BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Nadškofija Ljubljana - ECPv6.11.0.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Nadškofija Ljubljana
X-ORIGINAL-URL:https://nadskofija-ljubljana.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za Nadškofija Ljubljana
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20210328T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20211031T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20210310T100000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20210310T120000
DTSTAMP:20260629T063316
CREATED:20210306T184519Z
LAST-MODIFIED:20210306T184519Z
UID:10001520-1615370400-1615377600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Teološki simpozij 2021: Vloga očetov in moških v družinah ter njihova duhovnost v luči sv. Jožefa
DESCRIPTION:Letošnji teološki simpozij z naslovom Vloga očetov in moških v družinah ter njihova duhovnost v luči sv. Jožefa\, ki ga organizira Teološka fakulteta UL\, želi nuditi možnost teološke poglobitve v letu svetega Jožefa. To leto je papež Frančišek razglasil z apostolskim pismom »Patris corde (Z Očetovim srcem)« 8. decembra 2020\, na praznik Brezmadežne. \nTeološki simpozij bo po ZOOM-u v sredo\, 10. marca 2021\, ob 10.00. Povezava: https://uni-lj-si.zoom.us/j/99115176476 \nNa simpoziju bosta dve predavanji predavateljev Teološke fakultete\, oba sta poročena in očeta. Po njem bo možnost za vprašanja in poglobitev teme. \nProf. dr. Tomaž Erzar: Življenje z očetom\nŽivljenje otrok\, ki odraščajo brez očetov\, je prepredeno z neizpolnjenimi potrebami po občudovanju\, priznanju in potrditvi. Odraščajoči fantje posnemajo očetov značaj in se v svetu vedejo podobno\, kot se je vedel njihov oče. Oče zato živi v vsakem od nas\, kot dober ali slab zgled\, kot praznina\, kot obup ali nemir\, in vsak od nas se celo življenje uči\, kako biti oče: ne le biološki\, ampak tudi čustveni in duhovni oče. Kako v Jezusu živi sv. Jožef? Kako lahko odnos do sv. Jožefa pomaga moškemu\, v katerem živi slab zgled očeta? In kako naj kristjan živi svojo moškost in očetovsko držo z dneva v dan? \nDoc. dr. Tadej Stegu: Jožef pa je storil\nToda sveti Jožef ni delavec – aktivist\, ampak zna predvsem poslušati in udejanjati božji načrt. Kot rejnik – oče otroku\, ki ni njegov otrok\, lahko navdihuje našo držo in odnose v družini in družbi\, na prav poseben način pa tudi naše pastoralno delo. Jožef se zaveda\, da Jezus ni njegov otrok in ga vzgaja in skrbi zanj – v zavesti\, da ni njegova last in njegov »projekt«\, ampak ga vzgaja\, da bi tudi Jezus sledil Očetovemu načrtu. Ni vedno lahko priznati\, da moj otrok\, pa naj bo biološki ali ne\, ne pripada meni\, in mu pustiti svobodo\, da odkrije pravega Očeta in njegov načrt. A to je Jožefovo poslanstvo. Pa tudi poslanstvo vseh\, ki sodelujemo v pastorali in naj bi odkrivali in varovali rast božjega življenja v tistih\, ki so nam zaupani. \nDnevni red: \n\n10.00   Uvodna molitev\n10.05   Uvodni pozdrav nadškofa Stanislava Zoreta\n10.08   prof. dr. Tomaž Erzar: Življenje z očetom\n10.38   doc. dr. Tadej Stegu: Jožef pa je storil\n11.08   Možnost za vprašanja in pogovor\n12.00   Sklepna molitev\nSklepni pozdrav\n\nLepo dobrodošli vsi duhovniki\, redovniki\, redovnice in vsi drugi pastoralni delavci! \n  \nKoordinacija: prof. dr. Ivan Platovnjak \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/teoloski-simpozij-2021-vloga-ocetov-in-moskih-v-druzinah-ter-njihova-duhovnost-v-luci-sv-jozefa/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Logo-Teoloska-Fakulteta.jpeg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210319
DTEND;VALUE=DATE:20210320
DTSTAMP:20260629T063316
CREATED:20210307T165510Z
LAST-MODIFIED:20210307T165510Z
UID:10001524-1616112000-1616198399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Praznik sv. Jožefa
DESCRIPTION:God in praznik sv. Jožefa\, moža Device Marije in Jezusovega skrbnika obhajamo 19. marca. \nKolikor je zanesljivo znanega o sv. Jožefu\, je zapisano v evangelijih po Mateju in Luku (prim. Mt 1\,1–2\,23; Lk 1\,5–2\,52). Genealogija obeh evangelijev ga uvršča med potomstvo kralja Davida (prim. Mt 1\,16; Lk 1\,27). Čeprav je bil kraljevskega rodu\, Jožef ni bil bogat. Po vsej verjetnosti je bil reven\, kar je razvidno iz daru samo »dveh grlic ali dveh golobov« (Lk 2\,24) ob Jezusovem darovanju v templju (bogatejše družine so bile po judovski postavi dolžne darovati več\, prim. 3 Mz 12\,8). Jožefova družina je izvirala iz Betlehema v Judeji\, vendar se je on preselil v Nazaret v Galileji\, kjer je opravljal tesarsko obrt. Jožef se v evangelijih zadnjič omenja ob Jezusovem obisku templja v starosti približno 12 let (prim. Lk 2\,41–52). Predvidevamo\, da je Jožef umrl že pred začetkom Jezusovega javnega delovanja. Ostale zgodbe v zvezi z njegovo osebnostjo (npr. njegova domnevna visoka starost in ovdovelost v času poroke z Marijo)\, nimajo realne zgodovinske osnove in so bile ustvarjene z namenom zadovoljiti ljudsko radovednost o podrobnostih iz njegovega življenja. \nEvangeliji nam kljub skopim podatkom rišejo sorazmerno jasno podobo o Jožefovi osebnosti. Bil je zvest in potrpežljiv mož\, pokoren Božji volji glede njegovega življenjskega načrta\, ob čemer je sprejel tudi vse spremljajoče težave. Evangelist Matej ga imenuje »pravičen« (Mt 1\,19)\, saj je dojel načrt\, ki ga je imel Bog z Marijo\, in se zavestno vključil vanj tako\, da je sprejel\, zaščitil in poskrbel za svojo družino. \nJožef je zavetnik umirajočih\, saj je ob predpostavki\, da je umrl pred začetkom Jezusovega javnega delovanja\, umrl v družbi Jezusa in Marije\, kar za kristjane predstavlja idealen način\, kako zapustiti zemeljsko življenje. Jožef je zavetnik očetov\, obrtnikov\, delavcev in krščanskih družin. \nLeta 1870 je papež Pij IX. (1846–1878) sv. Jožefa uradno razglasil za zavetnika vesoljne Cerkve\, s čimer je izpostavil njegovo vlogo podpornika\, zaščitnika in vodnika svete družine\, ki se je razširila na celotno Cerkev. Ob tej priložnosti je 19. marec določil za njegov godovni dan. Papež Pij XII. (1939–1958) je dodal še praznik Jožefa delavca\, ki ga praznujemo 1. maja in sovpada s civilnim praznikom dela. \nPapež Janez Pavel II. (1978–2005) je leta 1989 objavil apostolsko spodbudo z naslovom Odrešenikov varuh (1989)\, v kateri je razmišljal o življenju in pričevanju sv. Jožefa. God sv. Jožefa je v Cerkvi na Slovenskem slovesni praznik\, saj je sv. Jožef zavetnik slovenskih dežel in zavetnik novomeške škofije. \nKongregacija za bogoslužje in disciplino zakramentov je 19. junija 2013 razglasila odlok o omembi sv. Jožefa\, ženina Device Marije\, v II.\, III. in IV. evharistični molitvi. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/praznik-sv-jozefa/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/sv.-Jožef.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20210319T200000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20210319T200000
DTSTAMP:20260629T063316
CREATED:20210306T184814Z
LAST-MODIFIED:20210306T184814Z
UID:10001521-1616184000-1616184000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Teden družine 2021
DESCRIPTION:Na praznik sv. Jožefa\, v petek\, 19. marca 2021\, začenjamo teden družine. Prav na ta dan se z razglasitvijo papeža Frančiška začne tudi Leto družine Amoris Laetitiae\, ki se bo zaključilo s svetovnim srečanjem družin v Rimu junija 2022. \nObenem smo tudi v letu sv. Jožefa\, ki se je začelo 8. decembra 2020. Na Uradu za družino SŠK smo zato sklenili\, da na praznik sv. jožefa\, 19. marca\, ob 20.00 v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani slovesno odpremo teden družine in hkrati Leto družine. V Tednu družine želimo približati cilje in namen Leta družine. Zato bodo po uvodnem nagovoru ljubljanskega nadškofa msgr. Stanislava Zoreta v eni uri predstavniki različnih področij družinske pastorale podali kratke predstavitve dela z zakonci\, starši\, družinami\, pari v pripravi na zakon\, ločenimi\, ostarelimi in mladimi … Predstavitve bodo podane kot informacija\, kdo vse deluje v naši Cerkvi\, in kot vabilo\, kam se verni lahko vključijo. Upamo lahko\, da bo to tudi spodbudilo k nastanku še kakšnih skupin na župnijski ali škofijski ravni. \nOdprtje se bo zaključilo s skupno molitvijo in blagoslovom ob 21.00. Za prenos v živo bo poskrbljeno preko Facebooka in YouTube kanala. Posnetek bo mogoče videti tudi kasneje skozi celotno leto. \n  \nLuka Mavrič\nUrad za družino SŠK
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/teden-druzine-2021/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/SSK-logo-final_cmyk_color_01.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210321
DTEND;VALUE=DATE:20210328
DTSTAMP:20260629T063316
CREATED:20210306T185636Z
LAST-MODIFIED:20210306T185636Z
UID:10001522-1616284800-1616889599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:16. radijski misijon na Radiu Ognjišče »Bili so skupaj« (prim. Jn 21)
DESCRIPTION:Radijski misijon bo od 21. do 27. marca 2021. \nS svojimi razmišljanji v osrednjih dnevnih govorih (ob 17.00) bodo sodelovali: koprski škof msgr. dr. Jurij Bizjak\, Tone Gnidovec\, s. Marina Štremfelj\, Gabriel Kavčič\, s. Anja Kastelic\, Ervin Mozetič in p. dr. Igor Salmič. V kratkih govorih\, svetovalnici in pogovorih bodo sodelovali še drugi duhovniki\, redovniki\, redovnice in laiki. Vsak dan bosta misijonska govora ob 10.15 in 17.00. Ponovitev bo vsak večer med 22. in 24. uro. Posnetki bodo na voljo tudi v radijskem arhivu na spletni strani Radia Ognjišče. \nV času misijona bo od ponedeljka do sobote sveta maša ob 19.00. Vsak večer ob 20.00 bo pogovorni večer\, v katerem bodo lahko sodelovali poslušalci. \n  \nMsgr. Franci Trstenjak\nDirektor Radia Ognjišče
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/16-radijski-misijon-na-radiu-ognjisce-bili-so-skupaj-prim-jn-21/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Radio-Ognjišče-logo.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20210324T183000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20210324T183000
DTSTAMP:20260629T063316
CREATED:20210307T163616Z
LAST-MODIFIED:20210307T163616Z
UID:10001523-1616610600-1616610600@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Maša za žrtve epidemije
DESCRIPTION:Ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore OFM bo v sredo\, 24. marca\, ob 18.30 daroval sveto mašo za vse žrtce epidemije. Vabljeni\, da se v primeru omejitvenih ukrepov\, pridružite pri molitvi za vse žrtve.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/masa-za-zrtve-epidemije/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Ljubljana-stolnica-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210325
DTEND;VALUE=DATE:20210326
DTSTAMP:20260629T063316
CREATED:20210307T165822Z
LAST-MODIFIED:20210307T165822Z
UID:10001525-1616630400-1616716799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Gospodovo oznanenje
DESCRIPTION:Na praznik Gospodovega oznanjenja\, ki ga v Katoliški cerkvi obhajamo 25. marca\, praznujemo obisk nadangela Gabrijela pri Devici Mariji v Nazaretu. \nMesto Nazaret je po vsem svetu že dva tisoč let znano po dogodku\, o katerem poroča evangelist Luka in ki se ga spominjamo trikrat na dan zjutraj\, opoldne in zvečer\, ko se oglasijo zvonovi in molimo: »Angel Gospodov je oznanil Mariji …« Skrivnost Gospodovega oznanjenja in učlovečenja se je dogodila v skromnem prostoru\, ki je danes pod novo nazareško baziliko Oznanjenja. Tu je preprosta nazareška deklica Mirjam-Marija pristala na povabilo božjega poslanca nadangela Gabrijela\, da postane mati učlovečenega božjega Sina. Tu je izrekla za zgodovino človeštva najpomembnejši ‘da’ in s tem se je začel uresničevati božji načrt odrešenja. \nMarija je s tem načrtom odrešenja tako tesno povezana\, da je vsak Gospodov praznik tudi Marijin. Posebej velja to za današnji praznik. Stari cerkveni koledarji ga imenujejo »oznanjenje učlovečenja preblaženi Devici Mariji«\, drugod najdemo ime ‘začetek odrešenja’ ali ‘spočetje Kristusa’. Prvotno je bil 25. marec Gospodov praznik\, že v 7. stoletju so v Španiji iz njega napravili praznik Marijinega deviškega božjega materinstva\, najbrž spričo tega\, ker je bila na koncilu v Efezu leta 431 slovesno razglašena verska resnica o Marijinem božjem materinstvu. Pokoncilska preureditev cerkvenega koledarja je spet poudarila\, da je to Gospodov praznik. \nZakaj je ta praznik nastavljen ravno na 25. marec? Razdalja devetih mesecev od Jezusovega spočetja do njegovega rojstva\, ki se ga z lepim praznikom spominjamo 25. decembra\, je gotovo hotena. Toda vprašanje je\, kateri datum je izhodišče za drugega. Sodobni raziskovalci menijo\, da je izhodišče bilo oznanjenje in ne božič. 25. marec\, ki je pomladansko enakonočje\, je v starih časih veljal za dan stvarjenja sveta in ravno zato tudi za dan Jezusovega spočetja\, s katerim je bil položen temelj za novo stvarjenje. Postni čas pa je bil malo primeren za slovesnosti in po nekaterih pokrajinah so jih prepovedali. V Španiji so sredi 7. stoletja obhajali praznik Marijinega oznanjenja 18. decembra\, osem dni pred Gospodovim rojstvom\, drugod pa je ostal 25. marca. \nV ljudski pobožnosti se je ta praznik hitro uveljavil\, predvsem z vsakdanjo trikratno molitvijo angelovega češčenja. Nekdaj je skoro vsak katoliški kristjan ob zvonjenju trikrat na dan dejansko za trenutek odložil svoje delo in zmolil tri zdravamarije s pristavkom\, ki kratko označuje vsebino skrivnosti\, ko se je druga božja oseba naselila v Marijinem deviškem telesu in s tem v naročju človeške zgodovine. Krščanska umetnost je rada upodabljala prizor angelovega oznanjenja Mariji. \nPo Marijinem materinstvu je posvečeno materinstvo vseh mater sveta\, zato na današnji praznik obhajamo krščanski materinski dan. O vzvišenem poklicu matere govori tudi poslanica\, ki so jo škofje naslovili na žene ob koncu drugega vatikanskega koncila: »Žene\, vaša poklicanost je\, da varujete domače ognjišče\, da ljubite vire življenja\, da imate srce za novi rod! Priče ste skrivnosti začetkov življenja. Roteče vas prosimo\, da predvsem skrbite\, da se ohrani človeški rod.« \nNa ta praznik obhajajo god številne žene in dekleta\, ki so jim pri krstu dali ime po Mariji. Oblike tega imena so neštete. \nVir – Ognjišče
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/gospodovo-oznanenje/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210328
DTEND;VALUE=DATE:20210329
DTSTAMP:20260629T063316
CREATED:20210307T170822Z
LAST-MODIFIED:20210307T170822Z
UID:10001526-1616889600-1616975999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Cvetna nedelja
DESCRIPTION:Cvetna nedelja\, je nedelja pred veliko nočjo. S cvetno nedeljo se začne neposredna priprava na Veliko noč\, ki je največji praznik v krščanstvu\, in uvaja dneve velikega tedna. \nPrvi dan velikega tedna je cvetna nedelja ali oljčna nedelja\, ko bogoslužje povdarja Jezusov slovesni vhod v mesto Jeruzalem. \nSveti Evangelij slikovito prikazuje prihod našega Gospoda Jezusa v Jeruzalem. Cvetna nedelja ali  oljčna nedelja je dan\, ko se tega spominjamo. \nKristus je najprej obudil Lazarja od mrtvih. Ljudske množice so prihajale\, da bi videle Jezusa Kristusa in Lazarja. Mnogi so zatem odpotovali v Jeruzalem na Judovski praznik Pashe. Pasha je spomin na osvoboditev iz egiptovskega suženjstva. \nHitro se je razvedelo\, da je Jezus Kristus na poti v Jeruzalem. Množica je bila navsušena nad Kristusom. \nPrihajali so oljčnimi vejami in cvetjem in pozdravljali Jezusa Kristusa: „Hozana na višavah\, blagoslovljen je kralj judovski\, ki prihaja v imenu Gospoda.“ \nApostoli so Jezusu pripeljali oslico\, da bi Kristus zmagoslavno prijahal na njej v mesto. V tem trenutku se slišijo vzkliki veselja in petje množice\, ki razglašuje Jezusa Kristusa za Kralja. \nMnogi prisotni so bili prepričani\, da bo Jezus Kristus osvobodil Jude rimskega suženjstva in sebe razglasil za zemeljskega kralja. \nJezus Kristus se je v nekem trenutku klicev dobrodošlice zaustavil in gledajoč Jeruzalem\, zajokal nad tem mestom. \nZ prihodom Jezusa Kristusa v Jeruzalem\, na cvetno nedeljo\,  se v resnici začenja uresničenje Jezusovega kraljestva. Vendar to ni\, zemeljsko kraljestvo z oboroženo vojsko\, policijo in državnim uradništvom\, temveč kraljestvo ljubezni in miru\, katero bo zavladalo v srcih ljudi\, mož\, žena in otrok. \nJezus Kristus je bil razglašen za kralja\, vendar ne tako\, kot svet običajno razumeva kraljestvo. \nDo današnjega dne in za zmeraj\, je Jezus Kristus kralj. Njegovo kraljestvo je tudi tukaj med nami. \nKer je On kralj in kralj je nebes in zemlje do dokončanja odrešenjske zgodovine\, potem smo mi njegovi podaniki. Ta odnos pa ima za nas posebne obveze. \nKot kristjani\, se spodobi\, da spoštujemo našega Kralja\, ker on od nas najprej zahteva poslušnost naših src\, se mu obračamo z ljubeznijo in spoštovanjem do Njegovega nauka. To je da imamo radi drugi druge. Kakor tudi sebe. \nKot kraljevi podaniki\, Ga poslušajmo\, saj nam je dal zakone in zapovedi\, ki so napisani v Svetem Evangeliju. \nKolikor bomo Jezusa Kristusa ljubili\, ga poslušali\, toliko bolj nam bo to ljubezen vračal in poslušal naše prošnje. \nOstali zvesti Jezusu Kristusu\, nam ne bo ničesar manjkalo. \nJezus Kristus\, ni prišel v jeruzalem\, da bi bil razglašen za kralja zemeljskega kraljestva\, temveč da za nas trpi\, umre in s svojim vstajenjem premaga smrt\, da nas odkupi pri svojem Očetu. \nCvetna nedelja je praznik\, ki ga moramo gledati v povezavi na Veliki petek in Kristusovo vstajenje. \nObredi cvetne nedelje\, zlasti procesija\, zelenje in branje evangeljskega poročila o Jezusovem trpljenju\, imajo svoj izvor v bogoslužnih navadah jeruzalemske Cerkve\, ki so poznane že iz 4. stoletja. \nPo vzorcu tamkajšnje liturgije so urejeni tudi sedanji obredi\, ki so bili prenovljeni po drugem vatikanskem koncilu. \nObred se začenja z blagoslovom zelenja pred cerkvijo\, ki ga nato v procesiji med petjem slavilnih pesmi nesemo v cerkev. Zelenje (oljčne vejice in različne vrste butar) verniki izbirajo in povezujejo po posebnih krajevnih navadah in ga blagoslovljenega nesejo domov. \nCvetna nedelja\, je tudi dan\, ko mnoge krščanske skupnosti na slovenskem tekmujejo\, kdo bo naredil večjo ali lepšo butaro \nV cerkvi je nato med mašo slovesno branje ali petje pasijona (odlomka iz evangelija\, ki poroča o Jezusovem trpljenju od zadnje večerje do snemanja s križa in pokopa v grob – prim. Mt 26\,14–75; 27\,1–66; Mr 14\,10–15\,47; Lk 22\,1–23\,56). \nVir: kapitelj.com
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/cvetna-nedelja-3/
END:VEVENT
END:VCALENDAR