BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Nadškofija Ljubljana - ECPv6.11.0.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Nadškofija Ljubljana
X-ORIGINAL-URL:https://nadskofija-ljubljana.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za Nadškofija Ljubljana
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20210328T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20211031T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210507
DTEND;VALUE=DATE:20210508
DTSTAMP:20260629T040003
CREATED:20210505T172730Z
LAST-MODIFIED:20210505T172730Z
UID:10001538-1620345600-1620431999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Obletnica izhajanja katoliškega tednika Družina
DESCRIPTION:Slovenski katoliški tednik Družina od maja 1952 izhaja kot verski list tedanje apostolske administrature za Goriško. Njen ustanovitelj in izdajatelj je bil apostolski administrator msgr. dr. Mihael Toroš. \nDružina naj bo!\nIdejni vodja je bil apostolski administrator za Goriško dr. Mihael Toroš\, ki je od takratnih oblasti dobil dovoljenje za izdajanje novega verskega lista. Ime Družina si je zamislil njen prvi glavni urednik dr. Jože Premrov. »V mislih sem imel slovenski narod\, ki naj bo ena sama Družina. Ko sem razloge povedal Torošu\, me je od veselja objel in dejal ‘Družina naj bo!’« je o nastanku imena ob 50-letnici izhajanja povedal Premrov. \nIz primorskega verskega lista se je Družina razširila v vseslovenski verski časopis\nKljub dovoljenju oblasti se je Družina spopadala s številnimi podtikanji\, kar je pri njenih ustvarjalcih vzbujalo slutnjo\, da bi časopis lahko celo prepovedali. Zato je njeno preživetje vse do sedanjosti res pomemben dosežek. Uredniki in sodelavci niso obupali\, iskali so nove poti\, krog naročnikov se je širil in prerasel Primorsko\, za katero je bil časopis prvotno namenjen. Leta 1965 je tako dosegla že vse slovenske škofije in zamejstvo\, zdaj jo prejmejo tudi rojaki po svetu. \nLeta 1973 je Družina iz štirinajstdnevnika (v letih med 1956 in 1961 je zaradi političnega pritiska izhajala le enkrat mesečno) postala tednik\, kar je še zdaj. Od leta 1998 redno izhaja v barvah. Letno izide 52 številk\, ob posebnih priložnostih pa tudi izredna številka. Ob obisku sv. papeža Janeza Pavla II. leta 1996 je tri dni izhajala vsak dan. \nDružino bogatijo priloge\, spletna stran\, družbena omrežja\, knjige in revije\nDružini so se pridružile tudi priloge. Zdaj redno izhajata dve: mesečno izide Slovenski čas\, vsak teden pa Naša družina. V koraku s časom je Družina dobila tudi spletno stran\, na kateri lahko vsak dan spremljate novice iz Cerkve doma in po svetu\, obveščamo vas o dogodkih v galeriji Družina in novostih založbe Družina\, ki poleg časopisa izdaja tudi revije in knjige za različne okuse in starosti. Spremljate nas lahko tudi na facebooku\, twitterju in instagramu. \nUčimo se iz zgodovine\, zazrti smo v prihodnost\nPodrobneje o zgodovini Družine lahko preberete tule\, iz nje se sicer učimo\, še posebej pa smo osredotočeni na prihodnost. \nVoščilo članov programskega sveta Družine\n“Ob prazniku tednika Družina\, ki praznuje 68 let\, želimo vsem\, ki jo pripravljajo\, vse najboljše! Zahvaljujemo se jim za njihov trud pri posredovanju pozitivne podobe o Cerkvi\, veri in krepitvi krščanske identitete ter ponosa. V zgodovini so se najbolj krepile in (končno) preživele tiste kulture\, ki so posodobile svoje življenje z novimi in učinkovitejšimi sredstvi komuniciranja. Za današnjo digitalno dobo\, katero zapolnjuje družba tveganja\, bodo udarci\, kot so koronavirus nekaj zelo pogostega. V takšnih situacijah bodo preživele mrežne strukture komuniciranja. Katoliške družine\, župnije in druge skupnosti so kot majne celice\, ki jih je potrebno povezovati. \nV prihodnje bo tednik Družina učinkovit\, če bo uspel med seboj povezovati vse katoličane med seboj in s Kristusom\, obenem pa bo nagovarjal tudi druge kristjane\, iskalce Boga ter s svojimi stališči dobrohotno izzival neverne.” \nJože Plut\, Bogdan Vidmar in David Kraner \nHvala tudi vsem\, ki nas berete. Pri Družini se bomo še naprej trudili\, da bomo pripravljali verodostojne novice\, vsebine iz življenja Cerkve doma in po svetu\, obveščali vas bomo z dogajanji v naši družbi. Z vašo podporo še naprej ostajamo največja SLOVENSKA DRUŽINA. \n  \nZgodovina tednika Družina\nBesedilo je pripravil msgr. mag. Franci Petrič. \nV letu 1952 je bil pritisk komunistične oblasti na Cerkev najhujši in tudi uredništvo se je ukvarjalo s težkimi administrativnimi in gmotnimi ovirami (npr. t. i. »pomanjkanje« papirja). Prva naklada je bila v 15.000 izvodih\, z vsako naslednjo številko pa je naraščala. Družina je takrat izhajala kot štirinajstdnevnik. Administrativno omejevanje naklade je trajalo do leta 1962\, ko je Družina dosegla 56.000 izvodov. V letih med 1956 in 1961 je zaradi političnega pritiska izhajala le kot mesečnik. Od leta 1962 pa spet kot štirinajstdnevnik. \nDne 20. maja 1965 je apostolski administrator za slovensko Primorje (pozneje koprsko škofijo) škof msgr. dr. Janez Jenko Družino zaupal vsem trem slovenskim ordinarijem\, ki je takrat tudi formalno postala glasilo vseh slovenskih škofij. To je bil čas ureditev diplomatskih odnosov med SFRJ in Svetim sedežem\, zato je postal pritisk komunistične oblasti ohlapnejši\, naklada pa je zaradi vse bolj pestre in obširne vsebine strmo rasla (leta 1966 Družina prvič izide v 100.000 izvodih). Vsebina\, ki je bila dotlej pretežno omejena na nabožne članke\, pridige in kvečjemu domoljubne spise\, je svojim bralcem začela širiti obzorje s poročili o dogodkih v Cerkvi doma in po svetu. To je doba pomladne rasti in bujnega razcveta\, ki se kaže v rekordnih nakladah. V letu 1971 je štela 130.000\, za božič 1971 pa celo rekordnih 147.000 izvodov. Januarja 1973 je začela Družina izhajati kot tednik. \nKonec sedemdesetih in na začetku osemdesetih let je Družina s svojim pisanjem vztrajno odpirala pereča vprašanja in v javnosti širila kritično misel. Posebej se je angažirala v prizadevanjih za pravice katoličanov in verujočih v socialistični družbi: vprašanja uradne ateistične vzgoje v šolah\, praznovanje božiča kot dela prostega dne\, pravice vernih v javnih zavodih (duhovna oskrba v zaporih\, bolnišnicah\, domovih za ostarele)\, demokratizacija družbe idr. Ob uvedbi demokracije leta 1990 je Družina podpirala osamosvajanje slovenske države. \nDružina sedemdesetih in osemdesetih let je\, kot je dejal dr. Drago Klemenčič\, »kazalec svoboščin pri nas«. Tudi policijska zaslišanja\, preiskave prostorov uredništva in sodno preganjanje takratnim urednikom ni vzelo poguma\, da ne bi ostali kritični spremljevalci družbenih dogajanj. Zaradi zavzemanja za pravice vernih v družbi je bila Družina 26. januarja 1975 zaplenjena. S hvaležnostjo se spominjajo prvega urednika dr. Jožeta Premrova\, pa tudi na ostalih nekdanjih urednikov: dr. Ivan Merlaka\, dr. Draga Klemenčiča\, dr. Janeza Grila in pokojnega Frančka Križnika. \nDružina se je v preko 60. letih obstoja iz verskega tednika z omejenim številom strani razvila v kakovosten tednik\, ki redno izhaja. Tudi tehnično je dosegla napredek\, saj že od leta 1998 redno izhaja v barvah. Nekoč je pri Družini delalo majhno število ljudi (urednik\, lektor in računovodja)\, danes pa ima v uredništvu zaposlenih več novinarjev in tehnično osebje. Letno izide 52 številk\, ob posebnih priložnostih pa tudi izredna številka. Vsaka številka ima nad trideset rednih sodelavcev in več desetin občasnih piscev\, ki poročajo o življenju posameznih župnij in skupnosti. \nDružina je vsebinsko zasnovana kot katoliški tednik\, ki redno poroča o življenju Cerkve doma in v svetu ter se hkrati ukvarja z vsemi vprašanji\, ki zadevajo sodobnega človeka. Z demokracijo se je prostor svobode razširil\, zato kot katoliški časopis obravnavamo vsa vprašanja\, ki zanimajo današnjega Slovenca – od kulture in politike\, do umetnosti\, prostega časa ter tudi športa. Posebno pozornost namenjamo evangelizaciji mladih. \nSlovenskemu človeku hočemo oznanjati besedo odrešenja. Naše poslanstvo je povezovati krajevno občestvo Cerkve na Slovenskem z vesoljno Cerkvijo\, širiti obzorja\, odgovarjati na duhovne\, verske\, kulturne\, narodnostne pa tudi politične potrebe vernega človeka. Z vstopom v jubilejno leto smo 18. maja 2011 dali tedniku novo zunanjo podobo. Vsebinsko je danes Družina obogatena še z različnimi prilogami\, kot so: Naša družina (namenjena družini in vzgoji)\, Kažipot(medijska priloga)\, Slovenski čas (priloga za družbo in kulturo)\, Berem bereš(knjige in založniška dejavnost) ter Vodnik po duhovnih vajah. \nOb 60. jubileju je izšla tudi posebna priloga\, kjer je predstavljen časopis\, njegovi novinarji\, sodelavci\, dopisniki in bralci. Družina prinaša slovenskemu človeku oznanilo Sveta vera bodi vam luč\, materni jezik pa ključ ter želi ostati svetilnik vere in ljubezni do Cerkve in slovenskega naroda. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/obletnica-izhajanja-katoliskega-tednika-druzina-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/druzina-logo-380x380.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210513
DTEND;VALUE=DATE:20210514
DTSTAMP:20260629T040003
CREATED:20210505T173903Z
LAST-MODIFIED:20210505T173903Z
UID:10001540-1620864000-1620950399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Gospodov vnebohod
DESCRIPTION:Gospodov vnebohod je poleg velike noči in binkošti eden izmed najpomembnejših krščanskih praznikov\, ki so ga zanesljivo obhajali že ob koncu 4. stoletja. \nPraznik obhajamo štirideset dni po veliki noči\, saj se je Jezus po svetopisemskem izročilu po vstajenju štirideset dni prikazoval učencem in izbranim pričam\, preden je odšel v nebo (prim. Mr 16\,19–20; Lk 24\,50–53 in Apd 1\,9–11).[1] \nPraznik želi poudariti pomen Kristusove bližine z Bogom Očetom in Svetim Duhom. Jezus\, ki je z dušo in telesom odšel v nebesa\, ostaja med nami prisoten na več načinov. Kot je zapisano v Konstituciji o svetem bogoslužju drugega vatikanskega cerkvenega zbora (1962–1965)\, je Kristus navzoč tedaj\, ko skupnost verujočih (Cerkev) moli ali poje\, v Božji besedi\, zapisani v Svetem pismu\, v duhovnikovi osebi\, ko deluje v Jezusovem imenu\, v zakramentih ter na posebej očiten in izrazit način v zakramentu evharistije\, ki predstavlja trajno Kristusovo navzočnost.[2] \nPomen Kristusovega vstajenja in trajne navzočnosti med ljudmi je temelj\, na katerem sloni nauk Cerkve in iz katerega izhaja tudi njeno verovanje. Cerkev po Kristusovem naročilu od zadnje večerje dalje (prim. Mt 26\,26–30) ponavlja besede posvetitve kruha in vina v Kristusovo telo in kri. \n\n\n\n[1] Vzdignil se je pred njihovimi očmi in oblak ga je zastrl njihovim pogledom. Ko so po njegovem odhodu strmeli v nebo\, glej\, sta stala pri njih dva moža v belih oblačilih\, ki sta rekla: »Možje Galilejci\, kaj stojite in gledate v nebo? Ta Jezus\, ki je bil vzet od vas v nebo\, bo prišel prav tako\, kakor ste ga videli iti v nebo« (Apd 1\,6–11). \n\n\n[2] Prim. Konstitucija o svetem bogoslužju (B 7). \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/gospodov-vnebohod-2/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210517
DTEND;VALUE=DATE:20210518
DTSTAMP:20260629T040003
CREATED:20210505T173025Z
LAST-MODIFIED:20210505T173025Z
UID:10001539-1621209600-1621295999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:25. obletnica obiska papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji
DESCRIPTION:V Sloveniji se 17. maja spominjamo obiska papeža Janeza Pavla II. naše države. \nOd petka\, 17. maja\, do nedelje\, 19. maja 1996\, je papež Janez Pavel II. prvič obiskal Slovenijo. Po prihodu in sprejemu na brniškem letališču je sveti oče priromal k Mariji Pomagaj na Brezje kmalu po 17. uri. Sveti oče je pred milostno podobo Marije Pomagaj molil ter ji nato podaril rožni venec. \nPapež Janez Pavel II. je Slovenijo prvič obiskal 17. maja 1996\, drugič pa 19. septembra 1999. V okviru prvega obiska\, ki je potekal pod geslom Oče\, potrdi nas v veri\, je obiskal tri tedanje (nad)škofije: Koper\, Ljubljano in Maribor. \nSrečal se je z vodilnimi predstavniki političnega in verskega življenja\, redovnimi predstojnicami in predstojniki\, verniki in številnimi mladimi iz domovine\, zamejstva in tujine. \nPapež je leta 1996 pri nas praznoval svoj 76. rojstni dan in se je ob tej priložnosti spomnil tudi pomembnih obletnic slovenskega naroda v povezavi s krščanstvom na Slovenskem: obeležitev 1250-letnice krščanstva na Slovenskem\, 1200 let od oglejsko-čedadske sinode\, ki je začrtala misijonsko in pastoralno delo med Slovenci južno od Drave ter 1111 let od smrti slovanskega apostola sv. Metoda. \nSlovenci smo tedaj obhajali tudi 1000-letnico Brižinskih spomenikov\, najstarejšega slovenskega verskega in kulturnega dokumenta\, ki je prvo katehetsko-liturgično besedilo v slovenskem jeziku (delno povzeto po spletni strani Radia Ognjišče). \nVeč o papežu Janezu Pavlu II. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/25-obletnica-obiska-papeza-janeza-pavla-ii-v-sloveniji/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/ddda005c01e20fb60b245b3483be8858a9f3e3842.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20210520T090000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20210520T090000
DTSTAMP:20260629T040003
CREATED:20210505T172508Z
LAST-MODIFIED:20210505T172508Z
UID:10001537-1621501200-1621501200@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Krizmena maša
DESCRIPTION:Krizmena maša se navadno obhaja na veliki četrtek dopoldan. Ker je na veliki četrtek Jezus postavil zakrament sv. evharistije in mašniškega posvečenja\, škof svoje duhovnike zbere v stolni cerkvi\, da bi se spomnili na dar svojega duhovništva. Poimenovanje pa izhaja iz dejstva\, da ta dan škof posveti in blagoslovi sveta olja: krizmo\, bolniško in krstno olje\, ki jih škofje in duhovniki uporabljajo pri obhajanju zakramentov krsta\, birme\, bolniškega maziljenja in sv. reda. \nZaradi epidemioloških razmer krizmena maša tudi letos ni bila obhajana na veliki četrtek. Nadškof msgr. Stanislav Zore OFM bo svoje duhovnike zbral ob oltarju ljubljanske stolne cerkve sv. Nikolaja\, v četrtek\, 20. 5. 2021\, ob 9. uri\, ob upoštevanju navodil stroke in Vlade RS.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/krizmena-masa-3/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210523
DTEND;VALUE=DATE:20210524
DTSTAMP:20260629T040003
CREATED:20210505T174403Z
LAST-MODIFIED:20210505T174403Z
UID:10001541-1621728000-1621814399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Binkošti
DESCRIPTION:Praznik obhajamo 50 dni po veliki noči in je praznik prihoda Svetega Duha\, ker je na ta dan po svetopisemskem sporočilu nad zbrane učence in Božjo mater Marijo prišel Sveti Duh (prim. Apd 2\,1–11; Jn 20\,19–23).[1] \nSveti Duh v življenju krščanske skupnosti\nIz svetopisemskega besedila izhaja pomen delovanja Svetega Duha v Cerkvi in življenju krščanske skupnosti\, saj je on dejavno navzoč ob sprejemanju odločitev (prim. Apd 15\,28)\, izbira oznanjevalce (prim. Apd 13\,2) ter jih vodi (Apd 8\,26–40). Začetki Cerkve so po Apostolskih delih v tesni povezanosti s prihodom Svetega Duha\, zato v drugem Lukovem delu – Apostolskih delih – binkošti zavzemajo središčno mesto. Kakor je Jezus po krstu v Duhu začel svoje delovanje s programskim govorom v nazareški shodnici\, ki ga je sklenil z opozorilom\, da so vsi (ne samo Judje) poklicani k odrešenju; tako tudi Cerkev po svojem binkoštnem krstu (prim. Apd 2\,1–4) začenja svoje poslanstvo s Petrovim govorom v Jeruzalemu (prim. Apd 2\,14 in sl.)\, ki na koncu nakaže univerzalni vidik odrešenja (prim. Apd 2\,39). Tako sta celotno evangeljsko poslanstvo Cerkve\, kakor tudi poslanstvo Jezusa Kristusa prikazana kot delovanje pod vodstvom Svetega Duha.[2] \nApostolska dela pričujejo o delovanju Svetega Duha ne samo ob nastanku Cerkve\, ampak tudi o njegovem stalnem spremljanju Cerkve na njeni poti napredovanja. Celotna knjiga je eno samo sklicevanje na Svetega Duha. Ta je dvakrat omenjen kot prvotni dejavnik odrešenja\, njegovo delo je tudi obrat Cerkev k poganom. Po molitvi\, veri in krstu Sveti Duh podarja moč za pričevanje ter vodi Cerkev pri njenem misijonskem poslanstvu in oznanjevanju evangelija.[3] \nSveti Duh in nova evangelizacija\nSveti Duh je začetnik in počelo vsake evangelizacije\, je prvenstveni nosilec veselega oznanila v svet in prehiteva človeško oznanjevanje evangelija. Papež Pavel VI. (1963–1978) je izpostavil vlogo Svetega Duha kot glavnega dejavnika evangelizacije\, zato mora Cerkev bolj premišljevati naravo\, vlogo in način delovanja Svetega Duha v današnji družbi in evangelizaciji. Ko Cerkev danes čuti potrebo po novi evangelizaciji\, pravzaprav čuti potrebo po bolj odločni poslušnosti in odprtosti za delovanje Svetega Duha.[4] \nNova evangelizacija\, ki pomeni prehod od tradicionalne k osebni veri\, pomeni tudi novo prisluškovanje Svetemu Duhu\, ki tudi za danes pozna prave rešitve za nastale razmere. Evangelizacija je tudi »nova«\, ker Sveti Duh neprestano ustvarja novost Božje besede in ljudi na novo duhovno prebuja. Sveti Duh je tisti\, ki evangeliju odpira pot v srca ljudi in družbe (prim. Apd 16\,9–10) ter konkretizira evangeljsko sporočilo v sodobni čas in okolje.[5] \nIzraz binkošti in cerkveno leto\nBeseda binkošti izhaja iz nemškega jezika (Pfingsten iz ‘der fünfzigste Tag’ (petdeseti dan))\, pojem pa izhaja iz grške besede pentekoste’ (hemera)\, kar pomeni petdeseti (dan). Po binkoštih se v Katoliški Cerkvi nadaljuje liturgični čas med letom\, ki traja do konca cerkvenega leta oziroma do začetka adventnega časa. Velikonočno svečo v cerkvah z oltarnega prostora odnesejo h krstnemu kamnu\, duhovniki in drugi sodelavci pa pri bogoslužju nosijo liturgična oblačila v zeleni barvi. \n\n\n\n[1] Apd 2\,1–11: Ko je prišel binkoštni dan\, so bili vsi zbrani na istem kraju. Nenadoma je nastal z neba šum\, kot bi se bližal silovit vihar\, in napolnil vso hišo\, kjer so se zadrževali. Prikazali so se jim jeziki\, podobni plamenom\, ki so se razdelili\, in nad vsakim je obstal po eden. Vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom in začeli so govoriti v tujih jezikih\, kakor jim je Duh dajal izgovarjati. V Jeruzalemu so tedaj prebivali Judje\, pobožni možje iz vseh narodov pod nebom. Ko se je razširil glas o tem\, se je zbrala množica ljudi\, ki so bili vsi iz sebe\, ker jih je vsakdo slišal govoriti v svojem jeziku. Strmeli so\, se čudili in govorili: Glejte\, ali niso vsi ti\, ki govorijo\, Galilejci? Kako\, da jih slišimo vsak v svojem materinem jeziku? Parti\, Medijci in Elamci in tisti\, ki prebivamo v Mezopotamiji\, Judeji in Kapadokiji\, v Pontu in Aziji\, v Frigiji in Pamfiliji\, v Egiptu in v libijskih krajih blizu Cirene\, in mi iz Rima\, ki se zdaj mudimo tukaj\, Judje in spreobrnjenci\, Kreni in Arabci – vsi jih slišimo\, kako v naših jezikih oznanjajo velika Božja dela!\nJn 20\,19–23: Pod noč tistega dne\, prvega v tednu\, ko so bila tam\, kjer so se učenci zadrževali\, vrata iz strahu pred Judi zaklenjena\, je prišel Jezus\, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« In ko je to rekel\, jim je pokazal roke in stran. Učenci so se razveselili\, ko so videli Gospoda. Tedaj jim je Jezus spet rekel: »Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal\, tudi jaz vas pošiljam.« In ko je to izrekel\, je dihnil vanje in jim dejal: »Prejmite Svetega Duha! Katerim grehe odpustite\, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite\, so jim zadržani.« \n\n\n[2] Prim. C. Sorč\, Sveti Duh\, v: Priročnik dogmatične teologije\, Družina 2003\, 524. \n\n\n[3] Prim. C. Sorč\, n. d.\, 525. \n\n\n[4] Prim. C. Sorč\, n. d.\, 587. \n\n\n[5] Prim. C. Sorč\, n. d.\, 587. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/binkosti-3/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210524
DTEND;VALUE=DATE:20210525
DTSTAMP:20260629T040003
CREATED:20210505T174816Z
LAST-MODIFIED:20210505T174816Z
UID:10001542-1621814400-1621900799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Marija Pomagaj\, zavetnica Slovencev
DESCRIPTION:ZGODOVINA PRAZNIKA \nK nastanku praznika Marije pomočnice kristjanov sta pripomogla dva zgodovinska dogodka. V času papeža Pija V. (1566–1572) so dežele okrog sredozemskega morja ogrožali Turki. Zbral je 222 ladij in 40.000 vojakov\, ki so se kleče izročili Marijinemu varstvu. Vnela se je huda bitka\, v kateri so osvobodili 15.000 krščanskih sužnjev. Na tej osnovi je papež Pij V. Božji materi Mariji dal naziv Pomočnica kristjanov\, ki je od tedaj tudi sestavni del litanij Matere Božje. \nNa praznik Marije Pomočnice kristjanov oz. Marije Pomagaj se spominjamo vrnitve papeža Pija VII. (1800–1823) iz Napoleonovega ujetništva v Rim. Cesar Napoleon je v okviru vojaških pohodov zasedel tudi Rim in 17. maja 1809 razglasil ukinitev papeške države. Hkrati je ukazal\, naj papeža ujamejo in odpeljejo v Francijo\, kjer je trpel lakoto in pomanjkanje. Papež Pij VII. je bil brez strežaja\, spovednika\, vzeli pa so mu tudi brevir\, knjige in pisala. \nLeta 1814 se je zgodil preobrat. Napoleon je bil premagan in odstavljen in leta 1815 poslan v izgnanstvo. Odstop je podpisal v Fontainebleauju pri Parizu\, kamor je dal zapreti tudi papeža Pija VII. Papež se je 24. maja 1815 vrnil v Rim in odločil\, da se ta dan praznuje praznik Marije Pomočnice kristjanov. Leta 1815 se je rodil sv. Janez Bosko (1815–1888)\, ustanovitelj salezijancev\, ki je svoje delo z mladino izročil v Marijino varstvo. \nPRAZNIK MARIJE POMAGAJ V SLOVENIJI \nPraznik Marije Pomočnice kristjanov slovesno praznujejo v številnih škofijah po svetu. V ljubljanski nadškofiji ga posebej praznujejo na Brezjah\, ki so najbolj priljubljena in znana slovensko božja pot ter v župniji Marije Pomočnice na Rakovniku. \nPo naročilu mošenjskega župnika Urbana Ažbeta so leta 1800 na Brezjah postavili novo stransko kapelico v čast Mariji Pomagaj. V njej je bila slika Leopolda Layerja\, posnetek znamenite Cranachove Marije Pomočnice. Leopold Layer je leta 1814 iz zaobljube\, ker je bil po Marijini priprošnji rešen iz ječe\, poslikal celotno kapelico. Marijina podoba je postala vir milosti in navdiha\, saj so pred njo molili številni verniki\, ki so prihajali od blizu in daleč. Pozornost so vzbudila različna uslišanja. Ljubljanski škof Jakob Missia (1897–1899) je 9. oktobra 1889 blagoslovil temeljni kamen za novo Marijino cerkev\, 7. oktobra 1900 pa jo je tudi posvetil. \nVir: Radio Ognjišče
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/marija-pomagaj-zavetnica-slovencev/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Marija-Pomagaj.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210530
DTEND;VALUE=DATE:20210531
DTSTAMP:20260629T040003
CREATED:20210505T175140Z
LAST-MODIFIED:20210505T175140Z
UID:10001543-1622332800-1622419199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Nedelja Svete Trojice
DESCRIPTION:V Katoliški cerkvi na nedeljo po binkoštnem prazniku praznujemo nedeljo Svete Trojice. \nNauk o Sveti Trojici se je izoblikoval že na koncilu v Niceji (325 po Kr.) in je kot veroizpoved (credo) v bogoslužni rabi prisoten vse do današnjih dni. Vera v Sveto Trojico je sestavni del kristjanove vere v enega Boga v treh osebah. Na nedeljo Svete Trojice se pri bogoslužju zato posebej poglabljamo v skrivnost verske resnice o enem Bogu v treh osebah\, ki so Oče\, Sin in Sveti Duh (prim. Katekizem Katoliške Cerkve (KKC) 249–256). \nKristjani smo krščeni v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha\, s čimer postanemo tudi člani Cerkve. Skrivnosti enega Boga v treh osebah verujočim ni dano spoznavati samo z razumom\, temveč tudi na osnovi milostnega daru vere ter Božjega razodetja Jezusa Kristusa. O identiteti Boga Očeta in Svetega Duha je spregovoril Jezus Kristus.[1] Čeprav tri Božje osebe ločimo med seboj\, nobena od treh oseb nikdar ne deluje brez sodelovanja drugih dveh. Očetu pripisujemo\, da je Stvarnik vesolja in človeka\, Jezusu Kristusu dela odrešenja\, Svetemu Duhu\, ki izhaja iz Očeta in Sina\, pa dela posvečenja. \nČeprav razlikujemo tri Božje osebe\, jih ne smemo ločevati. Nauk o Sveti Trojici poudarja\, da je delo stvarjenja skupno vsem trem osebam Trojice\, saj so vse tri eno počelo stvarjenja. Hkrati pa je stvarjenje povezano z razodetjem in odrešenjem\, ki je prišlo po Jezusu Kristusu\, stvarstvu pa se posreduje po Svetem Duhu. Sveti Duh je kot tretja Božja oseba poslan od Očeta in Sina ter vodi Cerkev\, ki je skupnost verujočih. Bistvo odnosov med tremi Božjimi osebami je brezpogojna ljubezen. \nEna od najbolj znanih upodobitev Svete Trojice je ikona ruskega ikonopisca Andreja Rubljova (1360–1430). Vsebinsko jo povezujemo s starozaveznim svetopisemskim odlomkom\, ki opisuje Božji obisk pri Abrahamu in Sari ob Mamrejevih hrastih.[2] \n\n\n\n[1] O skrivnostni dinamiki odnosov med Očetom in Sinom in Svetim Duhom je največ zapisov in razlag v Janezovem evangeliju. \n\n\n[2] Prim. 1 Mz 18\,1–15. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/nedelja-svete-trojice-3/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210531
DTEND;VALUE=DATE:20210601
DTSTAMP:20260629T040003
CREATED:20210505T175502Z
LAST-MODIFIED:20210505T175502Z
UID:10001544-1622419200-1622505599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Obiskanje Device Marije
DESCRIPTION:Marijino obiskanje tete Elizabete je najprej uvedel sv. Bonaventura kot poseben praznik članov frančiškanske družine\, pozneje ga je sprejel tudi rimski bogoslužni koledar. Namesto 2. julija ga sedaj praznujemo vmes med Gospodovim oznanjenjem in rojstvom sv. Janeza Krstnika. \nVir: Hozana.si
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/obiskanje-device-marije/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/obiskanje.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR