BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Nadškofija Ljubljana - ECPv6.11.0.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-ORIGINAL-URL:https://nadskofija-ljubljana.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za Nadškofija Ljubljana
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20220327T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20221030T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20220703T100000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20220703T170000
DTSTAMP:20260628T025659
CREATED:20220701T075157Z
LAST-MODIFIED:20220701T075157Z
UID:10001732-1656842400-1656867600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Nedelja Slovencev po svetu
DESCRIPTION:Prva nedelja v juliju je že vrsto let posvečena Slovencem\, ki živijo izven meja Slovenije\, v različnih deželah in na drugih kontinentih. Slovesno sveto mašo v Slovenskem narodnem svetišču na Brezjah\, bo ob 10. uri daroval mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl. \nLepo vabljeni. \nVir: Marija.si
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/nedelja-slovencev-po-svetu-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Brezje-Ivan-Rampre.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220704
DTEND;VALUE=DATE:20220710
DTSTAMP:20260628T025659
CREATED:20220630T174834Z
LAST-MODIFIED:20220630T174834Z
UID:10001723-1656892800-1657411199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Ignacijanske duhovne vaje v Hiši kruha pri Svetem Duhu
DESCRIPTION:Ignacijanske duhovne vaje v tišini  bodo od 4. do 9.julija (ponedeljek zvečer do sobote kosila) v Hiši kruha pri Svetem Duhu. Vodila jih bo Anja Kastelic s spremljevalci. \nDuhovne vaje so namenjene vsem\, ki si želijo globlje v Besedo in dinamiko duhovnega razločevanja. \nPrijave in info na: feg.slovenija@gmail.com \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/ignacijanske-duhovne-vaje-v-hisi-kruha-pri-svetem-duhu/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Hiša-kruha1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220705
DTEND;VALUE=DATE:20220706
DTSTAMP:20260628T025659
CREATED:20220630T180122Z
LAST-MODIFIED:20220630T180122Z
UID:10001727-1656979200-1657065599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Ciril in Metod\, sozavetnika Evrope\, slovesni praznik
DESCRIPTION:V Katoliški cerkvi 5. julija obhajamo slovesni praznik sv. bratov Cirila in Metoda\, slovanskih apostolov in sozavetnikov Evrope. Imenujemo ju tudi apostola Slovanov zaradi pomembnega misijonskega dela med slovanskimi ljudstvi. \nCiril in Metod sta bila misijonarja grškega rodu\, ki sta pri oznanjevanju in širjenju krščanske vere uporabljala glagolico. Ciril se je rodil okrog l. 826 ali 827\, Metod pa okrog l. 812 ali 815 v Solunu. Pri krstu so ju poimenovali Konstantin in Mihael\, vendar sta ob vstopu v samostan imeni spremenila. Najprej sta delovala kot knjižničar in učitelj filozofije. Mladost sta preživela v okolici Soluna\, cesar pa ju je okrog l. 860 poslal misijonarit na polotok Krim. \nMoravski knez Rastislav ju je okrog l. 860 povabil med slovanske narode\, kjer sta delovala na tedanjem velikomoravskem ozemlju\, ki je zajemalo današnjo vzhodno Slovenijo\, vzhodno Hrvaško\, Madžarsko\, Češko\, Slovaško\, južno Poljsko\, jugovzhodno Nemčijo in zahodno Ukrajino ter širila krščansko oznanilo v slovanskem jeziku. Po treh letih na Moravskem sta odšla v Panonijo in od tam preko Benetk v Rim. Pri papežu Hadrijanu II. (867–872) sta dobila dovoljenje za opravljanje bogoslužja v slovanskem jeziku. \nCiril je v Rimu zbolel in umrl\, papež Hadrijan II. pa je Metoda poslal h knezu Koclju v Panonijo. Na tem ozemlju je prišel v spor z nemškimi duhovniki in bil obtožen krivoverstva. Po izpustitvi mu je papež Janez VIII. (872–882) ponovno dovolil uporabo slovanskega jezika za bogoslužno rabo. \nNjun godovni dan v Katoliški Cerkvi obhajamo 5. julija\, v neslovanskih deželah pa 14. februarja. Pravoslavna Cerkev njun god obhaja 11. maja\, 24. maja pa godujeta po julijanskem koledarju. Sveti papež Janez Pavel II. (1978–2005) ju je leta 1980 imenoval za sozavetnika Evrope. V ljubljanski nadškofiji sta glavna zavetnika\, v mariborski nadškofiji pa druga zavetnika nadškofije. V murskosoboški škofij je sv. Metod glavni zavetnik škofije\, njun god pa v Katoliški cerkvi v Sloveniji obhajamo kot slovesni praznik. \nPraznik apostolov Slovanov je priložnost za ovrednotenje in zavedanje njunega pomena na področju evropske kulturne\, zgodovinske in jezikovne dediščine\, ki je povezana tudi z našo deželo. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/ciril-in-metod-sozavetnika-evrope-slovesni-praznik-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/ciril-in-metod4.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220711
DTEND;VALUE=DATE:20220712
DTSTAMP:20260628T025659
CREATED:20220630T180429Z
LAST-MODIFIED:20220630T180429Z
UID:10001728-1657497600-1657583999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Benedikt\, zavetnik Evrope\, praznik
DESCRIPTION:Svetega Benedikta\, začetnika zahodnega meništva\, je papež Pavel VI. 24. oktobra 1964 razglasil za prvega zavetnika Evrope\, ker je “s križem\, knjigo in plugom prinesel krščanski napredek narodom\, razkropljenim od Sredozemskega morja do Skandinavije\, od Irske do prostranih nižin Poljske”. \nPoljak Janez Pavel II.\, prvi slovanski papež\, je leta 1980\, ob 1500 letnici rojstva sv. Benedikta\, dejal\, da je bila Evropa na novo rojena ob propadu velikega rimskega imperija. »Ko se je porajala na njegovih kulturnih temeljih\, je po zaslugi benediktinskega duha iz tistega izročila povzela in v dediščino evropske in vesoljne kulture utelesila vse tisto\, kar bi se sicer izgubilo.« Redovna pravila\, ki jih je sestavil sveti Benedikt in jih imenujejo “evangelij\, presajen v resnično življenje”\, je mogoče povzeti v treh besedah: ‘Ora et labora!’ (Moli in delaj). Skladno povezovanje dela in molitve je ideal krščanskega prizadevanja za popolnost ali izpolnjevanje božje volje. \nPapež Gregor Veliki\, ki je sestavil življenjepis sv. Benedikta v obliki pogovora z namišljenim diakonom Petrom\, pove\, da se je Benedikt rodil v plemeniti družini v Nursiji to je današnje mestece Norcia v Umbriji in sicer okoli leta 480. O njegovi družini vemo le to\, da je imel sestro dvojčico Sholastiko\, ki je vse življenje hodila po bratovih stopinjah in ga posnemala tudi v svetništvu (njen god obhajamo 10. februarja). Starši so Benedikta poslali v Rim\, da bi se izpopolnil v pravnih vedah\, toda prav kmalu je bil sit Rima in njegove pokvarjenosti. Najprej se je umaknil v bližino mesta Tivoli\, kjer si je poiskal družbo enako mislečih. Kmalu je spoznal\, da ta družba ni zanj\, zato se je skril v samotno sotesko reke Aniene nedaleč od mesta Subiaco\, ker je želel biti popolnoma ločen od sveta\, da bi ob branju in premišljevanju Svetega pisma in v molitvi našel stik z Bogom ter prodrl v globine svoje duše. Pa ni bil dolgo sam. Nekega dne so se pred njegovo votlino prikazali puščavniki iz Vicovara in ga prosili\, naj namesto umrlega predstojnika prevzame vodstvo njihove skupnosti. Benedikt je njihovo gorečo prošnjo uslišal. Puščavniki pa so bili svojeglavi\, zato jih je zapustil. Po dolgem premisleku je sprejel vodstvo nove redovne skupnosti\, ki se je bila voljna ravnati po njegovih pravilih. Tem svojim redovnikom je Benedikt hotel biti ‘oče’\, to namreč pomeni beseda ‘abbas’ ali po slovensko ‘opat’. \nČez nekaj časa je izbral najboljše menihe iz dvanajstih samostanov\, ki jim je bil ‘oče’\, in se napotil proti jugu. Ustavil se je pri mestu Cassino pri Neaplju\, zgrajenim pod visokim gričem. Na vrhu tega griča je zrastel znameniti samostan Montecassino\, ki velja za matično hišo benediktinskega reda in v nekem smislu vseh samostanov na krščanskem Zahodu. Stari viri postavljajo začetek Montecassina v leto 529: ta letnica ima tudi simboličen pomen tega leta je namreč bizantinski cesar Justinijan dal zapreti zadnjo pogansko šolo v Atenah\, Montecassino pa je zasvetil kot novo žarišče krščanske kulture. Skupnost na Montecassinu je opat Benedikt vodil vse do svoje smrti\, najbrž leta 547. \n  \nBesedilo je s spletne strani revije Ognjišče. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-benedikt-zavetnik-evrope-praznik/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/3c4badb58a9afce704b1b968ac57b9d4b9d671cc-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220722
DTEND;VALUE=DATE:20220723
DTSTAMP:20260628T025659
CREATED:20220630T181048Z
LAST-MODIFIED:20220630T181048Z
UID:10001729-1658448000-1658534399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Marija Magdalena\, praznik
DESCRIPTION:22. julija v Katoliški cerkvi obhajamo praznik sv. Marije Magdalene\, prve priče\, ki je videla Vstalega\, in prve glasnice\, ki je apostolom oznanila vstajenje Gospoda. \nDolgo časa so v pobožnosti in v umetnosti Marijo Magdaleno istili z Marijo iz Betanije\, sestro Lazarja in Marte\, ter z neimenovano ‘veliko grešnico’\, ki je Jezusu v farizejevi hiši med obedom mazilila noge\, potem ko jih je oprala s svojimi solzami ter obrisala s svojimi lasmi. Zdaj je dokazano\, da gre za tri različne osebe. \n\nGod svete Marije Magdalene praznik za vso Cerkev\nVloga ženske v Katoliški Cerkvi v Sloveniji\n\nSvetnici je ime Marija\, Magdalena je njen priimek\, ki pove\, da je bila doma iz Magdale\, ribiškega mesteca na zahodnem bregu Genezareškega jezera. Iz dveh pripomb v Lukovem in Markovem evangeliju vemo\, da je Jezus iz Marije iz Magdale izgnal sedem hudih duhov. Število sedem v Svetem pismu pomeni veliko število\, množico. Ta omemba hoče povedati\, da je bila Marija popolnoma v oblasti hudih duhov. V skupini žena\, ki so stregle zboru apostolov in njihovemu Učitelju\, se Marija Magdalena vedno imenuje na prvem mestu. \nMarija Magdalena je ostala Jezusu zvesta vse do konca do smrti na Kalvariji in še do groba. Pod križem je vztrajala z Jezusovo materjo Marijo in z edinim učencem Janezom\, ki ni strahopetno pobegnil. Ko je minil praznični dan velike noči\, so Marija Magdalena\, Marija\, mati Jakobova\, in Marija Saloma kupile dišav\, da bi Jezusovo telo v grobu mazilile. Evangelist Janez pa nam je ohranil čudoviti prizor srečanja Marije Magdalene z vstalim Jezusom. Ko je stoječ ob grobu jokala\, [o je Jezus sočutno vprašal: »Žena\, kaj jokaš? Koga iščeš?« Magdalena je mislila\, da govori z vrtnarjem\, zato je prosila\, naj ji pokaže\, kam je del Jezusovo telo. Ko jo je Jezus poklical po imenu: »Marija!«\, pa ga je prepoznala. Trdno je bila prepričana\, da je Gospod vstal od mrtvih in to veselo novico je nemudoma sporočila njegovim učencem. \nSkozi vsa stoletja cerkvene zgodovine razmišlja pisec slovenskega življenjepisa svete Marije Magdalene\, srečujemo žene\, ki učencem naznanjajo Jezusovo sporočilo. In tudi v današnjih dneh je na svetu nešteto žena\, ki so pripravljene služiti Jezusu in njegovemu vstajenjskemu oznanilu. Marija Magdalena je kakor nalašč njihova svetnica. Grki so jo že zgodaj častili kot “nosilko miru in enakovredno apostolom”. \nUmetniki jo upodabljajo s posodico z mazilnim oljem\, stoječo pod križem\, ali kot spokornico z razpuščenimi lasmi (po zgrešenem enačenju z evangeljsko grešnico) s knjigo\, s Križanim\, s spokornim bičem v rokah in z mrtvaško glavo pred seboj. (Povzeto po reviji Ognjišče) \nPapež Frančišek je v okviru jubileja Usmiljenja določil\, da se god sv. Marije Magdalene povzdigne v praznik\, da bi izpostavil »pomembnost te ženske\, ki je pokazala veliko ljubezen do Kristusa in ki jo je Kristus zelo ljubil«. Kot je zapisano v dekretu\, ki ima naslov Apostolorum Apostola in ima datum 3. junij 2016\, »se odločitev umešča v sedanji cerkveni kontekst\, ki zahteva bolj poglobljen premislek o dostojanstvu ženske\, novi evangelizaciji in veliki skrivnosti božjega usmiljenja«. Sveti Janez Pavel II. je veliko pozornosti namenil ne le pomembni vlogi ženske pri Kristusovem poslanstvu in poslanstvu Cerkve\, ampak tudi posebni vlogi Marije Magdalene kot »prvi priči\, ki je videla Vstalega\, in prvi glasnici\, ki je apostolom oznanila vstajenje Gospoda«. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-marija-magdalena-praznik-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/magdalena.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220723
DTEND;VALUE=DATE:20220724
DTSTAMP:20260628T025659
CREATED:20220630T174957Z
LAST-MODIFIED:20220630T174957Z
UID:10001724-1658534400-1658620799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:V Budimpešti eden največjih slavilnih koncertov v Evropi
DESCRIPTION:Lepo vabljeni\, da se udeležite slavilnega koncerta\, ki bo potekal v soboto\, 23. julija 2022\, v Puskas Areni v Budimpešti. Nastopili bodo svetovno znani glasbeniki krščanske slavilne glasbe\, s katerimi bomo skupaj molili za mir. Koncert je namenjen vsem starostnim skupinam. \nPrijave zbiramo na spletni strani Katoliške mladine. Informacije o vstopnini za koncert\, avtobusnem prevozu iz Slovenije na dan koncerta in ostale informacije dobite pri Katoliški mladini. \nV kolikor bi se na koncert odpravili z večjo skupino\, nas lahko kontaktirajte na mail info@katoliskamladina.si. \nMatevž Mehle\, Katoliška mladina \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/v-budimpesti-eden-najvecjih-slavilnih-koncertov-v-evropi/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Logo-Katoliska-mladina.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220723
DTEND;VALUE=DATE:20220724
DTSTAMP:20260628T025659
CREATED:20220630T181403Z
LAST-MODIFIED:20220630T181403Z
UID:10001730-1658534400-1658620799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Brigita\, sozavetnica Evrope\, praznik
DESCRIPTION:Papež Janez Pavel II. je sv. Brigito 1. oktobra 1999\, na začetku druge sinode za Evropo\, razglasil za sozavetnico Evrope. \nBrigita je bila visokega rodu. Rodila se je najverjetneje leta 1302 v kraju Finstad pri Upsali\, kjer je zdaj sedež slavne univerze. Njen oče je imel odgovorno upravno službo. Družina je bila v sorodu s kraljevskimi rodbinami\, ki so se menjavale na švedskem prestolu. Po smrti svoje matere je Brigita živela pri teti in v tem času je imela videnje: podobo Križanega\, ki se ji je neizbrisno vtisnila v spomin za vse življenje. \nPri šestnajstih letih se je poročila. Od osmih otrok\, ki jih je rodila\, je po njeni poti šla hči Katarina\, ki je na Švedskem znana kot Karin. Ona je tudi uresničila njeno zamisel o ustanovitvi samostana v Vadsteni. Čeprav bogata gospa\, se je Brigita lotila vsakega dela\, tudi takšnega\, ki so ga opravljale le dekle. Odlikovala se je po dobrodelnosti. Poklicali so jo na dvor za upravnico. Mlademu kralju Magnusu II. Eriksonu\, svojemu bratrancu\, je brez slepomišenja povedala\, da mora svoje razuzdano življenje korenito spremeniti\, če hoče uiti božji kazni. Ni je poslušal in Brigitine napovedi so se uresničile. Ko je videla\, da kralj živi po svoje\, je dvor zapustila ter z možem odšla na božjo pot v špansko Kompostelo. Med romanjem je mož umrl v cistercijanskem samostanu Alvastra na Španskem. \nLeta 1346 je Brigita v zamaknjenju dobila naročilo\, naj ustanovi nov red s prvim samostanom v Vadsteni. Ko je bilo vse skoraj uresničeno\, jo je Bog poslal v Rim\, kjer se je lotila živahne politične dejavnosti\, s katero je posegla v celotno dogajanje tedanje Zahodne Evrope. Šlo ji je predvsem za mir in edinost\, kajti krvaveče rane njenega časa so bile razprtije\, spori\, razkol. V tej službi je ostala zadnjih štiriindvajset let svojega življenja. Umrla je 23. julija 1373 v Rimu in sicer med mašo. \nNjeno truplo so v zmagoslavnem sprevodu prepeljali iz Rima v Vadsteno\, kjer so jo položili k zadnjemu počitku v samostanski cerkvi. Prva prednica Brigitinega reda je bila njena hči Katarina (Cerkev jo časti kot svetnico in se je spominja 24. marca). Njen grob je kmalu postal priljubljena božja pot kraljev in kraljic pa tudi številnih kristjanov iz raznih dežel. Vadstena se je razvila v pomembno kulturno središče na evropskem severu. Tam je bila tudi najpomembnejša srednjeveška knjižnica na Švedskem in prva švedska tiskarna. To izredno ženo so tudi protestanti sprejeli za svojo in jo častijo kot narodno svetnico. \nPapež Janez Pavel II. jo je razglasil za sozavetnico Evrope ob sv. Katarini Sienski in sv. Tereziji Benedikti od Križa/Edith Stein. \nVir: revija.ognjišče.si in Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-brigita-sozavetnica-evrope-praznik/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/brigita.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220724
DTEND;VALUE=DATE:20220725
DTSTAMP:20260628T025659
CREATED:20220630T174358Z
LAST-MODIFIED:20220630T174358Z
UID:10001722-1658620800-1658707199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Krištofova nedelja in akcija MIVA 2022
DESCRIPTION:God sv. Krištofa letos pade na nedeljo\, 24. julija 2022\, in v Sloveniji bomo tradicionalno obhajali Krištofovo nedeljo\, posvečeno voznikom\, blagoslovu vozil\, prošnji za srečno vožnjo in zbiranju sredstev v okviru misijonske vozniške akcije MIVA. \nAkcija MIVA letos vstopa že v 35. leto\, je dobro usidrana med slovenskimi verniki in hvaležni bomo\, če jo podprete tudi v prihodnje. \n\nUstanova Miva-Slovenija\, ki deluje v okviru Misijonskega središča Slovenije in je članica svetovne Mive\, že več desetletij zbira sredstva za prevozna sredstva v misijonih. Večji del zbranih sredstev gre za potrebe naših misijonarjev. Na njihov predlog pa vsako leto darujemo kakšno vozilo za potrebe neslovenskega misijonarja. \nNaj vas geslo Mivine akcije Moj dar Boga slavi za vse prevožene poti vsako leto spomni na lepe trenutke v vašem avtu in srečno prevožene poti. Obenem pa naj poživi vašo solidarnost s tistimi\, ki jim bo vaš dar za misijonsko vozilo rešil življenje in vrnil zdravje\, omogočil pot v šolo\, do misijona\, pripeljal misijonarja do ljudi\, ki ga željno pričakujejo misijonarja\, zvozil gradbeni material za cerkev\, šolo\, dispanzer . Naj vas akcija MIVA nagovori\, da boste ob prošnji za srečno vožnjo z veseljem darovali tudi za misijonska vozila. \nVsi smo danes še kako vezani na prometna sredstva. Krištofova nedelja nas vsako leto v juliju poveže v skupni molitvi in prošnji k nebeškemu Očetu\, da bi nas vse na priprošnjo sv. Krištofa varoval pri vseh vožnjah na vseh poteh našega življenja. Vozniki\, pa tudi drugi\, ob tej priložnosti namenijo svoj dar za srečno prevožene kilometre. Kako mogočen je ta dar in kako rešilen za naše misijonarje in ljudi v tretjem svetu\, zgovorno pričajo vozila\, sad te akcije Miva.\nDa lahko misijonarji opravljajo svoje človekoljubno poslanstvo\, potrebujejo prevozna sredstva. Njihovo delo je večinoma v krajih\, ki so zelo oddaljeni od središč. Dobro vozilo jim omogoča\, da lahko prevažajo v te kraje hrano\, gradbeni material\, učitelje\, katehiste in otroke\, predvsem pa bolnike in tako rešujejo življenja. Krištofova nedelja je zato obilen božji blagoslov za vse voznike\, saj jim poleg blagoslova Bog podarja tudi zavest\, da morajo odgovorno in pametno voziti. Je pa še poseben blagoslov\, ki ga Bog preko darov\, zbranih ob tej nedelji za akcijo MIVA\, poklanja našim misijonarjem in jim omogoča varna in rešilna pota posebej po brezpotjih Afrike\, Azije in južne Amerike. \nKrištofova nedelja nas tako povezuje z božjo dobroto in božjim varstvom. Naša dobrota pa objema misijonarje in ljudi v misijonskih deželah. \nMIVA in njena zgodovina\nSmrt prijatelja je bila potrebna\, da je nastala dobrodelna organizacija MIVA .\n22. marca 1927 je bila v Kölnu ustanovljena organizacija MIVA (Missions-Verkehrs-Arbeitsgemeinschaft). Idejo za to je dal Paul Schulte\, ki so ga imenovali kar “leteči pater”. Njegov najboljši prijatelj\, p. Otto Fuhrmann\, ki je odšel v misijone\, je namreč v Namibiji kot misijonar umrl za malarijo. Ves teden so ga vozili na lojteršnem vozu in potem še pet dni nosili na ramenih do bolnišnice. Prišel je prepozno in naslednji dan je umrl. To\, da misijonarji nimajo za pomoč sebi in drugim niti osnovnih prevoznih sredstev\, je patra Paula Schulteja zelo prizadelo. Po Evropi je začel iskati darovalce za nakup misijonskih vozil. Ideja je obrodila sadove in se širila naprej. \nV Švici je začela MIVA delovati leta 1932 in leto dni pozneje tudi na Nizozemskem.\nCelo med vojno se ta oblika pomoči ni prekinila. \nMIVA AUSTRIA\nZačela je delovati v samostanu Lambach 22. oktobra 1949. Njen ustanovitelj je bil pogumni in požrtvovalni laiški delavec Karl Kumpfmüller\, ki je bil doma iz sosednjega mesta Stadl-Paura. Njegovo delo je nadaljeval sin Franz Kumpfmüller. Po njegovi zaslugi je v Stadl-Paura sodobni center “Christophorus-Haus”\, kjer povezujejo delo skoraj vseh evropskih dežel in poskušajo kar najceneje omogočiti misijonarjem po vsem svetu\, da pridejo do prepotrebnih vozil. Po upokojitvi leta 2012 je delo prevzela hčerka Christine Parzer. \nMIVA SLOVENIJA\nNa misijonskem sestanku v Tinjah na Koroškem v oktobru 1986 je padla ideja o samostojni organizaciji MIVA Slovenija. Pokojni nadškof g. Alojzij Šuštar je zadevo podprl in tako je leta 1987 začela ta dobrodelna ustanova pod vodstvom Staneta Kerina svoj zmagoviti pohod. Brez vsakih materialnih sredstev je skušala pomagati našim misijonarjem\, da bi prišli do prepotrebnih vozil. Zagnanost Staneta in širina srca slovenskega človeka je obrodila bogate sadove. MIVA Slovenija izpelje večino svojih projektov preko MIVA Avstrija. Tam namreč preko dobro razvejane mreže informacij ugotovijo\, na kakšen način je mogoče z najmanjšimi stroški dostaviti misijonarju kar najboljše vozilo. \nMisijonsko središče Slovenije \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/kristofova-nedelja-in-akcija-miva-2022/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/MIVA-2007-mali-300x193.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220724
DTEND;VALUE=DATE:20220725
DTSTAMP:20260628T025659
CREATED:20220630T175545Z
LAST-MODIFIED:20220630T175545Z
UID:10001725-1658620800-1658707199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:2. Svetovni dan starih staršev in ostarelih
DESCRIPTION:Lani je papež Frančišek sprejel odločitev\, da se vsako leto četrta nedelja v juliju praznuje kot svetovni dan starih staršev in ostarelih\, saj je ta nedelja blizu praznika Marijinih staršev Joahima in Ane\, Jezusovih starih staršev. Letos bo to v nedeljo\, 24. julija\, in sicer pod naslovom »Še v starosti rodijo sadove« (Ps 92\,15). \nV svoji poslanici za ta dan je papež Frančišek zapisal\, da »staranje ni kazen\, ampak blagoslov«. Zato se ostareli ne smejo omejiti zgolj na opazovanje dogajanja v svetu ali se umakniti iz njega. Poudarja\, da jih čaka novo poslanstvo\, in jih poziva\, da se dejavno vključijo v »duhovno revolucijo nežnosti« v tem svetu\, ki doživlja hude preizkušnje. \nPapeževa želja je\, da ta dan oznanimo in praznujemo v župnijah in skupnostih\, »da ne bi nihče tega dne preživljal v samoti«. \nNa letošnjih splošnih avdiencah je papež Frančišek imel že več katehez in nagovorov\, v katerih je govoril o obdobju starosti. Te kateheze in druga gradiva\, ki jih za pripravo na svetovni dan pripravlja Dikasterij za laike\, družino in življenje\, najdete na cerkvenih spletnih portalih Radio Vatikan\, Katoliška Cerkev in Pridi in poglej.  \nMag. Luka Mavrič \n\nMolitev za drugi svetovni dan starih staršev in ostarelih – 24. julij 2022 \nZahvaljujem se ti\, Gospod\,\nza blagoslov dolgega življenja\,\nda vedno daješ obroditi sadove tistim\,\nki se zatekajo k Tebi. \nOdpusti\, o Gospod\,\nmojo ravnodušnost in razočaranje\,\ntoda ne zapusti me\,\nko mi upadajo moči. \nUči me gledati z upanjem\nv prihodnost\, ki mi jo daješ\,\nna poslanstvo\, ki mi ga zaupaš\,\nda ti bom brez konca prepeval hvalnice. \nNaredi me za nežnega obrtnika\nTvoje revolucije\,\nda bom z ljubeznijo čuval svoje vnuke\nin vse male\, ki iščejo zavetje pri Tebi. \nVaruj\, o Gospod\, papeža Frančiška\nin nakloni svoji Cerkvi\,\nda bo svet rešila osamljenosti.\nVodi naše korake na pot miru.\nAmen. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/2-svetovni-dan-starih-starsev-in-ostarelih/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/IMG_0715.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220724
DTEND;VALUE=DATE:20220801
DTSTAMP:20260628T025659
CREATED:20220630T175728Z
LAST-MODIFIED:20220630T175728Z
UID:10001726-1658620800-1659311999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Poletni teden v Taizéju za mlade
DESCRIPTION:Taizé združuje mlade z vsega sveta v skupni molitvi\, v preprostem in umirjenem življenjskem ritmu. Na Katoliški mladini vabimo vse mlade (tudi mladoletne)\, da se nam pridružijo na poletnem tednu v Taizéju\, ki bo potekal med 24. in 31. julijem 2022. \nVeč informacij in prijave najdete na spletni strani Katoliške mladine. Na voljo je še nekaj prostih mest. \nMatevž Mehle\, Katoliška mladina \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/poletni-teden-v-taizeju-za-mlade/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Logo-Katoliska-mladina.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20220725
DTEND;VALUE=DATE:20220726
DTSTAMP:20260628T025659
CREATED:20220630T181605Z
LAST-MODIFIED:20220630T181605Z
UID:10001731-1658707200-1658793599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Jakob starejši\, apostol\, praznik
DESCRIPTION:25. julija v Katoliški cerkvi obhajamo god apostola Jakoba starejšega. \nV zboru dvanajsterih apostolov\, ki jih je Jezus poklical\, sta bila dva Jakoba\, med prvim je bil za apostola poklican ravno današnji godovnjak\, zato je ob njegovem imenu še vzdevek starejši. \nJakob je bil doma iz enega od mest ob Genezareškem jezeru\, njegov oče Zebedej je bil ribič\, mati Saloma pa je bila sestra Jezusove matere Marije. Skupaj z bratom Janezom in apostolom Petrom je bil Jakob priča Jezusovega spremenjenja na gori in obuditve Jairove hčere. V dneh Jezusovega trpljenja se je Jakob\, kot večina apostolov\, potuhnil\, po Jezusovem vstajenju od mrtvih pa je bil z drugimi apostoli v Jeruzalemu. Malo vemo o njegovem delovanju po Jezusovem vnebohodu in prihodu Svetega Duha. Pisec Apostolskih del poroča\, da je Herod »dal z mečem usmrtiti Jakoba\, Janezovega brata«. To naj bi se zgodilo okrog velike noči leta 44. \nApostol Jakob je zelo priljubljen tudi v Sloveniji\, kar dokazuje 68 cerkva njemu posvečenih. Njegove posmrtne ostanke so v 7. stoletju prenesli v Compostelo v današnji Španiji\, kjer stoji njemu posvečena katedrala. \n\nBesedilo je povzeto iz knjige Svetnik za vsak dan Silvestra Čuka. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-jakob-starejsi-apostol-praznik-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/jakob-starejši.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR