BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Nadškofija Ljubljana - ECPv6.11.0.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-ORIGINAL-URL:https://nadskofija-ljubljana.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za Nadškofija Ljubljana
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20210328T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20211031T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210401
DTEND;VALUE=DATE:20210402
DTSTAMP:20260629T051724
CREATED:20210402T201821Z
LAST-MODIFIED:20210402T201821Z
UID:10001529-1617235200-1617321599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Veliki četrtek
DESCRIPTION:Veliki četrtek je dan evharistije in postavitve duhovniške službe. Na ta dan praznujemo obhajanje Jezusove zadnje večerje z apostoli\,[3] ki je ustanovitev zakramenta evharistije in tudi zapovedi ljubezni ter služenja drug drugemu. \n\n\n\n\n\n\n\n\nJezusova zadnja večerje z učenci\nNa veliki četrtek zvečer praznujemo postavitev dveh zakramentov: evharistije in mašniškega posvečenja. Jezus je pri zadnji večerji\, ko je s svojimi učenci obhajal velikonočno (pashalno) večerjo\, blagoslovil kruh in vino ter ju dal jesti in piti učencem. Katoličani in drugi kristjani\, verujemo\, da je Jezus kruh spremenil v svoje telo in vino v svojo kri. Omejeni prvini pomenita Jezusovo realno navzočnost med nami in ju častimo z vsem spoštovanjem.[4] Veliki četrtek zato velja za ustanovitveni dan evharistije\, ko je Jezus daroval prvo evharistično daritev ali mašo.[5] Evharistija je zakrament Božje ljubezni do ljudi in zakrament edinosti Cerkve\, z njo pa se uresničuje tudi edinost Božjega ljudstva. Pri evharistiji se spominjamo smrti in vstajenja Kristusa. Kristus je na veliki četrtek postavil zapoved medsebojne ljubezni\, kar je simbolično udejanjil z umivanjem nog učencem (prim. Jn 13\,1–20). \n\n\n\n\nNa veliki četrtek se v Cerkvi zahvaljujemo za zakrament mašniškega posvečenja. \n\nIzredno pismo slovenskih škofov za Veliko noč 2021 \nVprašanja in odgovori ob pismu slovenskih škofov za Veliko noč 2021 \n\nKruh in vino\nPri vsaki maši obhajamo Jezusovo zadnjo večerjo z učenci\, pri kateri je Jezus kruh posvetil v svoje telo in vino v svojo kri ter učencem naročil\, naj tudi sami obnavljajo dejanje posvetitve v njegov spomin. Dejanje posvetitve ali lomljenja kruha je postalo razpoznavno znamenje po Jezusovem vstajenju\, po čemer sta ga učenca na poti v Emavs tudi prepoznala (prim. Lk 24\,13–35). \nSimbola kruha in vina sta nerazdružljiva. Hrana in pijača sta človeški potrebi\, zato kruh predstavlja osnovno hrano\, ki je nujna za preživetje. Jezus je kruh in vino zaradi njune sporočilnosti pri zadnji večerji izbral za znamenji njegovega telesa in krvi. \nKruh in vino poleg posebnega pomena v okviru posvetitve pri maši simbolizirata tudi cerkveno skupnost in njeno edinost. Kruh je pripravljen iz moke\, ki se pridobiva iz številnih zmletih žitnih zrn\, vino pa iz mnogih grozdnih jagod. Prve krščanske skupnosti so v teh prvinah videle znamenje edinosti Cerkve\, saj je tudi Cerkev sestavljena iz številnih posameznikov\, ki sobivajo v istem duhu. \nKakšen kruh so uporabljali prvi kristjani pri evharistiji? Najprej običajen kruh\, ki so ga spekli doma v obliki nizke plošče\, ki je imela na sredini vrezan križ. Po 9. stoletju je bil predpisan opresen oz. nekvašen kruh. Tak kruh so Judje uporabljali pri obredni velikonočni večerji\, uporabljal pa ga je tudi Jezus pri zadnji večerji. Nekvašen kruh je bil prav tako okrogle oblike in so ga imenovali hostija\, kar v latinščini pomeni žrtev. Hostije pri maši uporabljamo še danes. \nPoimenovanje evharistije – maše\nZa poimenovanje in označevanje zakramenta evharistije\, ki ga je Jezus postavil pri zadnji večerji\, so prvi kristjani uporabljali izraz lomljenje kruha\, prav po značilnem dejanju\, ko so pri evharistiji lomili kruh. Pozneje se je uveljavil izraz evharistija\, ki v grškem jeziku pomeni (za)hvala\, glagol eucharistein pa pomeni zahvaljevati se. Nekateri tudi danes upravičeno govorijo o zahvalni daritvi. Šele v poznejši dobi se je uveljavil izraz maša. Izhaja iz latinske besede mittere (poslati\, odposlati)\, saj so verniki pri maši poslani\, da jo uresničujejo v svojem življenju. V starokrščanskih časih so v Rimu po evharistični molitvi razlomili posvečeni kruh in ga po diakonih poslali drugim cerkvam v mestu. Tam so jih dali v kelih\, da bi tako pokazali\, kako so ena sama Cerkev\, ker obhajajo eno evharistijo. Posvečeni kruh so poslali tudi bolnikom\, ki se niso mogli udeležiti evharistije\, in mučencem\, ki so bili zaprti v ječah. \nEvharistija je ponavzočitev daritvene Jezusove smrti na križu\, saj se v zakramentalnih znamenjih kruha in vina ta daritev ponovi. To je tudi daritev Cerkve\, ki ji je Kristus pri zadnji večerji zaupal »spomin svoje smrti in svojega vstajenja: zakrament dobrotljivosti\, znamenje edinosti\, vez ljubezni\, velikonočno gostijo\, v kateri se prejema Kristus\, duša napolnjuje z milostjo in nam daje poroštvo prihodnje slave« (Konstitucija o svetem bogoslužju 47). \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/veliki-cetrtek-3/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/DSCN5305.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210402
DTEND;VALUE=DATE:20210403
DTSTAMP:20260629T051724
CREATED:20210402T202443Z
LAST-MODIFIED:20210402T202443Z
UID:10001530-1617321600-1617407999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Veliki petek
DESCRIPTION:Veliki petek je dan Jezusovega trpljenja in smrti na križu. Simbolika velikega petka predstavlja namero in razpoloženje\, da se v odpovedi odpremo in postanemo bolj razpoložljivi za Božjo milost in spreobrnjenje srca. \n\nIzredno pismo slovenskih škofov za Veliko noč 2021 \nVprašanja in odgovori ob pismu slovenskih škofov za Veliko noč 2021 \n\nVeliki petek je edini dan v cerkvenem letu\, ko ni svete maše. Ob 15. uri\, ko obhajamo spomin na Jezusovo smrt na križu\, molimo križev pot.[7] Opravilo velikega petka ima tri dele. V prvem je opravilo Božje besede\, med katerim beremo pasijon ali poročilo o Jezusovem trpljenju iz Janezovega evangelija (prim. Jn 18\,1–19\,42) ter med drugim prosimo za sodobno družbo in njene voditelje\, za drugače verujoče in neverujoče\, za cerkvene potrebe kot tudi za odnose z judovsko skupnostjo. V drugem delu častimo križ v znamenje hvaležnosti in spoštovanja\, v tretjem pa je obhajilni obred. \nČeprav ima veliki petek noto žalovanja\, ne smemo spregledati\, da imata svoj smisel tudi veselje in upanje. Tudi na ta dan\, tako kot na cvetno nedeljo\, naj bi prevladovala misel na Kristusovo zmago. Na to nakazuje tudi rdeča mučeniška barva\, ki jo uporabljamo pri bogoslužju in spominja na zmago\, zaradi katere ima mučeništvo svoj pomen. V Katoliški cerkvi na veliki petek velja strogi post. \nKaj je strogi post in za koga ne velja?\nStrogi post (odpoved mesu ob petkih v postnem času in da se le enkrat v dnevu do sitega najemo na pepelnično sredo in veliki petek) ne velja za vse\, ki so mlajši od 18 let ali starejši od 60 let\, ter za nosečnice in bolnike. \nVir: Katoliška Cerkev\n\n[7] Ljudsko pobožnost križevega pota\, ki je razdeljena na štirinajst postaj\, molimo in premišljujemo posebej v postnem času. Po večini katoliških cerkva ali kapel so upodobitve postaj križevega pota sestavni del bogoslužnega prostora. Postaje križevega pota so prešle v notranji bogoslužni prostor iz prvotnih postavitev v naravnem okolju\, kjer so stale kot kapelice križevega pota. Molimo ga ob petkih na dan Jezusove smrti na križu\, pri nas pa je navada\, da ga verniki v velikem številu molijo tudi ob nedeljah. \n 
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/veliki-petek-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/bmp:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Nova-slika-47.bmp
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210403
DTEND;VALUE=DATE:20210404
DTSTAMP:20260629T051724
CREATED:20210402T202949Z
LAST-MODIFIED:20210402T202949Z
UID:10001531-1617408000-1617494399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Velika sobota
DESCRIPTION:Velika sobota je dan celodnevnega češčenja Jezusa v Božjem grobu\, kamor je bil prenesen na veliki petek. Blagoslov velikonočnih jedil ima posebno simboliko. \nVelikonočno praznovanje se začne z obredi velikonočne vigilije (bdenja)\, ki s slovesnim bogoslužjem uvede v skrivnost Kristusovega vstajenja. Pri tem imajo poseben pomen blagoslov ognja\, hvalnica velikonočni sveči\, ki predstavlja vstalega Kristusa\, in krstno bogoslužje oz. obnovitev krstnih obljub. Pri maši bo duhovnik prebral več svetopisemskih besedil\, ki predstavljajo odrešenjsko zgodovino. Velikonočni vigiliji zaradi bogate simbolike in bogoslužnega dogajanja pravimo tudi mati vseh vigilij. \n\nIzredno pismo slovenskih škofov za Veliko noč 2021 \nVprašanja in odgovori ob pismu slovenskih škofov za Veliko noč 2021 \n\nOgenj\nOgenj použiva\, ogreva\, žge\, prečiščuje …\, zato je že od nekdaj veljal za posebej dragocenega. V Svetem pismu nastopa na več mestih: npr. Bog se Mojzesu prikaže v gorečem grmu na gori Sinaj (prim. 2 Mz 3\,2); Izraelce je na poti skozi puščavo spremljal ognjeni steber\, ki je bil znamenje Božje navzočnosti (prim. 2 Mz 13\,21–22) ter drugod\, kjer ima vlogo prečiščevanja. \nV Stari zavezi se ogenj uporablja kot simbol razodevanja Boga. Simbolizira namreč Božjo nepristopnost in svetost. \nZa kristjane je z ognjem najbolj izrazito povezan binkoštni dogodek. Petdeset dni po veliki noči se spominjamo prihoda Svetega Duha med apostole. Sveti Duh se je v šumu\, ki je nastal ob bližajočem se viharju\, spustil nad apostole v obliki plamenu podobnega jezika (prim. Apd 2\,1–3). \nPri bogoslužju se ogenj uporablja pri slovesnih mašah v kadilnici z žarečim ogljem\, na katerega se nalaga kadilo. Ob veliki noči se ogenj tudi blagoslavlja\, saj simbolizira Kristusa\, ki je luč sveta. \nVoda\nSimbolika vode odkriva njen pomen v vsakdanjem življenju. Kakor si človek umaže telo\, si lahko umaže tudi dušo\, zato jo moramo po potrebi tudi očistiti. Voda je v različnih kulturah znamenje notranjega očiščevanja. Potopitev v vodo Gangesa za hindujce\, v Nil za Egipčane ali v Jordan za Jude je imela in ima še vedno velik pomen za odpuščanje grehov in notranje očiščenje. \nV številnih kulturah\, tudi pri Izraelcih\, je poznano obredno očiščevalno umivanje pred vstopom v tempelj ali na začetku molitve. Umivanje rok pred molitvijo in jedjo nima samo higienske vloge\, ampak nakazuje tudi na notranje očiščenje. Voda\, ki telesu omogoča preživetje\, izraža najgloblja hrepenenja človeškega bitja: srečo\, svobodo\, ljubezen\, resnico.[9] Vode\, ki poplavijo in povzročajo razdejanja\, lahko prinašajo tudi smrt. Ta dvojnost pomaga razumeti zakrament krsta\, pri katerem je voda bistvena prvina in v katerem najdemo dva vidika: smrt greha in prerojenje za prejemanje milosti v novem življenju. \nSpomin na krst je najbolj izrazit pri velikonočnem bdenju (vigiliji) na veliko soboto. Mašnik blagoslovi krstno vodo in če so pri bogoslužju navzoči katehumeni\, jih ob tej priložnosti krsti. \nIzhajajoč iz simboličnega pomena vode pri krstu razumemo tudi uporabo blagoslovljene vode\, ki nas spominja na prvi zakrament. Mašnik včasih na začetku maše (npr. v postnem času) občestvo pokropi z vodo\, ki jo je prej blagoslovil\, s čimer nas spomni\, da smo bili krščeni in pri krstu tudi očiščeni grehov. Ta obred je nadomestil starodavno navado Cerkve\, ko so si verniki v cerkvenem preddverju pred evharističnim slavjem umili roke. Ta navada se je v določeni meri ohranila do danes\, saj verniki ob vstopu v cerkev pomočijo roko v kropilnik z blagoslovljeno vodo ter se z njo pokrižajo. \nVodo uporabljamo tudi pri maši. Po tem ko ministrant duhovniku prinese kruh in vino\, si ta umije roke. Nekdaj je bil za to praktični razlog\, saj si je duhovnik z darovi\, ki so jih iz narave prinašali verniki\, umazal roke. Ta obred je opisan že v bogoslužnih besedilih sv. Hipolita Rimskega sredi 2. st. po Kristusu. Umivanje rok ima tudi simbolni pomen obrednega očiščevanja. Željo in prošnjo\, da bi se Bogu bližali skesani in očiščeni\, izraža tudi molitev\, ki jo duhovnik tiho moli med umivanjem rok: »Izmij\, Gospod\, mojo krivdo in očisti me mojih grehov.« Duhovnik zlije nekaj kapljic vode tudi v kelih z vinom. To dejanje predstavlja združenje med vernikom (simbol vode) in Kristusom (simbol vina)\, kar nakazuje tiha duhovnikova molitev: »Po skrivnosti te vode in vina naj bomo deležni Božje narave Kristusa\, ki je postal deležen naše človeške narave.« Voda in vino nas spominjata na Kristusovo smrt\, ko sta iz njegove strani pritekli »kri in voda«. \n\nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/velika-sobota-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/IMG_0176.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210404
DTEND;VALUE=DATE:20210405
DTSTAMP:20260629T051724
CREATED:20210402T203129Z
LAST-MODIFIED:20210402T203129Z
UID:10001532-1617494400-1617580799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Velika noč
DESCRIPTION:Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik\, ker ta dan praznujemo največji čudež in temelj naše vere\, ki je vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih. Letos bomo veliko noč obhajali 4. aprila.[1] \nNa začetku je bilo velikonočno izkustvo izkustvo srečanja: razkropljenim in prestrašenim učencem velikega petka se prikaže Jezus kot živ (prim. Apd 1\,3). Grob\, kraj smrti\, z vstajenjem postane kraj upanja; ni več prostor\, okrog katerega bi se zbirali\, ampak kraj\, na katerem se vse šele začenja.[2] Jezus Kristus nas je s svojim trpljenjem in smrtjo odrešil\, kar pomeni\, da greh in smrt nimata zadnje in dokončne besede v našem življenju\, ampak nam je Jezus odprl pot v večno življenje. Odrešenje odpira možnost za uresničitev posameznikove osebne svobode\, s pomočjo katere lahko človek v polnosti živi prejete talente ter dokazuje\, da je življenje z Bogom močnejše od smrti. \n\nIzredno pismo slovenskih škofov za Veliko noč 2021 \nVprašanja in odgovori ob pismu slovenskih škofov za Veliko noč 2021 \n\nJezus je v svojem zemeljskem življenju večkrat napovedal svojo smrt in vstajenje od mrtvih\,[3] ki bo pomenila osvoboditev od brezupnega položaja človeka v končnem zemeljskem življenju. Jezusova obuditev od mrtvih opredeli zgodovino sveta kot poslednjo zgodovino\, ki skriva v sebi pričakovanje novega stvarstva. Kristus vstane in zavzame dejaven odnos do svoje zgodovine in zgodovine tistih\, za katere se je daroval v smrt. Velikonočni dogodek je zmagoslavje svobode\, milosti in ljubezni.[4] \nKristjani verujemo v Jezusovo vstajenje zaradi pričevanj oseb\, ki se jim je Jezus prikazal po vstajenju in jim z očitnimi znamenji dokazal svojo istovetnost.[5] Dva učenca na poti v Emavs sta ga prepoznala po lomljenju kruha (prim. Lk 24\,13–35). \nSkrivnost vstajenja lahko razumemo samo v moči vere\, ki je presežni Božji dar. Čeprav k razumevanju verske resnice pripomorejo številni materialni dokazi\, je vera v Kristusovo vstajenje sad vzgoje in osebne duhovne poti. Po starodavni slovenski navadi po župnijah potekajo vstajenjske procesije z Najsvetejšim v različnih oblikah v jutranjih urah. \nAleluja\nVelika noč je praznik veselja in upanja. Veselje kristjani izražamo z vzklikom aleluja\, ki izhaja iz hebrejskih besed hallelu in Yah\, kar pomeni: slavite Jahveja\, to je Boga. Alelujo pojemo pred evangelijem\, ki je veselo oznanilo. Aleluja je star bogoslužni vzklik v čast in hvalo Jahveju\, ki se pogosto nahaja na začetku in na koncu psalmov. \nVeselje ob veliki noči je težko izraziti z eno samo besedo\, zato se beseda aleluja večkrat ponavlja kot refren. Pred največjim Jezusovim čudežem\, vstajenjem od mrtvih\, človeške besede ne zadoščajo. Petje aleluje je podobno vriskanju planinca v gorah\, ki se na tak način veseli čudovitega sončnega vzhoda. Občutij srca ne izpove z besedami\, ampak jih izrazi z vriskanjem. Podobno se zgodi kristjanu: ob pogledu na Sonce – Jezusa Kristusa\, ki je vzšlo nad temo velikega petka\, ne najde pravih besed. Ostane mu samo jecljajoča\, začudena\, vesela aleluja. \nStaro ime za veliko noč je pasha\, ki pomeni prehod v Božje mesto\, na čigar ulicah se poje aleluja (prim. Tob 13\,18). Pride ura\, ko bo tudi v temine našega življenja posijalo neminljivo sonce in bomo peli večno alelujo. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/velika-noc-3/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20210404T150000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20210404T160000
DTSTAMP:20260629T051724
CREATED:20210402T205956Z
LAST-MODIFIED:20210402T205956Z
UID:10001536-1617548400-1617552000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Protipotresna pobožnost
DESCRIPTION:V popoldnevu velikonočne nedelje se vsako leto po zaobljubi zberejo verniki ljubljanskih župnij v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani v skupni prošnji k Bogu\, da bi obvaroval Ljubljano pred potresom in drugimi naravnimi nesrečami. Spominjajo se močnega potresa v Ljubljani\, ki je bil na velikonočno nedeljo\, 14. aprila leta 1895\, in je povzročil precejšnjo materialno škodo. V molitvi prosijo\, da bi bili obvarovani podobne katastrofe\, spominjajo se tudi vseh ljudi\, ki gredo skozi tako velike preizkušnje.\n\nTudi letos zaradi pandemije koronavirusa protipotresne pobožnosti ne bomo imeli pri sv. Jožefu\, ampak v kapeli sv. Družine na nadškofiji na veliko noč\, 4. aprila 2021\, ob 15.00. Preko FB profila ljubljanskega nadškofa se bodo molitvi tistih\, ki smo na nadškofiji doma\, lahko pridružiti tudi drugi. Ob nesreči nedavnih potresov na Hrvaškem smo še močneje povabljeni\, da se povežemo v goreči molitvi in skupaj prosimo\, da bi bili obvarovani potresa in podobnih katastrof\, spominjali pa se bomo tudi vseh ljudi\, ki gredo skozi velike osebne preizkušnje in pretrese.\nŠibe potresa. – Reši nas\, o Gospod!
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/protipotresna-poboznost/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Proti-potresu-2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210405
DTEND;VALUE=DATE:20210406
DTSTAMP:20260629T051724
CREATED:20210402T203644Z
LAST-MODIFIED:20210403T104454Z
UID:10001533-1617580800-1617667199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Velikonočni ponedeljek
DESCRIPTION:Na velikonočni ponedeljek želimo kristjani utrditi našo vero v vstalega Jezusa tako\, da veselo novico o vstajenju delimo s prijatelji in se skupaj z njimi veselimo. Kakor sta učenca na poti v mesto Emavs razpravljala o Kristusovem vstajenju in ga prepoznala po lomljenju kruha\, tako smo kristjani povabljeni\, da živimo veliko noč v vsakdanjem življenju s spominjanjem na zmago življenja. Zaradi letošnje epidemije tradicionalni obiski na ta dan odpadejo in jih lahko nadomestimo s klicem ali prazničnim sporočilom. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/velikonocni-ponedeljek-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Emavs-vitraj-Ljubljana-Fuzine-Rampre.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210411
DTEND;VALUE=DATE:20210412
DTSTAMP:20260629T051724
CREATED:20210402T204607Z
LAST-MODIFIED:20210402T204607Z
UID:10001534-1618099200-1618185599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Bela nedelja - nedelja Božjega usmiljenja
DESCRIPTION:Ime bela nedelja (lat. Dominica in albis) izvira iz starokrščanskih časov\, ko so novokrščenci\, ki so prejeli zakrament sv. krsta med velikonočno vigilijo\, ves teden po veliki noči prihajali k bogoslužju v belih oblačilih. Uporaba belih oblačil\, ki so znamenje čistosti\, je izpričana od 4. stoletja\, poseben pomen pa so dobila v 17. stoletju\, ko so jezuiti na nedeljo po veliki noči uvedli skupinsko prvo obhajilo. Bela barva ima v bogoslužju močen simboličen pomen; je seštevek vseh barv mavrice\, polnost nerazlmoljene svetlobe\, izraža začetek in konec\, polnost in praznino.[1] \nNedelja Božjega usmiljenja \nSveti papež Janez Pavel II. (1978–2005) je 30. aprila leta 2000 na nedeljo po veliki noči\, razglasil poljsko redovnico Favstino Kowalsko za svetnico ter ob tej priložnosti določil\, da se bo prva nedelja po veliki noči »odslej v vsej Cerkvi imenovala nedelja Božjega usmiljenja.«
 Papež se je pri tem oprl na javno razodetje\, posebej na Božjo besedo te nedelje\, ki nazorno govori o Božjem usmiljenju\, povod pa je bilo Jezusovo razodetje sestri Favstini: »Hči moja\, govori vsemu svetu o mojem neizmernem usmiljenju. Hočem\, da je praznik Božjega usmiljenja zatočišče vseh duš\, pribežališče vseh grešnikov. Ta dan bom razodel polnost svojega usmiljenja.
Kdor bo ta dan opravil sveto spoved in prejel sveto obhajilo\, bo dobil popolno odpuščanje grehov in kazni za grehe. Naj se nihče ne boji priti k meni\, čeprav so njegovi grehi še tako veliki. Hočem\, da praznik mojega usmiljenja slovesno obhajate prvo nedeljo po veliki noči. Povej ranjenim ljudem\, da se morajo zateči k mojemu usmiljenemu Srcu in dal jim bom svoj mir.
Preden pridem kot pravičen sodnik\, pridem kot kralj usmiljenja. Kdor zavrne moje usmiljenje\, se sam obsodi.« \nPovezanost praznika Božjega usmiljenja in 2. velikonočne nedelje kaže na simbol zveze med zakramentom svetega krsta\, velikonočno skrivnostjo odrešenja in Božjim usmiljenjem. S prejemom zakramenta krsta so pri novokrščenemu odpuščeni in očiščeni vsi grehi\, kar predstavlja razsežnost sprave med Bogom in človekom.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/bela-nedelja-nedelja-bozjega-usmiljenja-3/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Logo-leta-usmiljenja3.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210418
DTEND;VALUE=DATE:20210426
DTSTAMP:20260629T051724
CREATED:20210402T185727Z
LAST-MODIFIED:20210402T185727Z
UID:10001528-1618704000-1619395199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Teden molitve za duhovne poklice
DESCRIPTION:Med 18. in 25. aprilom bo v Cerkvi v Sloveniji potekal teden molitve za duhovne poklice. Molitev bo potekala po župnijskih skupnostih.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/teden-molitve-za-duhovne-poklice-5/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210425
DTEND;VALUE=DATE:20210426
DTSTAMP:20260629T051724
CREATED:20210402T184335Z
LAST-MODIFIED:20210402T184335Z
UID:10001527-1619308800-1619395199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Molitveni dan za nove duhovne poklice
DESCRIPTION:4. velikonočna nedelja\, nedelja Dobrega pastirja (letos 25. aprila)\, je tradicionalen dan molitve za nove duhovne poklice. Vatikan je skupaj z italijansko škofovsko konferenco za izhodišče letošnjega razmišljanja vzel prvi stavek in celotno 141. točko apostolske spodbude Veselite in radujte se\, ki jo je leta 2018 podpisal papež Frančišek. Uvodni stavek se glasi: »Svetost je skupna pot\, ki jo hodimo v paru.« Besedilo želi poudariti\, da smo za življenje po evangeliju drug drugemu v spodbudo\, prav tako\, ko ustvarjamo pravo ozračje za odgovor na Božji klic. Odgovornost in prispevek občestva. Prav vsak kristjan\, vsaka družina\, župnijska skupina in vsa druga občestva so poklicana in odgovorna\, da prizadevno sodelujejo pri pastorali poklicanosti in soustvarjajo ozračje\, kjer se bo vsak lahko svobodno odločil za življenje v skladu z Božjo voljo. Zato smo izbrali za letošnje geslo: »PRIPADAJ\, IŠČI IN SE ODLOČI«\, kar nakazuje\, da se duhovni poklici rojevajo v občestvu\, ki mu\nnudi oporo in bližino. \nKnjižica\, ki spremlja pripravljalni teden\, začenši s 3. velikonočno nedeljo\, je tako zastavljena\, da jo lahko uporabljate pri bogoslužju (uvod\, nagovor\, prošnje) in tudi za uvodno razmišljanje o skupni odgovornosti pri vseh skupinah v župniji. \nHvala vsem in vsakemu posebej za njegov prispevek pri delu za nove duhovne poklice. \nJure Ferlež\nčlan UP
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/molitveni-dan-za-nove-duhovne-poklice/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210429
DTEND;VALUE=DATE:20210430
DTSTAMP:20260629T051724
CREATED:20210402T205437Z
LAST-MODIFIED:20210402T205700Z
UID:10001535-1619654400-1619740799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Katarina Sienska - sozavetnica Evrope\, praznik
DESCRIPTION:sveta Katarina Sienska – devica in cerkvena učiteljica
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-katarina-sienska/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Katarina-Sienska-revija-Ognjisce.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR