BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Nadškofija Ljubljana - ECPv6.11.0.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Nadškofija Ljubljana
X-ORIGINAL-URL:https://nadskofija-ljubljana.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za Nadškofija Ljubljana
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20210328T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20211031T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210907
DTEND;VALUE=DATE:20210908
DTSTAMP:20260628T185105
CREATED:20210803T152855Z
LAST-MODIFIED:20210803T154821Z
UID:10001566-1630972800-1631059199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Pastoralni tečaj
DESCRIPTION:Ob začetku pastoralnega leta vas lepo vabim\, da se udeležite pastoralnega tečaja v Zavodu Svetega Stanislava\, v torek\, 7. septembra 2021\, ob 9.00. \nLetošnji pastoralni tečaj bo potekal pod naslovom Pota mladosti. V Cerkvi na Slovenskem bomo v letošnjem letu prvič obhajali nedeljo in teden mladih\, prav tako pa začenjamo obdobje mladih\, v katerem bomo v različnih krogih razmišljali o mladih in mladinski pastorali. \nV prvem delu pastoralnega tečaja bo Matevž Mehle\, voditelj Urada za mlade pri SŠK\, predstavil izsledke ankete »Kaj ti daje smisel?«. Ta je pogledala versko življenje mladih\, vsebino njihovega verovanja in odnos do župnije. \nVsak duhovnik se srečuje z drugačno situacijo mladih v svoji župniji\, zato v Sloveniji obstaja precej primerov dobre prakse delovanja v mladinski pastorali. Tako bomo v drugem delu poslušali primere dobre prakse sodelovanja med duhovniki in mladimi\, kjer želimo nakazati različne možnosti za prihodnost. \nGotovo v pogovoru ne bomo mogli mimo tematike sinode\, katere konkretnejšo vsebino se čakamo. \nIgor Dolinšek\, voditelj PS
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/pastoralni-tecaj-3/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/logo-2x.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210908
DTEND;VALUE=DATE:20210909
DTSTAMP:20260628T185105
CREATED:20210907T204156Z
LAST-MODIFIED:20210907T204156Z
UID:10001579-1631059200-1631145599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Praznik Marijinega rojstva
DESCRIPTION:Praznik Marijinega rojstva obhajamo 8. septembra. Katoliška in Pravoslavna Cerkev Marijino rojstvo praznujeta na isti dan. \n\nZgodovinski podatki o prazniku \nPraznik Marijinega rojstva izvira iz Palestine\, iz časa posvetitve cerkve v Jeruzalemu\, ki jo izročilo prepoznava kot baziliko sv. Ane\, Marijine matere. Praznovanje Marijinega rojstva se je najprej razširilo na Vzhodu\, v Rimu\, kamor so ga prinesli vzhodni menihi\, pa so ga začeli obeleževati ob koncu 7. stoletja. Postopno in na različne načine se je praznik v naslednjih stoletjih razširil tudi drugod po zahodni Evropi. \nOd 13. stoletja naprej je dobil še večji pomen\, saj je postal slovesni praznik\, pred katerim je potekala posebna osemdnevna priprava (osemdnevnica)\, na sam predvečer praznika pa je bila uvedena vigilija (molitveno bdenje). Osemdnevnico je papež Pij X. (1903–1914) skrajšal\, Pij XII. (1939–1958) pa leta 1955 docela odpravil. Praznik Marijinega rojstva danes tako vzhodno kot zahodno cerkveno izročilo obhajata 8. septembra\, natanko 9 mesecev po prazniku Marijinega brezmadežnega spočetja\, ki ga Cerkev obhaja 8. decembra. \n  \nPomen praznika Marijinega rojstva \nEvangeliji o Marijinem rojstvu ne poročajo. Izročilo praznika Marijinega rojstva temelji na apokrifnem spisu z naslovom Janezov protoevangelij iz konca 2. stoletja. Avtorstvo dokumenta je sicer dvomljivo\, opisuje pa pomembno zgodovinsko dejstvo rojstva Jezusove matere. Katoliška Cerkev se skozi cerkveno leto\, poleg Jezusovega rojstva\, spominja rojstva še dveh oseb: Marije in Janeza Krstnika. Pri ostalih svetnikih se vedno spominja le dneva njihove smrti. Razlog za to je edinstveno poslanstvo\, ki sta ga oba opravila v zgodovini odrešenja. S tega vidika je Marijino rojstvo\, tako kot rojstvo Janeza Krstnika\, v neposredni povezavi s prihodom Odrešenika Jezusa Kristusa na svet. Marijino rojstvo in njena življenjska pot imata zato pomen\, ki presega njeno osebo. \nMarijino življenje je neločljivo povezano z Jezusovim življenjem\, saj je s svojim materinstvom soudeležena v odrešenjskem načrtu\, ki ga je Bog pripravil za človeka in vsebuje učlovečenje\, življenje\, smrt in vstajenje Božjega sina Jezusa Kristusa. Marija je kot Odrešenikova mati vključena v samo jedro odrešenjskega načrta. \nSlovensko izročilo o prazniku Marijinega rojstva \nNaši predniki so praznikoma Marijinega vnebovzetja (15. avgust) in Marijinega rojstva (8. september) dali slovensko ime: veliki in mali šmaren oziroma vélika in mala maša\, pa tudi velika in mala gospojnica. Obdobje med tema dvema praznikoma je znano kot obdobje romanj v Marijina romarska svetišča. Ponekod v skladu z izročilom na malo mašo ohranjajo navade\, ki veljajo za veliko mašo (npr. blagoslov rož ipd.). Ta dan pomeni že začetek jeseni\, saj ponekod mala maša za suknjo vpraša ali pa odpre dolinsko pašo (mala maša – v vsakem grmu paša). \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/praznik-marijinega-rojstva-4/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/marijino-rojstvo-vir-splet.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210911
DTEND;VALUE=DATE:20210912
DTSTAMP:20260628T185105
CREATED:20210907T202820Z
LAST-MODIFIED:20210907T202820Z
UID:10001577-1631318400-1631404799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Škofijski molitveni dan za duhovne poklice
DESCRIPTION:Letošnje škofijsko molitveno srečanje bo v soboto\, 11. septembra 2021\, na Brezjah. Srečanje bo potekalo pod geslom »Pripadaj\, išči in se odloči«\, kar na prav poseben način poudari odgovornost prav vsakega kristjana za ustvarjanje pravega ozračja\, v katerem se bodo kalili novi duhovni poklici. Povabim bogoslovce\, diakone\, duhovnike\, redovnike in redovnice\, da se v čim večjem številu srečamo na Brezjah. Povabite in organizirajte prevoz za vernike in zveste molivce za duhovne poklice. Spodbudite tudi peš romanja in kolesarje\, da s svojim trudom prispevajo k učinkovitosti dneva. \nPrav posebej vas prosim\, da bi v petek\, 10. septembra\, izpeljali pripravljalni postni dan (s postno postavo velikega petka) in tudi s tem pokazali\, da smo pripravljeni na odpovedi za blagoslov prizadevanj za nove duhovne poklice. \nV nedeljo\, 12. septembra\, pa vas povabim\, da s pomočjo knjižice\, ki jo boste ob tej priložnosti dobili na Brezjah\, pri nedeljskih mašah tudi drugim vernikom predstavite spodbudo molitvenega dneva. \nHvala za molitve in pomoč pri delu za nove duhovne poklice. Se vidimo na Brezjah. \nJure Ferlež\nvoditelj KPP
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/skofijski-molitveni-dan-za-duhovne-poklice/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Brezje-Ivan-Rampre.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20210911T143000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20210911T170000
DTSTAMP:20260628T185105
CREATED:20210907T204535Z
LAST-MODIFIED:20210907T204535Z
UID:10001580-1631370600-1631379600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Vseslovensko romanje mednarodnega gibanja Vera in luč ob zlatem jubileju
DESCRIPTION:V soboto\, 11. septembra 2021\, bo v brestaniški baziliki ob 14. 30 uri slovesnost ob zlatem jubileju gibanja Vera in luč. Slovesnost bo vodil škof dr. Anton Jamnik. \nVseslovensko romanje mednarodnega gibanja Vera praznuje 50 letnico obstoja. Gibanje se je začelo leta 1971 v Lurdu\, zato bo praznovanje slovenske province potekalo v slovenskem Lurdu v Brestanici. Več TUKAJ. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/vseslovensko-romanje-mednarodnega-gibanja-vera-in-luc-ob-zlatem-jubileju/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20210911T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20210911T180000
DTSTAMP:20260628T185105
CREATED:20210907T204747Z
LAST-MODIFIED:20210907T204747Z
UID:10001581-1631383200-1631383200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Romanje križa svetovnega dneva mladih po slovenskih dekanijah
DESCRIPTION:Z romanjem križa svetovnega dneva mladih po dekanijah bomo začeli leto in pol priprave na Svetovni dan mladih (SDM)\, ki bo leta 2023 potekal v Lizboni. \nNamen romanja SDM križa je močan kerigmatičen nagovor mladih\, vabilo na SDM ter povezovanje na lokalni ravni. Romanje križa se bo začelo v mariborski nadškofiji\, zaključilo pa v koprski. Osrednji dogodek romanja bo na vsaki dekaniji srečanje mladih ob križu\, ki bo vsebovalo češčenje križa\, nagovor\, adoracijo in druženje. \nPrvega v nizu večerov za mlade pripravljamo v Mariboru 11. septembra 2021 zvečer. Ob 18.00 bo sveta maša v stolnici\, ob 19.00 pa slavilni večer in češčenje križa s skupino Abend na trgu pred stolnico. Dogodke Urad za mlade pripravlja v sodelovanju z voditelji ŠOMov vseh škofij. Križ bo romal po škofijah v naslednjem vrstnem redu: Maribor\, Murska Sobota\, Celje\, Ljubljana\, Novo mesto in Koper. \nUrad za mlade
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/romanje-kriza-svetovnega-dneva-mladih-po-slovenskih-dekanijah/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210912
DTEND;VALUE=DATE:20210913
DTSTAMP:20260628T185105
CREATED:20210907T203713Z
LAST-MODIFIED:20210907T203713Z
UID:10001578-1631404800-1631491199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Nabirka za Sveto deželo 2021
DESCRIPTION:V nedeljo\, 12. septembra 2021\, bo v Katoliški cerkvi v Sloveniji potekala tradicionalna nabirka za Sveto deželo (Collecta pro Terra Sancta)\, ki je namenjena zbiranju sredstev za podporo kristjanov na Bližnjem vzhodu. Duhovniki so naprošeni\, da darove vernikov zbrane na ta dan posredujejo na (nad)škofijo. \nSlovenski škofje so določili omenjen datum na 123. redni seji Slovenske škofovske konference\, ki je potekala 3. maja 2021\, saj zaradi epidemije koronavirusa nabirke ni bilo v rednem datumu\, t. j. na veliki petek\, 2. aprila 2021. \nSredstva bodo tako kot vsako leto doslej namenjena ohranjanju prisotnosti kristjanov v deželi\, kjer je Jezus Kristus prvič oznanil svoj nauk\, trpel\, umrl na križu in vstal od mrtvih. Z zbranimi darovi se poleg vzdrževanja edinstvene kulturne dediščine\, finančno podpira tudi socialne\, izobraževalne in romarske programe\, pomaga mladim družinam ter drugim ogroženim skupinam ljudi. Starodavno nabirko za kristjane v Jeruzalemu je spodbujal že apostol Pavel\, papeži so vseskozi skrbeli za vez med krščanstvom in Sveto deželo\, zadnji dokument v ta namen pa je podpisal blaženi papež Pavel VI. leta 1974. \nSlovenski škofje se najlepše zahvaljujemo vsem vernikom in duhovnikom\, ki so leta 2020 za Sveto deželo darovali 63.242\,29 EUR. \nVeč na: http://www.custodia.org \n  \nMsgr. Stanislav Zore\nPredsednik SŠK \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/nabirka-za-sveto-dezelo-2021/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/logo-2x.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210912
DTEND;VALUE=DATE:20210920
DTSTAMP:20260628T185105
CREATED:20210907T205050Z
LAST-MODIFIED:20210907T205050Z
UID:10001582-1631404800-1632095999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Nedelja in teden mladih 2021
DESCRIPTION:Leta 2020 je papež Frančišek za vesoljno Cerkev določil\, da se nedeljo mladih praznuje na nedeljo Kristusa Kralja. Pred tem je bila nedelja mladih na cvetno nedeljo. Pri tem je dal krajevnim Cerkvam možnost\, da praznovanje nedelje mladih prestavijo na drug datum. Zaradi tradicije\, ki jo ima Stična mladih v mladinski pastorali\, so škofje podprli predlog Urada za mlade\, da nedeljo mladih praznujemo 2. nedeljo v septembru\, teden mladih pa v tednu od nedelje mladih do Stične mladih. \nGeslo tedna in nedelje mladih 2021 bo enako kot na Stični mladih: »Utrdi moje korake.« Spodbudo na temo gesla\, ki izhaja iz Ps 40\, si preberite na tej povezavi: https://sticna.net/vsebina/ \nUrad za mlade pri SŠK bo v podporo mladim in župnijam pripravil naslednje gradivo: – Župnije bodo v začetku septembra prejele smernice za praznovanje nedelje mladih. Te bodo vsebovale pripravljena besedila\, osnovne iztočnice za pridigo\, predloge za sodelovanje na župnijah in spodbudo\, kako v občestvu prepoznati in ovrednotiti dragocen doprinos mladih v župniji. – Molitev\, ki jo celotna župnija moli za mlade. \nPrenos svete maše na nedeljo mladih 2021 bo predvidoma ob 10.00 iz župnije Idrija. \nUrad za mlade
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/nedelja-in-teden-mladih-2021/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Logo-Katoliska-mladina.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210914
DTEND;VALUE=DATE:20210915
DTSTAMP:20260628T185105
CREATED:20210907T205611Z
LAST-MODIFIED:20210907T205611Z
UID:10001584-1631577600-1631663999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Povišanje Svetega križa
DESCRIPTION:Skoraj 300 let je bil Gospodov grob in križ globoko zakopan v zemlji. Ko je cesar Konstantin dal kristjanom svobodo je njegova mati Helena dala kopati tam\, kjer je moral biti Gospodov grob in križ. Razkrili so grob in našli križ. \nKonstantin je dal nad Gospodovim grobom sezidati cerkev Kristusovega vstajenja in cerkev Svetega križa\, ali kakor navadno pravimo cerkev Božjega groba. Cerkvi sta bili med seboj povezani\, sta bili posvečeni 13. septembra 335. V veličastni cerkvi Božjega groba (Svetega križa) so naslednji dan\, to je 14. septembra\, prvič izpostavili relikvijo svetega križa v slovesno češčenje. Od tedaj naprej so vsako leto na ta dan praznovali „povišanje svetega križa“. Tako je posvečenje dvojne cerkve skupaj z izpostavitvijo ostankov Jezusovega križa bilo povod za najstarejši praznik v čast svetemu križu. \nKmalu so obhajali ta praznik tudi v Carigradu. V Rimu ga je uvedel v 7. stoletju papež Gregor Veliki. Praznik nas spodbuja\, naj z živo vero častimo podobo križa\, veliko znamenje krščanstva. Na križu je trpel sam Božji Sin Jezus Kristus. Na njem je umrl On\, ki ga je Bog dal za nas vse\, ki je vstal od mrtvih in sedaj pri Očetu prosi za nas. Praznik nas spominja\, da je Božja Ljubezen tako velika in močna\, da je izničila lastnega Sina\, da bi bili mi odrešeni. To nas vodi do spoznanja\, da je ljubezen vedno\, združena z žrtvijo. Ljubezni je lastno\, da se žrtvuje\, da trpi\, da se izniči. \nPraznik povišanja svetega križa nas vabi\, naj bi se radi ozirali na križ\, saj nam bo pogled nanj odkrival edine resnične vrednote. Križ nam govori\, da je na začetku vsega ljubezen. Govori nam\, da je ljubezni lastno\, da se žrtvuje. Križ nam govori\, da samo nesebično žrtvovanje in izpričanje rodi ljubezen in vodi v življenje. Zato nam križ vedno kliče v zavest Jezusove besede: „Če hoče kdo priti za menoj\, naj se odpove sam sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj. Kdor namreč hoče svoje življenje rešiti\, ga bo izgubil. Kdor pa svoje življenje zgubi zaradi mene\, ga bo našel“ (Mt 16\, 24-25). \nIz spletne strani www.kapitelj.com. Vir: France Oražem; Leto Kristusove skrivnosti 95 – 96
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/povisanje-svetega-kriza/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210918
DTEND;VALUE=DATE:20210919
DTSTAMP:20260628T185105
CREATED:20210803T153900Z
LAST-MODIFIED:20210907T202025Z
UID:10001567-1631923200-1632009599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Stična mladih 2021
DESCRIPTION:V soboto\, 18. septembra 2021\, bo v cistercijanskem samostanu v Stični potekala 40. Stična mladih. Letošnje geslo je: »Utrdi moje korake«. Stična mladih bo letos potekala od 10.00 do 22.00. \nPredprodaja vstopnic in vozovnic (vlak ali avtobus) poteka preko spletne trgovine Katoliške mladine. Pogoj za vstop je PCT (prebolel\, cepljen\, testiran). \nProgram: \n10.00 – zbiranje \n10.30 – uvodni pozdrav \n11.00 – sveta maša \n12.30 – čas za kosilo\, druženje\, ogled stojnic \n14.00 – 1. krog delavnic \n15.30 – odmor \n16.00 – 2. krog delavnic \n18.00 – večerja za vse \n20.00 – slavilni koncert \n22.00 – odhod domov \nOd 13.00 do 18.00 bo potekal športni turnir v odbojki\, nogometu\, košarki (odvisno od interesa športnih ekip). V teh dneh se ekipe lahko prijavite na www.sticna.net/razpisi. Ves dan bosta možna tiha molitev v opatovi kapeli in zakrament svete spovedi v cerkvi. \nZaradi nove časovnice Stične mladih in v dogovoru z voditelji škofijskih odborov za mlade bomo letos poleg prevoza z vlakom organizirali tudi možnost avtobusnega prevoza iz različnih krajev Slovenije. Cenik vozovnic najdete v spletni trgovini. \nSeznam delavnic in druge informacije so dostopni na spletni strani Stične mladih. Letos bo organizirana tudi delavnica za duhovnike. \n\nStična mladih je enodnevni festival\, ki slovenskim mladim skozi različne aktivnosti ponuja izkušnjo Boga. Poteka vsako leto tretjo soboto v septembru pri cistercijanskem samostanu Stična na Dolenjskem in je po kraju dobila tudi ime. \nPoslanstvo Stične mladih je »prebujati mlade\, da vstanejo in hodijo za Kristusom«.Srečanje v sodobni obliki prinaša sporočilo o Kristusu in njegovem evangeliju ter mlade spodbuja\, da ga tudi med letom živijo in širijo v svojem lokalnem okolju. Stična mladih je izkušnja skupnosti\, v kateri je prav vsak udeleženec nepogrešljiv. \nStično mladih ustvarjamo mladi. Smo drzni ustvarjalci\, pristni pričevalci vere\,odločeni z mladimi živeti Božje kraljestvo. To daje celotnemu dogodku poseben pečat\, hkrati pa vsem ustvarjalcem omogoča bogato izkušnjo učenja in skupnega ustvarjanja ter odkrivanja osebnih talentov\, poklicanosti in povezanosti z Bogom. \nPod okriljem Katoliške mladine pri organizaciji Stične mladih vsako leto sodeluje več kot 200 prostovoljcev\, ki skozi leto zavzeto in premišljeno snujemo dogodek. Ustvarjalci Stične mladih prihajamo iz vseh koncev Slovenije in smo različnih starosti\, vsak pa prispeva svoje talente in spretnosti z namenom\, da oblikujemo srečanje\, ki bo odgovorilo na aktualne potrebe\, težave in hrepenenja mladih. \nLetošnje leto Stična mladih praznuje okroglo obletnico 40 let\, zato bo festival potekal pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja in Slovenske škofovske konference msgr. Stanislava Zoreta. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sticna-mladih-2021/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/40_sticna_mladih_logo-02.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20210919T150000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20210919T170000
DTSTAMP:20260628T185105
CREATED:20210803T155421Z
LAST-MODIFIED:20210803T155421Z
UID:10001568-1632063600-1632070800@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Nedelja svetniških kandidatov ljubljanske metropolije
DESCRIPTION:Nedeljo svetniških kandidatov ljubljanske metropolije – duhovnika Andreja Majcna\, nadškofa Antona Vovka\, škofa Janeza Frančiška Gnidovca\, škofa Friderika Baraga in profesorja Antona Strleta – bomo letos obhajali v nedeljo\, 19. septembra 2021\, v župnijski cerkvi Marije Pomočnice kristjanov na Rakovniku. \nV ospredju praznovanja bo lik Božjega služabnika duhovnika Andreja Majcna\, ki je v tej župniji živel in deloval\, najprej med letoma 1925 in 1935\, ponovno pa po svoji vrnitvi iz Tajvana med letoma 1979 in 1999. Letos se bomo spominjali 70-letnice njegovega izgona iz Kitajske v Hongkong. Ob 15. uri bo v cerkvi molitvena ura. Sledilo bo somaševanje\, ki mu bo predsedoval beograjski nadškof msgr. Stanislav Hočevar. Maša bo nedeljska v beli barvi. Po končani sveti maši bo v cerkvi še kratka predstavitev beatifikacijskih postopkov. \nDuhovnike prosim\, da vernikom udeležbo na slovesnosti toplo priporočite. Hvala. \nZa pripravljalni odbor\nmsgr. Blaž Jezeršek
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/nedelja-svetniskih-kandidatov-ljubljanske-metropolije/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/71211526_958144127876746_3307326260476116992_n.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210921
DTEND;VALUE=DATE:20210922
DTSTAMP:20260628T185105
CREATED:20210907T205743Z
LAST-MODIFIED:20210907T205743Z
UID:10001585-1632182400-1632268799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Matej\, apostol
DESCRIPTION:21. septembra praznujemo god sv. Mateja\, apostola in mučenca. \nTa dan se pri maši bere odlomek iz evangelija po Mateju\, ki pripoveduje\, kako je Jezus tega apostola poklical in kako je ta takoj pustil svojo službo in šel za njim. Za stare cerkvene očete je bila stvar preprosta: prvi evangelij je napisal apostol Matej. Sodobni razlagalci Svetega pisma pa pravijo\, da pisca tega evangelija ne smemo enačiti s cestninarjem Matejem\, ki ga je Učitelj iz Nazareta poklical med svoje izbrane učence – apostole. Evangelista Marko in Luka\, ki sta tudi zabeležila ta dogodek\, poklicanega cestninarja imenujeta Levi\, Marko pa dodaja še ime njegovega očeta – Alfej. Danes je med strokovnjaki skoraj soglasno prepričanje\, da je Matejev evangelij zapis ustne kateheze apostolov\, zlasti apostola Petra\, katerega je okoli leta 80 opravil izobražen Jud\, ki je bil postal kristjan. \nPreden ga je Gospod poklical\, je Matej–Levi opravljal službo cestninarja ali mitničarja v Kafarnaumu. Ta poklic je bil pri Judih na slabem glasu: cestninarje so enačili s pogani in z javnimi grešniki\, z roparji in razbojniki. Dejstvo\, da se je Jezus ozrl nanj\, ga je tako prevzelo\, da je brez oklevanja pustil vse in šel za njim. Gospoda je spremljal po Palestini\, vpijal njegove besede in strmel nad njegovimi deli. Po Jezusovi smrti\, vstajenju in vnebohodu si je zadal nalogo\, da svoje rojake prepriča\, da je Jezus iz Nazareta pravi Mesija\, ki so ga napovedovali preroki stare zaveze. \nStaro izročilo pripoveduje\, da je apostol Matej dolgo časa deloval v Etiopiji\, kjer je spreobrnil veliko ljudi\, celo samega kralja z vso družino\, potem ko je obudil od mrtvih njegovo lepo hčerko Ifigenijo. Ta je po prejemu svetega krsta naredila zaobljubo devištva in je zavrnila novega kralja Hirtakusa\, ki se je hotel z njo poročiti. Kralj se je razsrdil na apostola Mateja\, češ da ji je on vtepel v glavo te misli\, in ga je dal prebosti s sulico\, ko je obhajal sveto daritev. To naj bi se zgodilo okoli leta 69. Za časa papeža Gregorija VI. (1046) so njegove posmrtne ostanke prenesli v italijansko mesto Salerno. Njegov grob kažejo v kripti tamkajšnje stolnice in obiskujejo ga številni romarji. \nApostola Mateja upodabljajo s človekom ali z angelom kot simbolom prvega evangelija (po videnju preroka Ezekijela)\, s knjigo\, z mečem ali s sulico (orodjem mučeništva)\, pa tudi z mošnjo in računsko deščico\, kakršno so imeli cestninarji. Kot svojega zavetnika ga častijo finančni in davčni uradniki\, cariniki\, menjalci in knjigovodje. \nNa Slovenskem je apostol Matej dokaj češčen svetnik\, vendar pa nima nobene župnijske cerkve\, posvečenih mu je le nekaj podružnic. Ob godu sv. Mateja se pričenja koledarska jesen\, zato ta svetnik velja za napovedovalca vremena. Pregovor pravi: »Če je sv. Matevž vedren\, prijetna bo jesen.« \nIme Matej je med Slovenci zadnje čase vedno bolj priljubljeno. Razširjene so najbolj te oblike: Matej\, Matevž\, Tevž\, Tevžek\, Matejko\, Matko\, Tejko\, Teo. Pogoste so tudi ženske oblike: Mateja\, Matejka\, Matka\, Teja\, Tejka. \n  \nVir: Revija Ognjišče.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-matej-apostol-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/stmatthew-icon-image-e1504290312783.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210926
DTEND;VALUE=DATE:20210927
DTSTAMP:20260628T185105
CREATED:20210907T205337Z
LAST-MODIFIED:20210907T205337Z
UID:10001583-1632614400-1632700799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:107. svetovni dan migrantov in beguncev
DESCRIPTION:26. septembra obeležujemo svetovni dan migrantov. Papež Frančišek je že maja ob tej priložnosti napisal poslanico: \nDragi bratje in sestre! \nV okrožnici Fratelli tutti (Vsi bratje) sem izrazil skrb in željo\, ki imata še vedno pomembno mesto v mojem srcu: »Po zdravstveni krizi bi bil še slabši odziv\, če bi se še bolj vročično pogreznili v porabništvo in nove oblike samoljubne samozaščite. Bog daj\, da na koncu ne bi bili več ‘drugi’\, ampak samo ‘mi’« (št. 35). \nZato sem pomislil\, da bi sporočilo za 107. svetovni dan migrantov in beguncev posvetil tejle temi: »Proti vedno večjemu mi«; s tem sem hotel pokazati jasno obzorje za našo skupno pot na tem svetu. \nZgodovina »mi«\nTo obzorje je navzoče v samem Božjem stvariteljskem načrtu: »Bog je ustvaril človeka po svoji podobi\, po Božji podobi ga je ustvaril\, moškega in žensko je ustvaril. \nBog ju je blagoslovil in Bog jima je rekel: ‘Bodita rodovitna in množita se’« (1 Mz 1\,27-28). Bog nas je ustvaril kot moške in ženske\, različna in dopolnjujoča se bitja\, da bi skupaj oblikovali mi\, katerega namen je postajati vedno večji z množenjem generacij. Bog nas je ustvaril po svoji podobi\, po podobi svoje troedine Biti\, občestva v različnosti. \nIn ko se je človeško bitje zaradi nepokorščine oddaljilo od Boga\, je ta v svojem usmiljenju hotel pot sprave ponuditi ne samo posameznikom\, ampak ljudstvu\, nekemu mi\, ki mu je bilo namenjeno\, da vključi celotno človeško družino\, vse narode: »Glej\, prebivališče Boga med ljudmi! In prebival bo z njimi\, oni bodo njegova ljudstva in Bog sam bo z njimi\, njihov Bog« (Raz 21\,3). \nZgodovina zveličanja je torej neki mi na začetku in mi na koncu\, v središču pa je skrivnost Kristusa\, umrlega in vstalega\, »da bi bili vsi eno« (Jn 17\,21). Sedanji čas pa nam kaže\, da je tisti mi\, ki ga je hotel Bog\, zlomljen in razdrobljen\, ranjen in izmaličen. To se potrjuje zlasti v časih velikih kriz\, kakršna je sedaj pandemija. Zaprti in nasilni nacionalizmi (prim. Vsi smo bratje\, 11) in radikalni individualizem (prim. prav tam\, 105) nas drobijo in delijo tako v svetu kot znotraj Cerkve. Najvišjo ceno pa plačujejo tisti\, ki najlažje postanejo drugi: tujci\, migranti\, odrinjeni\, ki živijo na bivanjskih obrobjih. \nV resnici smo vsi v istem čolnu in smo poklicani\, da si prizadevamo\, da ne bo več zidov\, ki nas ločujejo\, da ne bo več drugih\, ampak bo samo mi\, velik kot celotno človeštvo. Zato ob tem dnevu pošiljam dvojni poziv\, da bi skupaj hodili k vedno večjemu mi\, pri čemer se najprej obračam na katoliške vernike\, potem pa na vse moške in ženske na svetu. \nVedno bolj katoliška Cerkev\nZa člane katoliške Cerkve ta poziv pomeni prizadevanje\, da bi bili vedno bolj zvesti temu\, da so katoličani\, ko uresničujejo\, kar je sv. Pavel priporočal skupnosti v Efezu: »Eno telo in en Duh\, kakor ste tudi bili poklicani v enem upanju svojega poklica. En Gospod\, ena vera\, en krst« (Ef 4\,4-5). \nPravzaprav je katoliškost Cerkve\, njena vesoljna resničnost\, ki zahteva\, da jo sprejmemo in živimo v vsakem obdobju v skladu z voljo in milostjo Gospoda\, ki nam je obljubil\, da bo vedno z nami\, vse do konca časov (prim. Mt 28\,20). Njegov Duh nas usposablja\, da objamemo vse\, da gradimo občestvo v različnosti\, ko usklajuje razlike\, ne da bi kadarkoli vsiljeval izenačenost\, ki razoseblja. V srečanju z različnostjo tujcev\, migrantov\, beguncev\, in v medkulturnem dialogu\, ki lahko privre iz njega\, nam je dana priložnost\, da rastemo kot Cerkev\, da se medsebojno bogatimo. Kjerkoli je\, je vsak krščeni polnopravni član lokalne cerkvene skupnosti\, član ene same Cerkve\, prebivalec ene hiše in član edine družine. \nKatoliški verniki so poklicani\, da si vsak v skupnosti\, v kateri živi\, prizadevajo\, da bi Cerkev postajala vedno bolj vključujoča\, ko nadaljuje poslanstvo\, ki ga je Jezus Kristus zaupal apostolom: »Spotoma pa oznanjajte in govorite: ‘Nebeško kraljestvo se je približalo.’ Bolnike ozdravljajte\, mrtve obujajte\, gobave očiščujte\, demone izganjajte. Zastonj ste prejeli\, zastonj dajajte« (Mt 10\,7-8). \nDanes je Cerkev poklicana\, da stopi na ceste bivanjskih obrobij\, da zdravi ranjene in išče izgubljene\, brez predsodkov ali strahu\, brez prozelitizma\, pač pa pripravljena razširiti svoj šotor\, da bo sprejel vse. Med prebivalci obrobij bomo našli veliko migrantov in beguncev\, razseljenih oseb in žrtev trgovine z ljudmi\, za katere Gospod želi\, da se jim izkaže njegova ljubezen in oznani njegovo odrešenje. »Sodobni migracijski tokovi predstavljajo novo ‘misijonarsko’ mejo\, privilegirano priložnost za oznanjevanje Jezusa Kristusa in njegovega evangelija\, ne da bi se premaknili iz svojega okolja\, za konkretno pričevanje krščanske vere v ljubezni in v globokem spoštovanju za druge verske izraze. Srečanje z migranti in begunci drugih veroizpovedi in verstev je rodovitna podlaga za razvoj iskrenega in bogatega ekumenskega in medverskega dialoga« (Nagovor narodnim direktorjem za Pastoralo migrantov\, 22. septembra 2017). \nVedno bolj vključujoč svet\nVsem moškim in ženskam sveta je namenjen moj klic\, naj skupaj hodimo proti vedno večjemu mi\, da bi na novo uredili človeško družino\, da bi skupaj gradili svojo prihodnost pravičnosti in miru s tem\, da zagotovimo\, da nihče ne bo ostal izključen. \nPrihodnost naših družb je »barvna« prihodnost«\, obogatena z različnostjo in medkulturnimi odnosi. Posebno ljuba mi je podoba Jeruzalemskega ljudstva\, ki na dan »krsta« Cerkve ob binkoštih posluša oznanilo odrešenja takoj po prihodu Svetega Duha: »Parti\, Medijci in Elámci in tisti\, ki prebivamo v Mezopotamiji\, Judeji in Kapadokiji\, v Pontu in Aziji\, v Frigiji in Pamfiliji\, v Egiptu in v libijskih krajih blizu Cirene\, in mi iz Rima\, ki se zdaj mudimo tukaj\, Judje in spreobrnjenci\, Krečáni in Arabci – vsi jih slišimo\, kako v naših jezikih oznanjajo velika Božja dela« (Apd 2\,9-11). \nTo je ideal novega Jeruzalema (prim. Iz 60; Raz 21\,3)\, kjer so vsa ljudstva združena v miru in slogi ter slavijo Božjo dobroto in čudeže stvarstva. Za dosego tega ideala pa si moramo vsi prizadevati\, da bi podrli zidove\, ki ločujejo\, in zgradili mostove\, ki pospešujejo kulturo srečanja\, zavedajoč se notranje medsebojne povezanosti\, ki obstaja med nami. S tega vidika nam sodobne migracije nudijo priložnost\, da premagamo svoje strahove in se pustimo obogatiti z različnostjo daru vsakega posameznika. Tedaj lahko\, če to hočemo\, meje spremenimo v privilegirana mesta srečanja\, kjer lahko vzcveti čudež vedno večjega mi. \nVse moške in ženske sveta prosim\, naj dobro uporabijo darove\, ki jim jih je Gospod zaupal\, da bodo njegovo stvarstvo ohranjali in ga delali še lepšega. »Neki človek plemenitega rodu je odpotoval v daljno deželo\, da bi si pridobil kraljevsko oblast in se vrnil. Poklical je svojih deset služabnikov\, jim razdelil denar\, deset min\, in dejal: ‘Trgujte\, dokler ne pridem’« (Lk 19\,12-13). Gospod bo od nas zahteval račun o našem delovanju! Da bi našemu skupnemu domu zagotovili pravo oskrbo\, se moramo izgrajevati v vedno večji in vedno bolj soodgovoren mi\, v trdnem prepričanju\, da je vsako dobro na svetu storjeno sedanjim in prihodnjim rodovom. Gre za osebno in skupno prizadevanje\, ki prevzame odgovornost za vse brate in sestre\, ki še vedno trpijo\, ko skušamo uresničiti bolj trajnosten\, uravnotežen in vključujoč razvoj. To prizadevanje ne dela razlik med domačini in tujci\, med prebivalci in gosti\, ker gre za skupni zaklad\, iz katerega skrbi in koristi nihče ne sme biti izključen. \nSanje se začenjajo\nPrerok Joel je napovedoval mesijansko prihodnost kot čas sanj in videnj\, ki jih navdihuje Duh: »Potem se bo zgodilo: Razlil bom svojega duha na vse meso in prerokovali bodo vaši sinovi in vaše hčere\, vaši starčki bodo sanjali sanje\, vaši mladeniči bodo gledali videnja« (3\,1). Poklicani smo\, da sanjamo skupaj. Ne se bati sanjati in sanjati skupaj\, kot eno samo človeštvo\, kot sopotniki na istem potovanju\, kot sinovi in hčere iste zemlje\, ki je naš skupen dom\, vsi sestre in bratje (prim. okrožnica Vsi smo bratje\, 8). \nMolitev\nSveti in ljubljeni Oče\,\ntvoj Sin Jezus nas je naučil\,\nda je v nebesih veliko veselje\,\nko se najde nekdo\,\nki je bil izgubljen\,\nko je nekdo\,\nki je bil izključen\, odklonjen ali zavržen\,\nsprejet v naš mi\,\nki tako postaja vedno večji. \nProsimo te\, vsem Jezusovim učencem\nin vsem ljudem dobre volje\nnakloni milost\, da bodo izpolnjevali tvojo voljo v svetu.\nBlagoslovi vsako gesto sprejemanja in pomoči\,\nki tistega\, ki je bil v izgnanstvu\,\npostavlja nazaj v mi skupnosti in Cerkve\,\nda bo naša zemlja mogla postati takšna\,\nkakršno si ti ustvaril;\nskupen dom vseh bratov in sester. Amen. \nRim\, Sv. Janez v Lateranu\, 3. maja 2021\, praznik svetih apostolov Filipa in Jakoba. \n  \nVir: Vatican News – slovenska redakcija
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/107-svetovni-dan-migrantov-in-beguncev/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210929
DTEND;VALUE=DATE:20210930
DTSTAMP:20260628T185105
CREATED:20210907T205908Z
LAST-MODIFIED:20210907T205908Z
UID:10001586-1632873600-1632959999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Mihael\, Gabrijel\, Rafael - nadangeli\, praznik
DESCRIPTION:V Svetem pismu so po imenu predstavljeni trije božji poslanci s posebnimi nalogami\, zato jim pravimo nadangeli. \nV bogoslužju je v četrti evharistični molitvi v hvalospevu na Boga Očeta\, lepo rečeno: »Edini ti si dober in vir življenja\, vse si ustvaril zato\, da bi svoje stvari napolnil z blagoslovom in mnoge razveselil s sijajem svoje luči. Pred teboj stoje neštete množice angelov\, ki ti noč in dan služijo\, gledajo slavo tvojega obličja in te nenehno poveličujejo.« V Svetem pismu so po imenu predstavljeni trije božji poslanci s posebnimi nalogami\, zato jim pravimo nadangeli. To so: Mihael\, Gabriel in Rafael. Po prenovljenem bogoslužnem koledarju obhajamo njihov praznik skupaj 29. septembra\, ko je bil poprej praznik nadangela Mihaela; praznik nadangela Gabriela je bil 24. marca\, nadangela Rafaela pa 24. oktobra. \nMihael pomeni ‘kdo kakor Bog?’. Že po imenu je Mihael postavljen v bojno nasprotje s prišepetavanjem kače–satana v raju\, ki hoče prvega človeka zapeljati v odpad od Boga. Prvikrat ime Mihael navaja prerok Daniel\, ki Mihaela označuje kot ‘velikega kneza’. V Novi zavezi ga vidimo v prepiru s hudičem zaradi Mojzesovega trupla. V knjigi Razodetja pa Mihael nastopa kot voditelj angelov\, ki v boju s satanom in njegovimi angeli dosežejo sijajno zmago. Na to se nanaša molitev k nadangelu Mihaelu kot zavetniku vesoljne Cerkve v boju zoper zalezovanje hudih duhov\, ki se je od papeža Leona XIII. naprej molila po vsej katoliški Cerkvi po tihih mašah. Nadangela Mihaela najpogosteje upodabljajo z mečem in sulico kot borcem zoper zmaja – satana. \nGabriel pomeni po hebrejskem deblu ‘božji mož’ ali ‘božji junak’. V Stari zavezi je omenjen le v Danielovi knjigi\, v Novi zavezi pa Gabriel oznani rojstvo Janeza Krstnika in Jezusovo rojstvo. Najprej in najbolj pogosto so ga upodabljali v zvezi z Gospodovim oznanjenjem Mariji. Pri oznanilu rojstva Janeza Krstnika duhovniku Zahariju se angel predstavi: »Jaz sem Gabriel\, ki stojim pred Bogom. Poslan sem\, da spregovorim s teboj in ti sporočim to veselo novico.« Češčenje nadangela Gabriela se je uveljavilo po 10. stoletju\, šele papež Benedikt XV. je njegov praznik leta 1921 raztegnil na vso Cerkev in določil\, naj se povsod praznuje 24. marca\, dan pred praznikom Marijinega oziroma Gospodovega oznanjenja. Pij XII. je leta 1952 nadangela Gabriela razglasil za nebeškega zavetnika radia in vseh sredstev družbenega obveščanja. V ljudski vernosti pa so nadangela Gabriela kot svojega zavetnika že prej častili sli\, poštni uradniki in raznašalci časopisov. \nNadangel Rafael\, čigar ime pomeni ‘božje zdravilo’ ali ‘Bog je ozdravil’\, se omenja v svetopisemski Tobijevi knjigi. Ko pride v hišo pobožnega Tobija\, se predstavi: »Jaz sem Rafael\, eden izmed sedmih\, ki stojimo pred Gospodom.« Spremljal je njegovega sina\, mladega Tobija\, na potovanju v daljno deželo\, da je njegovo bodočo ženo Saro rešil mučenja hudobnega duha in da je po vrnitvi ozdravil starega Tobija. Zato velja nadangel Rafael v krščanskem izročilu za angela\, ki pomaga človeku predvsem dosegati zdravje\, pa tudi kot tistega\, ki spremlja ljudi na potovanjih. Krščanska organizacija za pomoč izseljencem se imenuje Rafaelova družba. Nadangela Rafaela navadno slikajo kot popotnika s palico in bučko\, včasih z ribo in kot spremljevalca mladega Tobija. Njegov praz–nik so od 11. stoletja dalje obhajali na različne datume\, papež Benedikt XV. pa je leta 1921 določil\, naj se po vsej zahodni Cerkvi obhaja 24. oktobra. \nImena vseh treh nadangelov so tudi priljubljena krstna imena: pri nas ima največ varovancev nadangel Mihael\, nekaj manj Gabriel\, še nekoliko manj pa Rafael. Uveljavljene so številne moške in ženske oblike teh imen. \n  \nVir: revija Ognjišče.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-mihael-gabrijel-rafael-nadangeli-praznik-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/021dd22e95cbad2b45ce5248cd7505b33b0e4f38.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR