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230822
DTEND;VALUE=DATE:20230823
DTSTAMP:20260627T040255
CREATED:20230807T195634Z
LAST-MODIFIED:20230818T105810Z
UID:10001931-1692662400-1692748799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:22. avgust - Mednarodni dan spomina na žrtve nasilja zaradi vere
DESCRIPTION:Generalna skupščina Združenih narodov je 28. maja 2019 na svojem 73. zasedanju sprejela Resolucijo A/RES/73/296\, s katero je 22. avgust določila za Mednarodni dan spomina na žrtve nasilja zaradi izpovedovanja vere ali prepričanja. \nV nadaljevanju objavljamo avtorski prevod Resolucije A/RES/73/296in komentarstalnega opazovalca Svetega sedeža pri OZN v Ženevi in drugih mednarodnih organizacijah\, nadškofa msgr. dr. Ivana Jurkoviča. \n  \nOZN – Resolucija A/RES/73/296 \nGeneralna skupščina OZN: \npotrjujoč cilje in načela zapisana v Ustanovni listini ZN in Splošni deklaraciji o človekovih pravicah\, zlasti pravico do svobode misli\, vesti in vere; \nzaskrbljujoč zaradi nenehnih dejanj nestrpnosti in nasilja nad posamezniki zaradi njihove vere ali prepričanja\, vključno nad pripadniki verskih skupnosti in verskih manjšin po svetu ter zaradi naraščajočega števila in intenzitete teh dejanj\, ki so pogosto zločinske narave in lahko imajo mednarodne značilnosti; \npriklicujoč\, da so države prednostno odgovorne za spodbujanje in varstvo človekovih pravic\, vključno človekovih pravic tistih ljudi\, ki pripadajo verskim manjšinam\, vključno z njihovo pravico\, da lahko svojo vero ali prepričanje svobodno uresničujejo; \nzavedajoč se\, da lahko imata odprta\, konstruktivna in spoštljiva razprava o idejah ter medreligijski\, medverski in medkulturni dialog na lokalnih\, državnih\, regionalnih in mednarodnih ravneh pozitivno vlogo v boju proti verskem sovraštvu\, podpihovanju in nasilju; \npotrjujoč pozitivno vlogo\, ki jo lahko imata uresničevanje pravice do svobode mnenja in izražanja ter popolno spoštovanje svobode iskanja\, prejemanja in posredovanja podatkov za krepitev demokracije in v boju proti verski nestrpnosti\, ter priznavajoč nadalje\, da uresničevanje pravice do svobode izražanja v skladu z 19. členom Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah vključuje posebne dolžnosti in odgovornosti; \npoudarjajoč\, da so svoboda vere ali prepričanja\, svoboda mnenja in izražanja\, pravica do mirnega zbiranja in pravica do svobode združevanja medsebojno odvisne\, med seboj povezane ter vzajemno okrepljene\, pri čemer poudarja vlogo\, ki jo te pravice lahko imajo v boju zoper vse oblike nestrpnosti in diskriminacije zaradi vere ali prepričanja; \npoudarjajoč\, da imajo države\, regionalne organizacije\, nacionalne institucije za varstvo človekovih pravic\, nevladne organizacije\, verske ustanove\, mediji in civilna družba kot celota pomembno vlogo pri spodbujanju strpnosti in spoštovanja verske in kulturne raznolikosti ter pri univerzalnem spodbujanju in varstvu človekovih pravic\, vključno s svobodo vere ali prepričanja; \npriznavajoč\, da posamezniki in ustrezne civilnodružbene organizacije pozitivno prispevajo k spodbujanju medreligijskega in medkulturnega dialoga\, razumevanja in kulture miru; \nvedoč za sodelovanje med Združenimi narodi in regionalnimi ter drugimi organizacijami pri spodbujanju medreligijskega in medkulturnega dialoga in vedoč tudi za dejavnost Zavezništva civilizacij Združenih narodov pri spodbujanju medkulturnega dialoga v tej zvezi; \nostro obsojajoč nenehno nasilje in teroristične napade nad posamezniki\, prav tako nad pripadniki verskih manjšin\, zaradi ali v imenu vere ali prepričanja in poudarjajoč pomembnost celovitega in inkluzivnega preventivnega pristopa\, temelječega na skupnosti\, v katerega je vključen širok nabor akterjev\, tudi civilna družba in verske skupnosti; \npotrjujoč svojo enoglasno obsodbo vseh terorističnih dejanj\, metod in praks ter nasilnega ekstremizma\, ki spodbuja terorizem v vseh njegovih pojavnih oblikah\, ne glede na kraj\, povzročitelja in vzrok dejanja; \nizjavljajoč\, da se terorizem in nasilni ekstremizem\, če in kadar spodbuja terorizem\, v vseh njunih pojavnih oblikah ne moreta in ne smeta povezovati z nobeno religijo\, narodnostjo\, civilizacijo ali etnično skupino; \ngloboko obžalujoč vsa nasilna dejanja\, izvršena nad posamezniki zaradi njihove vere ali prepričanja\, kakor tudi druga takšna dejanja\, ki so bila usmerjena zoper njihove domove\, poslovne prostore\, lastnino\, šole\, kulturne centre in svetišča\, pa tudi vse napade na in v verskih objektih\, krajih in romarskih središčih\, ki pomenijo kršitev mednarodnega prava; \nzavedajoč se\, da so medsebojno sodelovanje\, ki izboljšuje izvajanje že obstoječih pravnih sistemov\, ki ščitijo posameznike pred diskriminacijo in zločini\, storjenimi iz sovraštva\, okrepljena medreligijska\, medverska in medkulturna prizadevanja ter razširjeno izobraževanje o človekovih pravicah\, pomembni prvi koraki v boju proti nestrpnosti\, diskriminaciji in nasilju zoper posameznike zaradi vere ali prepričanja; \nzavedajoč se tudi pomembnosti\, da žrtve nasilnih dejanj zaradi vere ali prepričanja in člani njihovih družin prejmejo ustrezno pomoč in podporo v skladu z veljavno zakonodajo\, \n1. sklene\, da se 22. avgust določi za Mednarodni dan spomina na žrtve nasilja zaradi izpovedovanja vere ali prepričanja; \n2. vabi vse države članice\, relevantne organizacije sistema Združenih narodov in druge mednarodne in regionalne organizacije kakor tudi civilno družbo\, vključno z nevladnimi organizacijami\, s posamezniki in z zasebnimi sektorji\, da na primeren način obeležijo Mednarodni dan; \n3. prosi generalnega sekretarja\, da opozori vse države članice\, organizacije sistema Združenih narodov in civilnodružbene organizacije na to\, da bi se ta resolucija ustrezno upoštevala. \nPrevod: Agnes Kojc \n\nPoročilo o kristjanofobiji in diskriminaciji kristjanov 2016–2021\nTočka za prijavo kristjanofobije in vandalizma uperjenega proti slovenskim katoličanom\n\nVerska svoboda osrednji dejavnik razvoja človeške družbe\n»Generalna skupščina Združenih narodov je 28. maja 2019 na svojem 73. zasedanju na predlog Brazilije\, Kanade\, Egipta\, Iraka\, Jordanije\, Nigerije\, Pakistana\, Poljske in Združenih držav Amerike sprejela Resolucijo A/RES/73/296\, s katero je 22. avgust določila za Mednarodni dan spomina na žrtve nasilja zaradi izpovedovanja vere ali prepričanja. \n18. člen Splošne deklaracije človekovih pravic ZN določa\, da ima vsakdo pravico do svobode misli\, vesti in vere. To vključuje tudi pravico do svobodnega spreminjanja vere ali prepričanja ter svobodo\, da vsakdo bodisi sam bodisi skupaj z drugimi ter javno ali zasebno izraža svojo vero ali prepričanje s poučevanjem\, prakso\, bogoslužjem in verskimi obredi. \nKer so v svetu nestrpna dejanja in nasilje nad posamezniki in skupinami zaradi njihove vere ali prepričanja v porastu\, so zgoraj omenjene države Generalni skupščini Združenih narodov predlagale sprejetje posebne resolucije\, s katero bi svet na to opozorili in tovrstna dejanja v bodoče preprečili. \nPrav države\, nacionalne institucije za varstvo človekovih pravic\, nevladne organizacije\, verske ustanove\, mediji in vsa civilna družba kot celota imajo pomembno vlogo pri spodbujanju strpnosti in spoštovanja verske in kulturne raznolikosti ter pri univerzalnem spodbujanju in varstvu človekovih pravic\, vključno s svobodo vere ali prepričanja. \nPapež Frančišek poudarja\, da je nerazumljivo in zaskrbljujoče\, da tudi danes v svetu ostajajo diskriminacije in omejitve pravic samo zaradi pripadnosti in javnega izpovedovanja določene vere. Še bolj pa je nesprejemljivo\, da obstajajo celo resnična in dejanska preganjanja zaradi verske pripadnosti in tudi oboroženi spopadi. »To rani razum\, ogroža mir in ponižuje človekovo dostojanstvo«. Za papeža je posebno boleče dejstvo\, da so kristjani v svetu še posebej izpostavljeni diskriminaciji in nasilju. »Preganjanje kristjanov je danes celo silovitejše kot v prvih stoletjih Cerkve in obstaja več kristjanov mučencev kot v takratni dobi. In to se dogaja več kot 1700 let po Konstantinovem ediktu\, ki je kristjanom podelil svobodo do javnega izpovedovanja njihove vere« (Nagovor papeža Frančiška udeležencem mednarodnega simpozija o verski svobodi z naslovom: Verska svoboda v mednarodnem pravu in svetovni konflikt vrednot\, 20. junija 2014). \nMisija Svetega sedeža v Ženevi je sodelovala pri predstavitvi omenjene Resolucije na sedežu organizacije. Kot v mnogih drugih okoliščinah je predstavila prepričanje Katoliške Cerkve o potrebnosti\, da države članice Združenih narodov budno bdijo nad tem\, da verska svoboda ostane ena izmed osrednjih dejavnikov razvoja človeške družbe\, na katero se opirata tako graditev pravičnejšega sveta kot mirno sožitje med narodi.« \nNadškof msgr. dr. Ivan Jurkovič\,\napostolski nuncij \n  \nVir: Kanonist
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/22-avgust-mednarodni-dan-spomina-na-zrtve-nasilja-zaradi-vere-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Flag_of_the_United_Nation.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230823T183000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230823T183000
DTSTAMP:20260627T040255
CREATED:20230807T101454Z
LAST-MODIFIED:20230807T102636Z
UID:10001924-1692815400-1692815400@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. maša ob dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov
DESCRIPTION:V ljubljanski stolnici sv. Nikolaja se bodo v sredo\, 23. avgusta\, spomnili vseh žrtev totalitarnih in avtoritarnih režimov. Sveta maša bo ob 18.30.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-masa-ob-dnevu-spomina-na-zrtve-totalitarnih-in-avtoritarnih-rezimov-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Stolnica-zrak-1-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230824
DTEND;VALUE=DATE:20230825
DTSTAMP:20260627T040255
CREATED:20230807T121406Z
LAST-MODIFIED:20230807T121406Z
UID:10001928-1692835200-1692921599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Jernej\, apostol\, praznik
DESCRIPTION:24. avgusta goduje sv. Jernej\, apostol. \nJernej je bil eden izmed dvanajsterih apostolov\, ki jih je Gospod izbral\, da nadaljujejo njegovo delo. Iz evangeljskih knjig in Apostolskih del zvemo malo o njem. Po novejših novozaveznih raziskovanjih je istoveten z Natanaelom\, o katerem nam pripoveduje evangelist Janez\, da ga je Filip pripeljal k Jezusu. Ob tem prvem srečanju mu je Jezus takoj razodel svoj dar\, da ve za skrivnosti\, ko mu je izjavil\, da ga je videl pod smokvinim drevesom\, preden ga je Filip poklical in mu ga predstavil. \nNatanael je bil doma iz Kane v Galileji\, kjer je Jezus naredil prvi čudež. Ko je Filip pripovedoval prijatelju Natanaelu o svojem srečanju z Jezusom iz Nazareta\, se je Natanael\, ki je vedel\, da Nazarečani niso bili na dobrem glasu\, začudil in vprašal: »Ali mar more priti kaj dobrega iz Nazareta?« Ob takem nezaupanju je bilo Natanaelovo srečanje z Jezusom nepozabno. Ko ga je Jezus videl\, da prihaja k njemu\, je pohvalil njegovo odkritosrčnost in poštenost z besedami: »Glej\, pravi Izraelec\, v katerem ni zvijače.« Ko se je ta začudil\, od kod ga pozna\, mu je Jezus odgovoril: »Preden te je Filip poklical\, ko si bil pod smokvinim drevesom\, sem te videl.« V Natanaelu je bil premagan zadnji dvom\, ko ga je Jezus prepričal s svojo vsevednostjo: »Učenik\, ti si Sin božji\, ti si kralj Izraelov.« Čeprav evangelist tega izrecno ne omenja\, je Jezus gotovo že ob tem prvem srečanju izbral Natanaela za učenca\, ki je potem vsa tri leta spremljal Gospoda na njegovih potih po Galileji\, Judeji in Samariji. \nNa seznamu apostolov Natanael izrecno ni omenjen\, v splošnem ga istovetijo z apostolom Jernejem (Bartolomejem)\, to pa zato\, ker Sveto pismo povsod omenja s Filipom tudi Jerneja že preden sta spoznala Jezusa\, sta si bila prijatelja. Filip je Jerneja tudi pripeljal k Jezusu in mu ga predstavil. Po vsem tem je upravičena domneva\, da Natanael in Jernej pomenita isto osebo. Vsekakor pa je bil Jernej med prvimi apostoli\, ki jih je Gospod poklical. Po vstajenju srečamo Natanaela z drugimi apostoli\, ki so lovili ribe v Genezareškem jezeru in se jim je Jezus prikazal. \nPo poznejšem izročilu je Jernej oznanjal evangelij v Indiji\, Mezopotamiji\, Partiji\, Likaoniji\, Veliki Armeniji\, morda tudi v Egiptu. Na začetku so ga nekaj časa spremljali Andrej\, Matej ali Filip. Domnevajo\, da je umrl mučeniške smrti v Armeniji v mestu Albanopolis\, kjer so mu na ukaz kralja Astiaga živemu potegnili kožo s telesa\, nato ga pa obglavili ali križali. \nV 6. stoletju so svetnikove kosti prenesli iz Albanopolisa na otok Lipari\, v 9. stoletju so jih prenesli v Benevent\, od koder jih je leta 983 cesar Oton III. dal prenesti v sv. Jerneju posvečeno cerkev ob Tiberi v Rimu. Svetnikovo lobanjo hranijo od leta 1238 kot dragoceno relikvijo v stolnici v Frankfurtu. Nekaj svetih moči apostola Jerneja so že v dobi Karla Velikega imeli v Aachnu\, kamor so od 14. stoletja tudi Slovenci radi romali; meščani iz Ljubljane in Kranja so imeli v Aachnu poseben oltar sv. Cirila in Metoda in stalnega slovenskega duhovnika. \nIme sv. Jerneja se omenja v rimski evharistični molitvi pri maši. Njegov god se 24. avgusta praznuje že od 9. stoletja dalje; od tedaj pa do leta 1955 je imel celo svojo vigilijo. Slovenci sv. Jerneja radi častijo\, posvečenih mu je 12 farnih in 17 podružničnih cerkva. Jernejevo je ponekod velik kmečki praznik. Na Koroškem je jernejevo najimenitnejši dan za nabiranje zdravilnih zelišč\, saj imajo ta dan posebno moč. Jernejevo je bil nekoč dan\, ko so se plačevale obresti in računi\, dan hvale za pospravljeno žetev. Jernej je tudi pomemben mejnik v jesenskem vremenu: Po vremenu sv. Jerneja rada se vsa jesen nareja. Ali: kakor sv. Jernej vremeni\, se vsa jesen drži. Po Slovenskih Goricah postavljajo klopotce. \nUpodabljajo ga s kratkimi lasmi in kratko pristriženo brado\, v desnici drži nož\, s kakršnim so ga drli\, v levici pa knjigo\, ker staro izročilo pravi\, da je v Arabijo prinesel evangelij sv. Mateja in ga imel za podlago svojih misijonskih govorov. \nZa svojega zavetnika ga časte knjigovezi\, usnjarji\, rokavičarji\, strojarji\, krojači\, čevljarji\, kmetje\, viničarji in pastirji. Kličejo ga na pomoč pri živčnih boleznih in trganju. \nVir: Župnija Polzela
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-jernej-apostol-praznik-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/877_sv_jernej_apostol.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230826T100000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230826T140000
DTSTAMP:20260627T040255
CREATED:20230807T200454Z
LAST-MODIFIED:20230807T200454Z
UID:10001932-1693044000-1693058400@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Zahvalni dan slepih in slabovidnih
DESCRIPTION:V zahvalo za vse prejete milosti ter za dragocene prijatelje\, spremljevalce in dobrotnike\, slepi in slabovidni vsako leto pripravijo zahvalno sveto mašo. Letos se bodo zbrali v soboto\, 26. avgusta 2023\, v svetišču Marije pomočnice na Rakovniku v Ljubljani. Sveto mašo bo daroval novomeški škof msgr. dr. Andrej Saje\, po maši pa bodo spoznali Božjega služabnika Andreja Majcna. Srečanje\, ki bo potekalo med 10. in 14. uro\, bodo sklenili z druženjem ob pogostitvi. \n  \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/zahvalni-dan-slepih-in-slabovidnih/
END:VEVENT
END:VCALENDAR