BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Nadškofija Ljubljana - ECPv6.11.0.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-ORIGINAL-URL:https://nadskofija-ljubljana.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za Nadškofija Ljubljana
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20210328T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20211031T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210208
DTEND;VALUE=DATE:20210212
DTSTAMP:20260629T075630
CREATED:20210202T183814Z
LAST-MODIFIED:20210202T183814Z
UID:10001514-1612742400-1613087999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Katehetski simpozij 2021
DESCRIPTION:Dragi kateheti\, katehistinje in katehisti! \nPred nami je 51. katehetski simpozij z naslovom Umetnost – zrcalo in gibalo naših duš. \nPotekal bo 8.\, 9. in 11. februarja 2021 v obliki spletnih predavanj. \nV prvem večeru bosta dr. Peter Svetina in mag. Nataša Konc Lorenzutti spregovorila o nastajanju literarnih del\, kako se v njih zrcali današnji svet in kakšen pomen ima zgodba v katehetskem procesu. \nDrugi večer\, ki ga pripravlja s. mag. Magda Burger\, bo namenjen spoznavanju novega Pravilnika za katehezo\, njegovim poudarkom\, posebej o oznanjevanju in katehezi v današnji dobi. \nSimpozij bomo sklenili s predavanjem p. dr. Andraža Arka\, ki bo razmišljal o katehezi in njenim srečevanjem s filmsko umetnostjo. \nSpletna prijavnica \n  \nVir: Slovenski katehetski urad
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/katehetski-simpozij-2021/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/katehetski-simpozij-2021.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210211
DTEND;VALUE=DATE:20210212
DTSTAMP:20260629T075630
CREATED:20210202T185546Z
LAST-MODIFIED:20210202T185546Z
UID:10001516-1613001600-1613087999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Svetovni dan bolnikov
DESCRIPTION:Svetovni dan bolnikov obeležujemo 11. februarja. Vabljeni k branju papeže poslanice. \n  \n\nPoslanica svetega očeta Frančiška za 29. svetovni dan bolnikov\nEden je vaš Učitelj\, vi vsi pa ste bratje (Mt 23\,8).\nOdnos zaupanja je temelj nege bolnikov.\nDragi bratje in sestre! \nPraznovanje 29. svetovnega dneva bolnikov\, ki ga obhajamo 11. februarja 2021\, na god Lurške Matere Božje\, je primeren trenutek\, da posebno pozornost posvetimo bolnikom in tistim\, ki jim pomagajo\, bodisi na krajih\, ki so namenjeni negi bodisi v naročju družine in skupnosti. Posebno mislimo na tiste\, ki po vsem svetu trpijo zaradi učinkov koronavirusa. Vsem\, zlasti pa najbolj ubogim in odrinjenim\, izražam svojo duhovno bližino in jim zagotavljam skrb in ljubezen Cerkve. \n1. Tema tega dneva se navdihuje pri evangeljskem odlomku\, v katerem Jezus graja hinavščino tistih\, ki govorijo\, pa ne delajo (prim. Mt 23\,1-12). Kadar se vera skrči na sterilne besedne vaje\, ne da bi se vključila v zgodovino in potrebe drugega\, se izgubi skladnost med izpovedano vero s stvarnimi izkušnjami. Tveganje je veliko; zaradi tega Jezus uporablja močne izraze\, da bi posvaril pred nevarnostjo zdrsa v malikovanje samega sebe\, in pravi: »Eden je vaš Učitelj\, vi vsi pa ste bratje« (v. 8.) \nGraja\, ki jo Jezus namenja tistim\, ki »govorijo pa ne delajo« (v. 3) je vedno zdravilna za vse\, ker ni nihče imun pred zlom hinavščine\, pred zelo hudim zlom\, katerega učinek je\, da nam prepreči\, da bi cveteli kot otroci edinega Očeta\, ki so poklicani v vesoljno bratstvo. \nPred potrebo brata in sestre Jezus ponuja zgled obnašanja\, ki je popolnoma nasproten hinavščini. Predlaga\, da se ustavimo\, poslušamo\, vzpostavimo neposreden in oseben odnos z drugim\, čutimo empatijo in ganjenost zanj ali zanjo\, ko pustimo\, da nas njegovo trpljenje vključi do te mere\, da v služenju prevzamemo skrb zanj (prim. Lk10\,30-35). \n2. Ko zbolimo\, čutimo svojo ranljivost\, istočasno pa prirojeno potrebo po drugem. Stanje ustvarjenosti postane še bolj jasno\, ko očitno doživljamo svojo odvisnost od Boga. Ko smo bolni\, misel in srce preplavijo negotovost\, strah\, včasih tesnoba; znajdemo se v nemočnem položaju\, ker naše zdravje ni odvisno od naših sposobnosti ali od našega »truda« (prim. Mt 6\,27). \nBolezen postavi vprašanje smisla\, ki je v veri naslovljeno na Boga: vprašanje\, ki išče nov pomen in novo smer za bivanje\, ki včasih morda ne najde takoj odgovora. Pri tem napornem iskanju nam včasih ne morejo pomagati niti prijatelji in sorodniki. \nS tem v zvezi je značilen svetopisemski lik Joba. Ženi in prijateljem ne uspe\, da bi ga spremljali v njegovi nesreči; nasprotno\, obtožujejo ga in s tem poglabljajo njegovo osamljenost in zmedo. Job strmoglavi v neko stanje zapuščenosti in nerazumljenosti. A prav po tej skrajni krhkosti\, ko odkloni vsako hinavščino in se odloči za pot iskrenosti do Boga in do drugih\, njegov vztrajni krik pride do Boga\, ki mu na koncu odgovori in mu odpre novo obzorje. Potrdi mu\, da njegovo trpljenje ni kazen\, prav tako pa ni stanje oddaljenosti od Boga ali znamenje njegove brezbrižnosti. Tako iz ranjenega in ozdravljenega Jobovega srca privre tista doneča in ganljiva izjava Gospodu: »Z ušesom sem slišal o tebi\, a zdaj te je videlo moje oko« (42\,5). \n3. Bolezen ima vedno obraz\, in ne samo enega: ima obraz vsakega bolnika in bolnice\, tudi tisti\, ki se čutijo nepriznani\, izključeni\, žrtve družbenih krivic\, ki zanikajo njihove osnovne pravice (prim. Okrožnica Vsi bratje\, 22). Sedanja pandemija je razkrila številne neprimernosti zdravstvenih sistemov in pomanjkljivosti v pomoči bolnim. Ostareli\, najbolj slabotni in ranljivi nimajo vedno zagotovljenega dostopa do oskrbe in ta ni vedno pravičen. To je odvisno od političnih odločitev\, od načina upravljanja z viri in od prizadevnosti tistih\, ki imajo odgovornost. Vlaganje v nego in pomočbolnim osebam je prednostna naloga\, ki je vezana na načelo\, da je zdravje prednostno skupno dobro. Istočasno je pandemija poudarila tudi predanost in velikodušnost zdravstvenih delavcev\, prostovoljcev\, delavcev in delavk\, duhovnikov\, redovnikov in redovnic\, ki so s strokovnostjo\, odpovedjo\, čutom odgovornosti in ljubezni do bližnjega pomagali\, negovali\, tolažili in služili tolikim bolnikom in njihovim domačim. Tiha skupina moških in žensk\, ki so se odločili\, da bodo gledali te obraze\, prevzeli skrb za rane bolnikov\, ki so jih čutili blizu v moči skupne pripadnosti človeških družini. \nBližina je namreč dragoceno mazilo\, ki podpre in potolaži tistega\, ki trpi v bolezni. Kot kristjani bližino živimo kot izraz ljubezni Jezusa Kristusa\, umiljenega Samarijana\, ki je sočutno postal bližnji vsakemu človek\, ki je ranjen od greha. Združeni z njim po delovanju Svetega Duha smo poklicani biti usmiljeni kakor Oče in ljubiti zlasti bolne\, slabotne in trpeče brate (prim. Jn 13\,34-35). Poleg osebne ravni to bližino živimo v skupnostni obliki: bratska ljubezen v Kristusu rodi skupnost\, ki je sposobna ozdravljanja\, ki ne zapusti nikogar\, ki vključi in sprejme predvsem najbolj krhke. \nS tem v zvezi želim spomniti na pomembnost bratske solidarnosti\, ki se konkretno kaže v služenju in lahko privzame zelo različne oblike\, ki pa so vse usmerjene v podporo bližnjega. »Služiti pomeni skrbeti za tiste\, ki so krhki v naših družinah\, v naši družbi\, v našem narodu« (Homilija v Havani\, 20. septembra 2015). V tem prizadevanju je vsak sposoben »odložiti svoje zahteve in pričakovanja\, svoje želje po vsemogočnosti pred konkretnim pogledom najbolj krhkih. […] Služenje vedno gleda na obraz brata\, se dotika njegovega mesa\, tako močno čuti njegovo bližino\, da jo v nekaterih primerih trpi in išče bratov napredek. Zaradi tega služenje ni nikoli ideološko\, ker ne služi idejam\, ampak ljudem« (prav tam). \n4. Za dobro zdravljenje je ključnega pomena odnosni vidik\, s katerim lahko celostno pristopimo k bolnemu človeku. Ovrednotenje tega vidika pomaga tudi zdravnikom\, bolničarjem\, strokovnjakom in prostovoljcem\, da zaradi medsebojnega odnosa zaupanja prevzamejo skrb za tiste\, ki trpijo\, da jih spremljajo na poti zdravljenja (prim. Nova listina zdravstvenih delavcev [2016]\, 4). Gre torej za vzpostavitev dogovora med tistimi\, ki so potrebni zdravljenja in tistimi\, ki jih zdravijo; dogovor je utemeljen na vzajemnem zaupanju in spoštovanju\, na iskrenosti\, na razpoložljivosti\, tako da presežemo vsako obrambno pregrado\, v središče postavimo dostojanstvo bolnika\, varujemo strokovnost zdravstvenih delavcev in vzdržujemo dobre odnose z družinami bolnikov. \nTa odnos z bolnimčlovekom najde neizčrpen vir spodbude in moči v Kristusovi ljubezni\, kakor kaže tisočletno pričevanje možin žena\, ki so se posvetili v služenju bolnikom. V resnici iz skrivnosti Kristusove smrti in vstajenja izvira tista ljubezen\, ki je sposobna v polnosti osmisliti tako stanje bolnika kakor tudi stanje tistega\, ki skrbi zanj. To velikokrat potrjuje evangelij\, ko pokaže\, da Jezusova ozdravljenja niso nikoli magična dejanja\, ampak so vedno sad srečanja\, medosebnega odnosa\, v katerem na Božji dar\, ki ga ponudi Jezus\, odgovarja vera tistega\, ki ga sprejema\, kot povzema beseda\, ki jo Jezus pogosto ponovi: »Tvoja vera te je rešila.« \n5. Dragi bratje in sestre\, zapoved ljubezni\, ki jo je Jezus zapustil svojim učencem\, dobi svojo konkretno uresničitev tudi v odnosu z bolniki. Družba je toliko bolj humana\, kolikor bolj zna poskrbeti za svoje krhke in trpeče člane in to zna storiti z učinkovitostjo\, ki jo spodbuja bratska ljubezen. Prizadevajmo si za ta cilj in storimo to tako\, da nihče ne bo ostal sam\, da se nihče ne bo čutil izključenega in zapuščenega. \nVse bolnike\, zdravstvene delavce in tiste\, ki se žrtvujejo za trpeče\, izročam Mariji\, Materi usmiljenja in Zdravju bolnikov. Iz Lurške votline in iz svojih neštetih svetiščpo vsem svetu naj podpira našo vero in naše upanje ter nam pomaga\, da bomo drug za drugega skrbeli z bratsko ljubeznijo. Vsem in vsakemu posebej iz vsega srca podeljujem svoj blagoslov. \nRim\, Sv. Janez v Lateranu\, 20. decembra 2020\, četrta adventna nedelja \nFrančišek \nVir: Vatican News
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/svetovni-dan-bolnikov-5/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210217
DTEND;VALUE=DATE:20210218
DTSTAMP:20260629T075630
CREATED:20210202T194430Z
LAST-MODIFIED:20210202T194430Z
UID:10001517-1613520000-1613606399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Pepelnična sreda
DESCRIPTION:Letošnji postni čas se bo začel s pepelnično sredo\, 17. februarja. Seveda v prilagojenih razmerah\, s posebnimi navodili. \n  \n\nKongregacija za bogoslužje in disciplino zakramentov je 12. januarja 2021 izdala noto o obredu pepelenja na pepelnično sredo v času pandemije. Z namenom preprečevanja širjenja epidemije COVID-19\, duhovnike vabimo\, da letos upoštevajo prilagojen obred. \nPepelenje v času pandemije\nKo duhovnik zmoli blagoslovno molitev nad pepelom in ga molče pokropi z blagoslovljeno vodo\, obrnjen k ljudem enkrat samkrat za vse izreče formulo\, kot je v Rimskem misalu: »Spreobrnite se in verujte evangeliju«\, ali pa: »Pomni\, človek\, da si prah in da se v prah povrneš«. \nNato si duhovnik umije roke\, nadene masko za zaščito nosu in ust\, potem pa posuje s pepelom tiste\, ki pristopijo\, ali če je bolj primerno\, sam pristopi k tistim\, ki stojijo na svojih mestih. Duhovnik vzame pepel in ga molče posuje na glavo vsakega. \nKongregacija za bogoslužje in disciplino zakramentov\, 12. januarja 2021. \nRobert kard. Sarah\nprefekt \nArthur Roche\nnadškof tajnik \nVir: Vatican News – slovenska redakcija
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/pepelnicna-sreda/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210222
DTEND;VALUE=DATE:20210223
DTSTAMP:20260629T075630
CREATED:20210202T195924Z
LAST-MODIFIED:20210202T195924Z
UID:10001518-1613952000-1614038399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sedež apostola Petra\, praznik
DESCRIPTION:V Katoliški cerkvi 22. februarja obhajamo praznik Sedeža apostola Petra. \nApostoli so sestavljali poseben zbor\, ki ga Sveto pismo pogosto imenuje »dvanajsteri«. Kristus je temu zboru kot celoti izročil vodstvo svoje Cerkve\, oznanjevanje in širjenje božjega kraljestva\, nalogo posvečevati ljudi. Med apostoli je dal posebno nalogo enemu Petru. Te njegove službe se Cerkev spominja s praznikom\, ki nosi ime Sedež apostola Petra. \nŽe tedaj\, ko ga je poklical\, je Jezus Petru spremenil ime\, kar pomeni\, da ga je izbral za pomembno poslanstvo. Uprl je pogled vanj\, poroča evangelist Janez\, in mu rekel: »Ti si Simon\, Janezov sin. Imenoval se boš Kefa« (to pomeni Peter). V evangelijih je Peter 114-krat omenjen na prav poseben način. Utemeljitev za Petrovo prednost je njegova izpoved vere pri Cezareji Filipovi: »Ti si Kristus\, Sin živega Boga.« Jezus ga je najprej blagroval\, potem pa mu je dejal: »Jaz pa ti povem: Ti si Peter (Skala) in na to skalo bom sezidal svojo Cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala. Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva …« Oblast ključev je mnogo več kot nekakšna služba vratarja. Ključi kraljestva pomenijo oblast kraljevega namestnika v odsotnosti vladarja Jezus je torej Petru obljubil\, da bo njegovem odhodu s tega sveta postal njegov namestnik. Dal mu je tudi oblast »zavezovanja« in ‘razvezovanja’\, ki pomeni: kar bo Peter v skladu s Kristusovo voljo ukazal ali prepovedal\, to bo ukazano ali prepovedano tudi v nebesih. \nPo vstajenju je Kristus to učiteljsko in vodstveno oblast zavezovanja in razvezovanja izročil vsem apostolom. Drugi vatikanski koncil pravi\, da je Kristus apostole postavil kot zbor ali trdno skupnost; na čelo tega zbora pa je dal iz njihove srede izbranega Petra. »Gospod je Cerkev postavil na apostole in sezidal na svetega Petra\, njihovega prvaka\, glavni vogelni kamen pa je sam Kristus Jezus.« Vsak Petrov naslednik ali papež je najprej škof krajevne Cerkve v Rimu\, potem je patriarh Zahoda\, to se pravi latinskega dela Cerkve\, končno pa mu pripada še tretja služba nasledstvo apostola Petra in s tem od Gospoda postavljena služba prvenstva nad vso Cerkvijo. \nŽe v 4. stoletju so marsikje slovesno obhajali spomin na ustanovitev škofijskega sedeža. Tako slavje se omenja že v 4. stoletju tudi v Rimu in sicer 22. februarja. Ob tej priložnosti so v Rimu naglašali posebno odliko Petrovega sedeža\, ki je v tem\, da je sam Kristus dal apostolu Petru najvišjo službo v Cerkvi. V frankovski državi so praznovali spomin na podelitev ključev nebeškega kraljestva apostolu Petru 18. januarja. Papež Pavel IV. je leta 1558 določil\, naj se 18. januarja praznuje spomin na sedež svetega Petra v Rimu\, 22. januarja pa spomin na Petrov sedež v Antiohiji. Po novem koledarju je ostal samo današnji praznik z imenom Sedež apostola Petra brez omembe kraja. Za verne ljudi je to dan molitve za papeža\, vrhovnega pastirja božjega ljudstva. \nVir: Revija Ognjišče. \n 
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sedez-apostola-petra-praznik/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/df04ec062c984b8cb5a6a0fbd71a25655793899f.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210224
DTEND;VALUE=DATE:20210225
DTSTAMP:20260629T075630
CREATED:20210202T200733Z
LAST-MODIFIED:20210202T200733Z
UID:10001519-1614124800-1614211199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Matija\, praznik
DESCRIPTION:Apostolska dela poročajo\, da so apostoli na mesto Juda Iškarijota izvolili za apostola sv. Matija. Legenda pripoveduje\, da je pozneje deloval v Etiopiji in umrl mučeniške smrti. V koledarju vesoljne Cerkve je njegov spomin 14. maja\, pri nas pa že od nekdaj 24. februarja. \nVir: Hozana.si
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-matija-praznik/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/1111_sv_matija_apostol.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210226
DTEND;VALUE=DATE:20210301
DTSTAMP:20260629T075630
CREATED:20210202T184921Z
LAST-MODIFIED:20210202T184921Z
UID:10001515-1614297600-1614556799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Duhovne vaje za mladinske voditelje
DESCRIPTION:Klic po prerojenju je klic po novem življenju. Jezus nas vedno kliče k nečemu novemu. Če želimo preroditi svoje okolje\, moramo najprej začeti pri sebi.  \nNa duhovnih vajah Ključ in ključavnica bomo premišljevali o poteh oživitve mladinskih programov. Vsaka tema bo odkrivala eno lastnost mladinskega voditelja in na kakšen način jo razvijati. Teh pet stvari je ključnih za duhovno življenje mladinskega voditelja in njegovo služenje mladim.  \nKDAJ: 26.-28. februar 2021\nKJE: splet\nZA KOGA: vsi od 16. do 30. leta\, ki sodelujejo pri izvajanju mladinskih programov \nCENA: brezplačno\n  \nVSEBINA:  \nTema 1: Ključ do življenja – redna molitev in zakramentalno življenje sta temelj mladinske pastorale.\nTema 2: Ključ do ljubezni – samozavedanje in pristnost nam omogočata ljubiti mlade\, ki jim služimo.\nTema 3: Ključ do širokosti – vera od nas zahteva\, da ves čas spoznavamo Sveto pismo\, nauk Cerkve in kulturo\, v kateri živimo.\nTema 4: Ključ do veličine – ponižnost je nujna komponenta pastorale\, saj nam omogoča\, da posnemamo Jezusove voditeljske lastnosti.\nTema 5: Ključ do vesele novice – sreča je prvi zunanji znak upanja v Jezusa in naša naloga je\, da to upanje delimo z drugimi. \nZa dodatna vprašanja me lahko kontaktirate na marta@katoliskamladina.si  \nVir: Katoliška mladina
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/duhovne-vaje-za-mladinske-voditelje/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/LOGO-KM-PNG.png
END:VEVENT
END:VCALENDAR