BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Nadškofija Ljubljana - ECPv6.11.0.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-ORIGINAL-URL:https://nadskofija-ljubljana.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za Nadškofija Ljubljana
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20220327T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20221030T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220809
DTEND;VALUE=DATE:20220810
DTSTAMP:20260628T013715
CREATED:20220809T134504Z
LAST-MODIFIED:20220810T095105Z
UID:10001738-1660003200-1660089599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sveta Edith Stein
DESCRIPTION:Sveti papež Janez Pavel II. je ob razglasitvi Edith Stein za svetnico 11. oktobra 1998 v nagovoru takole označil to izjemno karmeličanko\, duhovno hčerko sv. Terezije Avilske\, ki je prehodila pot od judovstva prek ateizma do krščanstva in si je kot Kristusova izvoljenka izbrala redovno ime Terezija Benedikta od Križa: \n»Kristusova ljubezen je bila ogenj\, ki je razvnemal življenje s. Terezije Benedikte od Križa. Davno preden se je tega zavedela\, jo je zagrabil ta ogenj. Najprej se je Edith Stein zapisala svobodi. Dolgo je bila iskateljica. Njen duh se je neutrudno posvečal raziskovanju in njeno srce se je stegovalo za upanjem. Polna navdušenja je prehodila utrudljivo pot filozofije. Za to je bila nazadnje poplačana: osvojila je resnico. Ali bolje rečeno: resnica je osvojila njo. Smela je odkriti\, da ima resnica ime: Jezus Kristus. Od tega trenutka naprej ji je bila učlovečena Beseda prvo in vse. Ko je kot karmeličanka gledala nazaj na ta odsek življenja\, je pisala neki benediktinki: ‘Kdor išče resnico\, ta išče Boga\, pa če mu je to jasno ali ne.’« \nPrava ljubezen se prečisti v skrivnosti križa\nPrava ljubezen se izkaže pravzaprav šele v trpljenju. »Kdor resnično ljubi\, se tudi pred trpljenjem ne ustavi\,« je poudaril papež. »Tisti\, ki ljubi\, se ljubljenemu pridružuje v trpljenju. Edith Stein se je zavedala\, kaj je moral prinesti s seboj njen judovski izvor in je to dobro izrazila: ‘Pod križem sem razumela usodo božjega ljudstva. Zagotovo vem danes več o tem\, kaj pomeni biti poročen z Gospodom v znamenju križa. Samo z razumom ne bomo tega nikdar razumeli\, ker je skrivnost.’ Skrivnost križa je polagoma zajela celotno njeno življenje in od nje zahtevala najvišjo predanost. Kot poročena ob križu je ne samo pisala globoko segajoče strani o ‘znanosti križa’\, marveč je v šoli križa šla do konca.« \nTo se je zgodilo 9. avgusta 1942\, ko je svoje zemeljsko življenje zapečatila kot žgalna daritev v krematoriju taborišča Auschwitz. \nSmisel trpljenja\nPo Edith Stein nam Bog razkriva skrivnostno resnico: smisel križa v življenju Kristusovega učenca. Sama nam o tem pravi: »Če naj si pridobimo znanost križa\, jo je treba izkusiti v njeni globini. – Križ je pot v zedinjenju z Jezusovim življenjem\, in ta pot obstaja v tem\, da ga pospremimo v Getsemani in na Kalvarijo. – Križ ni sam sebi namen\, ampak je sredstvo\, da dospemo do polnosti življenja. Križ odpre nebeška vrata in je pogoj za vstajenje. – Križ je sredstvo za to\, da napravimo v svojem srcu prostor za Boga\, kajti trpljenje očiščuje in oprosti človeka vsega\, kar ni Bog. – Križ je edina pot do srečanja z Bogom\, kajti vodi nas v globoko temino vere in zahteva od nas\, da se predamo v Njegove roke\, kajti čeprav je nedoumljiv\, je vendarle vedno poln usmiljenja in zvestobe.« \nZnanost križa\nV uvodu svojega dela Znanost križa\, v katerem razglablja o delu svojega duhovnega očeta sv. Janeza od Križa\, to posebno »znanost« opredeli z naslednjimi besedami: »Znanost križa ni gola teorija … Znanost križa je živa\, dejanska in dejavna resnica; kakor gorčično zrno se vseje v dušo\, v kateri požene korenine in raste\, daje duši določen pečat in jo določa v njenem ravnanju\, tako da se v tem ravnanju odraža in jo je moč prepoznati.« \nSozavetnica Evrope \nKatoliška cerkev je Edith Stein prepoznala za vredno\, da jo skupaj s sv. Katarino Siensko in sv. Brigito Švedsko pridruži sv. Benediktu in sv. Cirilu in Metodu kot sozavetnico Evrope. Slovesna razglasitev je bila 1. oktobra 1999. Naj bo ta s križem blagoslovljena svetnica tudi nam priprošnjica\, ko se srečujemo z našimi križi. \n  \nMolitev Terezije Benedikte od Križa k Svetemu Duhu\nKdo si ti\, Luč\,\nki mene napolnjuješ\nin mojega srca temo razsvetljuješ?\nTi vodiš me kot materina roka\nin če me izpustiš\,\nbi ne znala narediti več nobenega koraka.\nTi prostor si\,\nki mojo bit obdaja in v sebi skriva.\nBrez tebe\nbi se pogreznila v prepad niča\,\nod koder si jo v bivanje priklical.\nSi bliže meni\nkot sem blizu sama sebi\nin globlji\nkot vsa moja najgloblja notranjost\,\npa vendar neopredeljiv in nedoumljiv\,\nsaj presegaš vsako ime:\nSveti Duh – večna Ljubezen …\nSi ti pesem ljubezni\nin svete plahosti\,\nki vekomaj doni\nokrog božjega prestola\,\nki združuje v sebi\nčisti zven vseh bitij.\nSozvočje\, ki Glavi ude pripoji\,\nv tem prav vsakdo\npresrečen najde\nsvoje biti skriti smisel\nin vriskajoč izlije se\nv tvojem žuborenju\, Sveti Duh – večna radost … \nVIr: Družina
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sveta-edith-stein/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/edith-stein-splet.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220810
DTEND;VALUE=DATE:20220811
DTSTAMP:20260628T013715
CREATED:20220809T134621Z
LAST-MODIFIED:20220809T134621Z
UID:10001739-1660089600-1660175999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Lovrenc\, praznik
DESCRIPTION:10. avgusta praznujemo god sv. Lovrenca. \nBil je eden od sedmih diakonov v času papeža Siksta II. Ker je leta 258 cerkveno premoženje\, ki mu je grozila zaplemba\, razdelil med siromake\, ga je dal cesar Valerijan prebičati\, nato pa na žareči rešetki mučiti do smrti (v koledarju 10. avgusta). \nSv. Lovrenc je zavetnik ubogih\, gasilcev\, steklopihalcev\, kuharjev\, likalk. Varuje pred opeklinami\, bolečinami v hrbtu\, vročico. Priporočajo mu verne duše v vicah in ga prosijo za dobro letino. Upodabljajo ga kot diakona s pravokotnim ražnjem\, z evangelijsko knjigo in s križem\, delečega miloščino\, ali z mučeniško palmo. \nUtrinke perzeid\, ki okoli njegovega goda letijo na naš planet\, so ljudje poimenovali svetega Lovrenca solze. Te naj bi pretakalo nebo zaradi strašne smrti mučenca. V Sloveniji je 50 cerkva sv. Lovrenca. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-lovrenc-praznik/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220815
DTEND;VALUE=DATE:20220816
DTSTAMP:20260628T013715
CREATED:20220809T134838Z
LAST-MODIFIED:20220809T134838Z
UID:10001740-1660521600-1660607999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Marijino vnebovzetje\, slovesni praznik
DESCRIPTION:Največji cerkveni Marijin praznik je Marijino vnebovzetje. \nPraznik Marije Device so v jeruzalemski Cerkvi začeli obhajati že kmalu po koncilu v Efezu leta 431 po Kr. in ga povezovali z Marijinim odhodom s tega sveta. Čeprav Marijino vnebovzetje sodi med najstarejše Marijine praznike (prve omembe segajo še v obdobje pred 4. st. po Kr.)\, je papež Pij XII. (1939–1958) versko resnico o Marijinem vnebovzetju slovesno razglasil šele leta 1950 z apostolsko konstitucijo Munificentissimus Deus. Številne cerkve po svetu – od mogočnih katedral do vaških in božjepotnih cerkvic – izpričujejo stoletno vero v Marijino vnebovzetje. \nPisna vira\, ki poročata o Marijinem vnebovzetju ali zaspanju (lat. dormitio)\, sta t. i. apokrifna evangelija Zaspanje svete Božje Matere in Prehod blažene Device Marije. K tema spadajo še številni spisi in druga dela pomembnih teologov iz prvih stoletij krščanstva\, npr. sv. Janeza Damaščana\, sv. Efrema Sirskega\, sv. Epifanija in Timoteja Jeruzalemskega. \nV Sloveniji je Mariji posvečenih veliko župnijskih\, podružničnih\, zlasti pa božjepotnih cerkva in kapelic\, zato je Marijino vnebovzetje v našem verskem izročilu globoko zakoreninjeno. Katoliška in Pravoslavna Cerkev ta praznik obhajata na isti dan. \nOb prazniku številni Slovenci romajo v Marijina svetišča. Romanja imajo globlji verski pomen zato\, ker verujoče spominjajo\, da je naše celotno zemeljsko življenje pravzaprav romanje\, katerega cilj je večno življenje v nebesih. Marijino vnebovzetje pomeni poklon ženi\, saj je Bog Marijo\, ženo in mater\, poveličal v nebesih. Katoliška Cerkev s praznovanjem tega praznika poudarja dostojanstvo in poklicanost vsake žene. \nMarijino vnebovzetje je praznik upanja\, saj nam govori\, da je ena izmed nas ljudi – Marija\, dosegla polnost življenja\, ki ga kristjani vidimo v večnosti. Marijino poveličanje je svojevrstni poklon krščanstva ženi\, saj je Bog prav Marijo\, mater in ženo prvo na najodličnejši način poveličal v nebesih. S praznovanjem želi katoliška Cerkev poudariti tudi dostojanstvo in visoko poklicanost vsake žene.\nPraznovanje nas tudi spominja\, da sta v našem življenju pomembni tako materialna kot duhovna komponenta\, tako večno kot zemeljsko in da se oba prepletata. Delo za duhovno ne pomeni zanemarjanje materialnega. Po krščanski tradiciji velja prav nasprotno: ko se trudimo za zemeljski napredek\, si s tem že pripravljamo večno bivanje. Današnji praznik v nas poglablja to upanje\, saj pred nas postavlja primer nekoga\, ki mu je to na odlični način uspelo: Jezusovo mater Marijo. \nPraznovanje Marijinega vnebovzetja nas želi spomniti tudi na to\, da sta v življenju pomembni tako materialna kot duhovna sestavina\, tako zemeljsko kot večno. Krščansko versko izročilo uči\, da si s prizadevanjem za zemeljski napredek posameznik pripravlja večno bivanje. Marijino vnebovzetje v vernikih poglablja upanje\, da je z življenjem po Marijinem vzoru želeni cilj bivanja pri Bogu dosegljiv za vsakega vernika. \nObnovitev izročitve Materi Božji\nOdkar je Slovenija samostojna država na praznik Vnebovzete obnavljamo svojo izročitev Materi Božji s posebno molitvijo ali preprosto z molitvijo »O Gospa moja«. \n\n\n»Izročitev Mariji bomo tudi letos obnovili v romarskih cerkvah\, po župnijah in drugih svetih krajih. Marijo bomo prosili za pomoč\, da bomo v zasebnem in javnem življenju spoštovali moralna načela ter načela pravičnosti\, resnice\, poštenosti\, medsebojnega spoštovanja in osebnega dostojanstva\,« je o izročitvi dejal upokojeni koprski škof Metod Pirih ter še poudaril: »Izročitev Mariji ima svojo vrednost in pomen le\, če si v vsakdanjem življenju prizadevamo\, da bi živeli in uresničevali tisto\, kar smo z besedami obljubili in izpovedali.« \nMarija je bila naša sopotnica\, spremljevalka\, naša priprošnjica in tolažnica v zgodovini. Mariji se želimo zahvaliti za njeno brezmejno skrb in materinsko varstvo. Naša hvaležnost je istočasno tudi naša velika prošnja in želja\, da bi še najprej hodili pod njenim varstvom po poti žive vere\, svetlega upanja in požrtvovalne ljubezni. \n\n\nV koprski škofiji 15 cerkva posvečenih skrivnosti Marijinega vnebovzetja\nKar 15 župnijskih cerkva je na Primorskem\, v koprski škofiji\, posvečenih skrivnosti Marijinega vnebovzetja. Pri tem ne štejemo podružničnih cerkva. Zakaj tako veliko? Najstarejše cerkve so v krajih\, kjer se je krščanstvo med Slovence širilo iz Ogleja\, posvečene Mariji vnebovzeti. Marijinemu vnebovzetju so posvečene naslednje župnijske cerkve: koprska stolnica\, Bertoki\, Dekani\, Movraž\, Vreme\, Knežak\, Jelšane\, Slavina\, Kojsko\, Medana\, Kanal\, Tolmin\, Kobarid\, Podmelc v Baški grapi in Spodnja Idrija. Isti skrivnosti je posvečenih tudi več podružničnih cerkva. Upokojeni koprski škof Metod Pirih v tej zvezi poudarja: »Marija je zvezda naše zgodovine in upanje naše prihodnosti. Vsa naša dežela je povezana z Marijo. Kar 15 župnijskih cerkva je pri nas v škofiji posvečenih Mariji Vnebovzeti. O Mariji in njenem češčenju v našem narodu pričajo številne umetnine\, raznovrstne upodobitve\, pesmi\, glasba in neštete molitve. Ob Mariji so se navdihovali in vzgajali naši verni predniki.« \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/marijino-vnebovzetje-slovesni-praznik/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/vnebovzetje-nadškof.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220815
DTEND;VALUE=DATE:20220816
DTSTAMP:20260628T013715
CREATED:20220810T094726Z
LAST-MODIFIED:20220810T094726Z
UID:10001742-1660521600-1660607999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Slovesnosti ljubljanskih škofov na praznik Marijinega vnebovzetja
DESCRIPTION:Na predvečer praznika Marijinega vnebovzetja\, v nedeljo\, 14. avgusta 2022\, bo ob 19.00 nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore OFM daroval sveto mašo v podružnični cerkvi sv. Simona in Juda Tadeja v Vogljah v župniji Šenčur. \nNa praznik Marijinega vnebovzetja\, v ponedeljek\, 15. avgusta 2022\, bodo škofje ljubljanske nadškofije vodili naslednje slovesnosti: \nOb 10.00 bo na Brezjah\, pred baziliko in narodnim svetiščem Marije Pomagaj sveta maša in ponovna slovesna izročitev slovenskega naroda Božji materi Mariji. Sveto mašo bo daroval ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore OFM. \nOb 11.00 bo pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik vodil slovesno sveto mašo v romarski cerkvi na Svetih gorah v župniji Sv. Peter pod Svetimi gorami. \nOb 7.00 bo pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar v župnijski cerkvi sv. Martina v Poljanah nad Škofjo Loko daroval slovesno mašo. Ob 10.00 pa bo daroval praznično sveto mašo v podružnični cerkvi Marijinega vnebovzetja na Malenskem vrhu v župniji Poljane nad Škofjo Loko.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/slovesnosti-ljubljanskih-skofov-na-praznik-marijinega-vnebovzetja-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/vnebovzetje.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220815T100000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220815T120000
DTSTAMP:20260628T013715
CREATED:20220809T130145Z
LAST-MODIFIED:20220809T130145Z
UID:10001735-1660557600-1660564800@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:30. obletnica izročitve slovenskega naroda Božji Materi Mariji
DESCRIPTION:Poletje nas spominja na počitnice\, dopuste\, sprostitev in še toliko drugih stvari\, ki spremljajo poletne dneve. Kristjanovo poletje pa svoj višek doživlja v prazniku Marijinega vnebovzetja\, ki verne kristjane povabi na romanja v številne božjepotne cerkve. S temi romanji pokažemo svoje zaupanje v Marijino priprošnjo\, izražamo svojo hvaležnost za uslišanja\, ki smo jih bili deležni\, in dejavno pokažemo\, da ohranjamo krščanske korenine naših prednikov in si prizadevamo\, da bi ostajale žive in globoke tudi za tiste\, ki pridejo za nami. Praznik bo slovesen tudi v našem narodnem in škofijskem Marijinem svetišču na Brezjah. Mariji se hočemo zahvaliti za vso podporo in pomoč\, ki smo je bili deležni v preteklem letu\, letu zahtevnih preizkušenj\, v katerem pa sta se pokazali naša solidarnostna zrelost in pripravljenost pomagati drug drugemu. \nZavedamo pa se\, da bomo morali še naprej biti odgovorni in vztrajni pri premagovanju virusa\, še večje zaupanje in upanje pa bomo potrebovali\, da se bomo upirali virusu nasprotovanja in delitve\, ki globoko prizadene narodovo tkivo. Goreče bomo moliti tudi za mir na svetu\, na poseben način za trpečo Ukrajino\, saj zaradi dolgotrajnosti agresije ne sme pogrešati našega sočutja\, molitvene bližine in konkretne pomoči. \nMariji bomo zato priporočili našo Cerkev\, naše družine\, naše izseljence in zdomce. Priporočili ji bomo vse\, ki so v naši državi odgovorni za skupno dobro in za pozitivno naravnanost naših medsebojnih odnosov. Priporočili ji bomo tudi našo državo. \nZaradi razmer\, v katerih živimo\, pa ji bomo priporočili tudi Evropo in svet. \nVse duhovnike vabim\, da pri prazniških mašah 15. avgusta skupaj s svojimi verniki zmolijo molitev izročitve slovenskega naroda Mariji. Najdemo jo v Cerkvenem molitveniku na str. 264.\nGlavna romarska maša na Brezjah bo ob 10.00. \nPri tej maši bomo še posebej slovesno obnovili izročitev našega naroda Mariji\, saj letos obhajamo tridesetletnico\, odkar je nadškof dr. Alojzij Šuštar na Brezjah prvič izročil slovenski narod Mariji. \nVse iskreno vabim\, da priromate na Brezje. Skupaj bomo obhajali praznik Marijinega vnebohoda in skupaj se bomo ozirali v tisto prihodnost\, ki jo je Gospod pripravil vsem\, ki ga ljubijo. \nMsgr. Stanislav Zore OFM\,\nnadškof \n 
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/30-obletnica-izrocitve-slovenskega-naroda-bozji-materi-mariji/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Brezje-Ivan-Rampre.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220822
DTEND;VALUE=DATE:20220823
DTSTAMP:20260628T013715
CREATED:20220809T133135Z
LAST-MODIFIED:20220809T133135Z
UID:10001736-1661126400-1661212799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:22. avgust - Mednarodni dan spomina na žrtve nasilja zaradi vere
DESCRIPTION:Generalna skupščina Združenih narodov je 28. maja 2019 na svojem 73. zasedanju sprejela Resolucijo A/RES/73/296\, s katero je 22. avgust določila za Mednarodni dan spomina na žrtve nasilja zaradi izpovedovanja vere ali prepričanja. \nV nadaljevanju objavljamo avtorski prevod Resolucije A/RES/73/296in komentarstalnega opazovalca Svetega sedeža pri OZN v Ženevi in drugih mednarodnih organizacijah\, nadškofa msgr. dr. Ivana Jurkoviča. \n  \nOZN – Resolucija A/RES/73/296 \nGeneralna skupščina OZN: \npotrjujoč cilje in načela zapisana v Ustanovni listini ZN in Splošni deklaraciji o človekovih pravicah\, zlasti pravico do svobode misli\, vesti in vere; \nzaskrbljujoč zaradi nenehnih dejanj nestrpnosti in nasilja nad posamezniki zaradi njihove vere ali prepričanja\, vključno nad pripadniki verskih skupnosti in verskih manjšin po svetu ter zaradi naraščajočega števila in intenzitete teh dejanj\, ki so pogosto zločinske narave in lahko imajo mednarodne značilnosti; \npriklicujoč\, da so države prednostno odgovorne za spodbujanje in varstvo človekovih pravic\, vključno človekovih pravic tistih ljudi\, ki pripadajo verskim manjšinam\, vključno z njihovo pravico\, da lahko svojo vero ali prepričanje svobodno uresničujejo; \nzavedajoč se\, da lahko imata odprta\, konstruktivna in spoštljiva razprava o idejah ter medreligijski\, medverski in medkulturni dialog na lokalnih\, državnih\, regionalnih in mednarodnih ravneh pozitivno vlogo v boju proti verskem sovraštvu\, podpihovanju in nasilju; \npotrjujoč pozitivno vlogo\, ki jo lahko imata uresničevanje pravice do svobode mnenja in izražanja ter popolno spoštovanje svobode iskanja\, prejemanja in posredovanja podatkov za krepitev demokracije in v boju proti verski nestrpnosti\, ter priznavajoč nadalje\, da uresničevanje pravice do svobode izražanja v skladu z 19. členom Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah vključuje posebne dolžnosti in odgovornosti; \npoudarjajoč\, da so svoboda vere ali prepričanja\, svoboda mnenja in izražanja\, pravica do mirnega zbiranja in pravica do svobode združevanja medsebojno odvisne\, med seboj povezane ter vzajemno okrepljene\, pri čemer poudarja vlogo\, ki jo te pravice lahko imajo v boju zoper vse oblike nestrpnosti in diskriminacije zaradi vere ali prepričanja; \npoudarjajoč\, da imajo države\, regionalne organizacije\, nacionalne institucije za varstvo človekovih pravic\, nevladne organizacije\, verske ustanove\, mediji in civilna družba kot celota pomembno vlogo pri spodbujanju strpnosti in spoštovanja verske in kulturne raznolikosti ter pri univerzalnem spodbujanju in varstvu človekovih pravic\, vključno s svobodo vere ali prepričanja; \npriznavajoč\, da posamezniki in ustrezne civilnodružbene organizacije pozitivno prispevajo k spodbujanju medreligijskega in medkulturnega dialoga\, razumevanja in kulture miru; \nvedoč za sodelovanje med Združenimi narodi in regionalnimi ter drugimi organizacijami pri spodbujanju medreligijskega in medkulturnega dialoga in vedoč tudi za dejavnost Zavezništva civilizacij Združenih narodov pri spodbujanju medkulturnega dialoga v tej zvezi; \nostro obsojajoč nenehno nasilje in teroristične napade nad posamezniki\, prav tako nad pripadniki verskih manjšin\, zaradi ali v imenu vere ali prepričanja in poudarjajoč pomembnost celovitega in inkluzivnega preventivnega pristopa\, temelječega na skupnosti\, v katerega je vključen širok nabor akterjev\, tudi civilna družba in verske skupnosti; \npotrjujoč svojo enoglasno obsodbo vseh terorističnih dejanj\, metod in praks ter nasilnega ekstremizma\, ki spodbuja terorizem v vseh njegovih pojavnih oblikah\, ne glede na kraj\, povzročitelja in vzrok dejanja; \nizjavljajoč\, da se terorizem in nasilni ekstremizem\, če in kadar spodbuja terorizem\, v vseh njunih pojavnih oblikah ne moreta in ne smeta povezovati z nobeno religijo\, narodnostjo\, civilizacijo ali etnično skupino; \ngloboko obžalujoč vsa nasilna dejanja\, izvršena nad posamezniki zaradi njihove vere ali prepričanja\, kakor tudi druga takšna dejanja\, ki so bila usmerjena zoper njihove domove\, poslovne prostore\, lastnino\, šole\, kulturne centre in svetišča\, pa tudi vse napade na in v verskih objektih\, krajih in romarskih središčih\, ki pomenijo kršitev mednarodnega prava; \nzavedajoč se\, da so medsebojno sodelovanje\, ki izboljšuje izvajanje že obstoječih pravnih sistemov\, ki ščitijo posameznike pred diskriminacijo in zločini\, storjenimi iz sovraštva\, okrepljena medreligijska\, medverska in medkulturna prizadevanja ter razširjeno izobraževanje o človekovih pravicah\, pomembni prvi koraki v boju proti nestrpnosti\, diskriminaciji in nasilju zoper posameznike zaradi vere ali prepričanja; \nzavedajoč se tudi pomembnosti\, da žrtve nasilnih dejanj zaradi vere ali prepričanja in člani njihovih družin prejmejo ustrezno pomoč in podporo v skladu z veljavno zakonodajo\, \n1. sklene\, da se 22. avgust določi za Mednarodni dan spomina na žrtve nasilja zaradi izpovedovanja vere ali prepričanja; \n2. vabi vse države članice\, relevantne organizacije sistema Združenih narodov in druge mednarodne in regionalne organizacije kakor tudi civilno družbo\, vključno z nevladnimi organizacijami\, s posamezniki in z zasebnimi sektorji\, da na primeren način obeležijo Mednarodni dan; \n3. prosi generalnega sekretarja\, da opozori vse države članice\, organizacije sistema Združenih narodov in civilnodružbene organizacije na to\, da bi se ta resolucija ustrezno upoštevala. \nPrevod: Agnes Kojc \n\nPoročilo o kristjanofobiji in diskriminaciji kristjanov 2016–2021\nTočka za prijavo kristjanofobije in vandalizma uperjenega proti slovenskim katoličanom\n\nVerska svoboda osrednji dejavnik razvoja človeške družbe\n»Generalna skupščina Združenih narodov je 28. maja 2019 na svojem 73. zasedanju na predlog Brazilije\, Kanade\, Egipta\, Iraka\, Jordanije\, Nigerije\, Pakistana\, Poljske in Združenih držav Amerike sprejela Resolucijo A/RES/73/296\, s katero je 22. avgust določila za Mednarodni dan spomina na žrtve nasilja zaradi izpovedovanja vere ali prepričanja. \n18. člen Splošne deklaracije človekovih pravic ZN določa\, da ima vsakdo pravico do svobode misli\, vesti in vere. To vključuje tudi pravico do svobodnega spreminjanja vere ali prepričanja ter svobodo\, da vsakdo bodisi sam bodisi skupaj z drugimi ter javno ali zasebno izraža svojo vero ali prepričanje s poučevanjem\, prakso\, bogoslužjem in verskimi obredi. \nKer so v svetu nestrpna dejanja in nasilje nad posamezniki in skupinami zaradi njihove vere ali prepričanja v porastu\, so zgoraj omenjene države Generalni skupščini Združenih narodov predlagale sprejetje posebne resolucije\, s katero bi svet na to opozorili in tovrstna dejanja v bodoče preprečili. \nPrav države\, nacionalne institucije za varstvo človekovih pravic\, nevladne organizacije\, verske ustanove\, mediji in vsa civilna družba kot celota imajo pomembno vlogo pri spodbujanju strpnosti in spoštovanja verske in kulturne raznolikosti ter pri univerzalnem spodbujanju in varstvu človekovih pravic\, vključno s svobodo vere ali prepričanja. \nPapež Frančišek poudarja\, da je nerazumljivo in zaskrbljujoče\, da tudi danes v svetu ostajajo diskriminacije in omejitve pravic samo zaradi pripadnosti in javnega izpovedovanja določene vere. Še bolj pa je nesprejemljivo\, da obstajajo celo resnična in dejanska preganjanja zaradi verske pripadnosti in tudi oboroženi spopadi. »To rani razum\, ogroža mir in ponižuje človekovo dostojanstvo«. Za papeža je posebno boleče dejstvo\, da so kristjani v svetu še posebej izpostavljeni diskriminaciji in nasilju. »Preganjanje kristjanov je danes celo silovitejše kot v prvih stoletjih Cerkve in obstaja več kristjanov mučencev kot v takratni dobi. In to se dogaja več kot 1700 let po Konstantinovem ediktu\, ki je kristjanom podelil svobodo do javnega izpovedovanja njihove vere« (Nagovor papeža Frančiška udeležencem mednarodnega simpozija o verski svobodi z naslovom: Verska svoboda v mednarodnem pravu in svetovni konflikt vrednot\, 20. junija 2014). \nMisija Svetega sedeža v Ženevi je sodelovala pri predstavitvi omenjene Resolucije na sedežu organizacije. Kot v mnogih drugih okoliščinah je predstavila prepričanje Katoliške Cerkve o potrebnosti\, da države članice Združenih narodov budno bdijo nad tem\, da verska svoboda ostane ena izmed osrednjih dejavnikov razvoja človeške družbe\, na katero se opirata tako graditev pravičnejšega sveta kot mirno sožitje med narodi.« \nNadškof msgr. dr. Ivan Jurkovič\,\napostolski nuncij \n  \nVir: Kanonist \nZapis najdete na spletni strani Katoliške Cerkve
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/22-avgust-mednarodni-dan-spomina-na-zrtve-nasilja-zaradi-vere/
ATTACH;FMTTYPE=image/gif:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/unflag.gif
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220824
DTEND;VALUE=DATE:20220825
DTSTAMP:20260628T013715
CREATED:20220809T135059Z
LAST-MODIFIED:20220809T135059Z
UID:10001741-1661299200-1661385599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Jernej\, apostol\, praznik
DESCRIPTION:24. avgusta goduje sv. Jernej\, apostol. \nJernej je bil eden izmed dvanajsterih apostolov\, ki jih je Gospod izbral\, da nadaljujejo njegovo delo. Iz evangeljskih knjig in Apostolskih del zvemo malo o njem. Po novejših novozaveznih raziskovanjih je istoveten z Natanaelom\, o katerem nam pripoveduje evangelist Janez\, da ga je Filip pripeljal k Jezusu. Ob tem prvem srečanju mu je Jezus takoj razodel svoj dar\, da ve za skrivnosti\, ko mu je izjavil\, da ga je videl pod smokvinim drevesom\, preden ga je Filip poklical in mu ga predstavil. \nNatanael je bil doma iz Kane v Galileji\, kjer je Jezus naredil prvi čudež. Ko je Filip pripovedoval prijatelju Natanaelu o svojem srečanju z Jezusom iz Nazareta\, se je Natanael\, ki je vedel\, da Nazarečani niso bili na dobrem glasu\, začudil in vprašal: »Ali mar more priti kaj dobrega iz Nazareta?« Ob takem nezaupanju je bilo Natanaelovo srečanje z Jezusom nepozabno. Ko ga je Jezus videl\, da prihaja k njemu\, je pohvalil njegovo odkritosrčnost in poštenost z besedami: »Glej\, pravi Izraelec\, v katerem ni zvijače.« Ko se je ta začudil\, od kod ga pozna\, mu je Jezus odgovoril: »Preden te je Filip poklical\, ko si bil pod smokvinim drevesom\, sem te videl.« V Natanaelu je bil premagan zadnji dvom\, ko ga je Jezus prepričal s svojo vsevednostjo: »Učenik\, ti si Sin božji\, ti si kralj Izraelov.« Čeprav evangelist tega izrecno ne omenja\, je Jezus gotovo že ob tem prvem srečanju izbral Natanaela za učenca\, ki je potem vsa tri leta spremljal Gospoda na njegovih potih po Galileji\, Judeji in Samariji. \nNa seznamu apostolov Natanael izrecno ni omenjen\, v splošnem ga istovetijo z apostolom Jernejem (Bartolomejem)\, to pa zato\, ker Sveto pismo povsod omenja s Filipom tudi Jerneja že preden sta spoznala Jezusa\, sta si bila prijatelja. Filip je Jerneja tudi pripeljal k Jezusu in mu ga predstavil. Po vsem tem je upravičena domneva\, da Natanael in Jernej pomenita isto osebo. Vsekakor pa je bil Jernej med prvimi apostoli\, ki jih je Gospod poklical. Po vstajenju srečamo Natanaela z drugimi apostoli\, ki so lovili ribe v Genezareškem jezeru in se jim je Jezus prikazal. \nPo poznejšem izročilu je Jernej oznanjal evangelij v Indiji\, Mezopotamiji\, Partiji\, Likaoniji\, Veliki Armeniji\, morda tudi v Egiptu. Na začetku so ga nekaj časa spremljali Andrej\, Matej ali Filip. Domnevajo\, da je umrl mučeniške smrti v Armeniji v mestu Albanopolis\, kjer so mu na ukaz kralja Astiaga živemu potegnili kožo s telesa\, nato ga pa obglavili ali križali. \nV 6. stoletju so svetnikove kosti prenesli iz Albanopolisa na otok Lipari\, v 9. stoletju so jih prenesli v Benevent\, od koder jih je leta 983 cesar Oton III. dal prenesti v sv. Jerneju posvečeno cerkev ob Tiberi v Rimu. Svetnikovo lobanjo hranijo od leta 1238 kot dragoceno relikvijo v stolnici v Frankfurtu. Nekaj svetih moči apostola Jerneja so že v dobi Karla Velikega imeli v Aachnu\, kamor so od 14. stoletja tudi Slovenci radi romali; meščani iz Ljubljane in Kranja so imeli v Aachnu poseben oltar sv. Cirila in Metoda in stalnega slovenskega duhovnika. \nIme sv. Jerneja se omenja v rimski evharistični molitvi pri maši. Njegov god se 24. avgusta praznuje že od 9. stoletja dalje; od tedaj pa do leta 1955 je imel celo svojo vigilijo. Slovenci sv. Jerneja radi častijo\, posvečenih mu je 12 farnih in 17 podružničnih cerkva. Jernejevo je ponekod velik kmečki praznik. Na Koroškem je jernejevo najimenitnejši dan za nabiranje zdravilnih zelišč\, saj imajo ta dan posebno moč. Jernejevo je bil nekoč dan\, ko so se plačevale obresti in računi\, dan hvale za pospravljeno žetev. Jernej je tudi pomemben mejnik v jesenskem vremenu: Po vremenu sv. Jerneja rada se vsa jesen nareja. Ali: kakor sv. Jernej vremeni\, se vsa jesen drži. Po Slovenskih Goricah postavljajo klopotce. \nUpodabljajo ga s kratkimi lasmi in kratko pristriženo brado\, v desnici drži nož\, s kakršnim so ga drli\, v levici pa knjigo\, ker staro izročilo pravi\, da je v Arabijo prinesel evangelij sv. Mateja in ga imel za podlago svojih misijonskih govorov. \nZa svojega zavetnika ga časte knjigovezi\, usnjarji\, rokavičarji\, strojarji\, krojači\, čevljarji\, kmetje\, viničarji in pastirji. Kličejo ga na pomoč pri živčnih boleznih in trganju. \nVir: Župnija Polzela \nBesedilo je vzeto s strani Katoliške Cerkve
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-jernej-apostol-praznik/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/877_sv_jernej_apostol.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220827T140000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220827T190000
DTSTAMP:20260628T013715
CREATED:20220809T133406Z
LAST-MODIFIED:20220809T133406Z
UID:10001737-1661608800-1661626800@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:2. mladinski festival v soboški škofiji
DESCRIPTION:Škofijski odbor za mlade škofije Murska Sobota bo po vzoru Mladifesta iz Medžugorja v soboto\, 27. avgusta 2022\, organiziral 2. Mladinski festival v Sloveniji. \nZ geslom festivala »S teboj\, mati Marija« želimo k nam prenesti utrip Medžugorja. Gre za dogodek\, ki je namenjen vsem generacijam\, s posebnim ozirom na mlade\, potekal pa bo v župniji sv. Cirila in Metoda v Radencih. Lansko leto smo Mladinski festival izvedli prvič – v spletni obliki\, kjer nas je v povprečju spremljalo več kot 1000 spletnih gledalcev\, hkrati pa smo dogodek prenašali na TV-programu Exodus TV in Radiu Ognjišče. \nProgram 27. avgusta v župnijski cerkvi v Radencih:\n14.00 – začetek\, pozdrav\, pesem;\n14.30 – kateheza;\n15.30 – pričevanje;\n16.30 – priložnost za spoved in malica;\n18.00 – molitev rožnega venca;\n19.00 – sveta maša\, po maši procesija s kipom Marije\, adoracija in slavilni glasbeni večer. \nŠOM Murska Sobota \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/2-mladinski-festival-v-soboski-skofiji/
END:VEVENT
END:VCALENDAR