BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Nadškofija Ljubljana - ECPv6.11.0.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Nadškofija Ljubljana
X-ORIGINAL-URL:https://nadskofija-ljubljana.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za Nadškofija Ljubljana
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20200329T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20201025T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20210328T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20211031T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20201225
DTEND;VALUE=DATE:20210107
DTSTAMP:20260629T091925
CREATED:20201204T213907Z
LAST-MODIFIED:20201204T213907Z
UID:10001498-1608937200-1609973999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Trikraljevska akcija - koledovanje
DESCRIPTION:Adventni akciji\, ki je namenjena pripravi otrok na rojstvo Jezusa – da bi se rodil tudi v njihovih srcih –\, takoj sledi Trikraljevska akcija. Slednja predpostavlja\, da je adventna akcija pustila svoj pozitivni pečat\, in zato povabi otroke\, da gredo sedaj v »akcijo«\, da bi ljudem oznanili veselo novico\, da se je rodil Odrešenik sveta. Obenem ljudem prinašajo blagoslov in voščila. TKA traja od praznika sv. Štefana (26. 12.) pa do svetih treh kraljev (6. 1.). Vsekakor imamo v Misijonskem središču Slovenije trden namen\, da se Trikraljevska akcija v vsakem primeru izvede\, saj le-ta predstavlja največji vir podpore našim misijonarjem. \nPriprava gradiva je že v teku. Vprašanje je le: »V kakšni obliki se bo izvedla?« Na slednje pa vam zaradi spreminjajočih se razmer še ne moremo dati dokončnega odgovora. Potek izvedbe TKA vam bomo zato naknadno sporočili v elektronski obliki oz. v božičnem pismu\, ki ga na župnije razpošljemo vsako leto. \nZa razumevanje in vašo podporo se vam najlepše zahvaljujemo. \nMisijonsko središče Slovenije
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/trikraljevska-akcija-koledovanje-4/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/koledniki1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210101
DTEND;VALUE=DATE:20210102
DTSTAMP:20260629T091925
CREATED:20201231T205853Z
LAST-MODIFIED:20201231T205853Z
UID:10001509-1609459200-1609545599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Praznik Marije\, svete Božje Matere
DESCRIPTION:Na novoletni dan\, 1. januarja\, v Katoliški Cerkvi praznujemo praznik Marije\, svete Božje Matere ter svetovni dan miru. Prvi dan leta\, s katerim začenjamo novo koledarsko leto in pri bogoslužju prosimo za Božji blagoslov\, je posebej posvečen Mariji oz. njenemu Božjemu materinstvu. \n\n\n\nPogled v zgodovino \n\n\nCerkveni zbor v Efezu  \nPraznik Marije\, svete Božje Matere praznujemo 1. januarja. Grško obliko naslova Theotokos (Bogorodica) – Božja Mati so ji na osnovi razširjene ljudske pobožnosti pripisovali že v 3. stoletju\, uradno pa ga je potrdil cerkveni zbor v Efezu leta 431. Takrat je bila potrjena resnica o tem\, da sta v Jezusovi osebi dve naravi\, Božja in človeška. Od tod izhaja tudi najstarejša verska resnica o Mariji\, da je Mati Božjega sina. To je bil povod\, da se je pobožnost do Marije\, Božje Matere močno razširila. Krščanske skupnosti pa so ji posvetile vrsto cerkva\, med katerimi je v Rimu najbolj znana bazilika Svete Marije Velike (Marije Snežne). \nDrugi vatikanski cerkveni zbor \nDrugi vatikanski cerkveni zbor (1962–1965) v povezavi z Marijinim Božjim materinstvom pravi: »Iz nje je Božji sin privzel človeško naravo\, da bi s skrivnostmi svojega življenja na zemlji osvobodil človeštvo od greha«. Dogmatična konstitucija o Cerkvi Marijo 12-krat poimenuje kot Božjo Mater. \nMarija je tudi Mati Cerkve. Papež Pavel VI. (1963–1978) je Mariji med zgoraj omenjenim cerkvenim zborom\, 21. novembra 1964\, podelil naziv Mati Cerkve. Papež je s tem dejanjem posebej poudaril\, da je Marija tudi Mati vsakega posameznega vernika\, kot ji je to naročil umirajoči sin Jezus na križu\, da je namreč Mati vsakega njegovega učenca (prim. Jn 19\,26–27).[1] \nLik in zgled Marijine osebnosti za verujoče pomenita izziv za oseben razmislek o njenem pomenu. Marija je priprošnjica\, ki lahko izprosi močnejšo ljubezen do Jezusa. \n\n\n\nPrazniki\, povezani z Jezusovo Materjo Marijo \n\n\nV cerkvenem letu poleg 1. januarja obeležujemo tudi naslednje praznične dneve\, povezane z Jezusovo Materjo Marijo. Marija je najtesneje povezana s skrivnostjo Božjega učlovečenja\, kot tudi s skrivnostjo človeškega odrešenja. Naslovi\, ki so jih verniki in Cerkev dali Mariji\, kot je privilegij\, da je brezmadežna\, v nebesa vzeta in drugi\, imajo temelj v njeni poklicanosti\, da je bila Odrešenikova Mati. Naslov Božja Mati izraža Marijino poslanstvo v zgodovini odrešenja in njeno posebno vlogo v skrivnosti Kristusa in Cerkve. \n25. marec\, Gospodovo oznanjenje Mariji. Na ta dan praznujemo obisk nadangela Gabrijela pri Devici Mariji v Nazaretu. Nadangel ji je sporočil\, da bo spočela od Svetega Duha in da se bo dete imenovalo Božji sin (prim. Lk 1\,26–38). \n15. avgust\, Marijino vnebovzetje. Na ta dan obhajamo posebno milost\, ki je je deležna Jezusova Mati Marija. Po smrti je bila z dušo in telesom vzeta v nebo. Marijino vnebovzetje je največji Marijin praznik. \n8. september\, rojstvo Device Marije. Na ta dan praznujemo Marijino rojstvo. \n8. december\, brezmadežno spočetje blažene Device Marije. Na ta dan praznujemo posebno milost\, ki je je bila deležna Devica Marija. Zaradi Božjega materinstva je bila obvarovana madeža izvirnega greha\, s katerim smo zaradi greha Adama in Eve zaznamovani vsi ljudje in se nam izbriše pri zakramentu krsta\, s katerim se včlenimo v občestvo Cerkve. \nZ Marijo so povezani tudi naslednji praznični dnevi: \n\n2. februar\, Jezusovo darovanje\, svečnica. Štirideset dni po božiču se spominjamo Jezusovega darovanja v templju (prim. Lk 2\,22–38). To je spomin na dan\, ko sta Mati Marija in krušni oče Jožef Jezusa prinesla v tempelj v Jeruzalemu.\nPraznik Marije\, Matere Cerkve praznujemo na binkoštni ponedeljek.\n25. december\, božič – Gospodovo rojstvo. Na božič praznujemo Jezusovo rojstvo v Betlehemu (prim. Mt 1\,18–25 in Lk 2\,1–7)\, ki je za veliko nočjo Gospodovega vstajenja od mrtvih drugi največji krščanski praznik.\nPraznik svete družine obhajamo v nedeljo po božiču. V primeru\, ko med božičem in novim letom ni nedelje\, praznik svete družine obhajamo 30. decembra. Člani svete družine so bili Jezus\, Devica Marija in mož Device Marije sv. Jožef. Cerkev vernikom njihov način družinskega življenja postavlja za zgled (prim. Mt 2\,13–15.19–23).\n\n\n\n\n[1] Ko je Jezus videl svojo mater in zraven stoječega učenca\, katerega je ljubil\, je rekel materi: »Žena\, glej\, tvoj sin!« Potem je rekel učencu: »Glej\, tvoja mati!« In od tiste ure jo je učenec vzel k sebi. \n\nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/praznik-marije-svete-bozje-matere-3/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Marija-Božja-Mati-splet.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210101
DTEND;VALUE=DATE:20210103
DTSTAMP:20260629T091925
CREATED:20201204T212540Z
LAST-MODIFIED:20201231T201949Z
UID:10001497-1609542000-1609628399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Taizéjsko srečanje
DESCRIPTION:Zaradi podaljšanja slabe zdravstvene situacije bomo Taizejsko srečanje v Ljubljani izvedli v terminu\, ko bo to možno. O novem datumu vas bomo obvestili. \nBlagoslovljeno novo leto. \nMatevž Mehle
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/22271/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/LOGO-KM-PNG.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210106
DTEND;VALUE=DATE:20210107
DTSTAMP:20260629T091925
CREATED:20201231T210429Z
LAST-MODIFIED:20201231T210429Z
UID:10001510-1609891200-1609977599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Praznik Gospodovega razglašenja
DESCRIPTION:Praznik Gospodovega razglašenja (epifanije) ali praznik sv. treh kraljev v Katoliški Cerkvi praznujemo 6. januarja. \nPraznik Gospodovega razglašenja se v zahodni tradiciji imenuje tudi praznik sv. treh kraljev\, s čimer je izraženo vsebinsko dopolnjevanje. Trije kralji (trije modri) podajajo bolj nazorno in živo predstavo o častilcih iz poganskih krajev\, ki so prišli pozdravit in molit novorojenega Odrešenika. \nPraznik so poleg 25. decembra (božič\, praznik Jezusovega rojstva) uvedli na začetku četrtega stoletja in sicer najprej na Vzhodu in nato še na Zahodu. Z besedo epifanija so začeli označevati predvsem prihod modrih z Jutrovega (Vzhoda)\, saj pomeni prikazanje oz. razglašenje. Obisk modrih je opisan v Matejevem evangeliju (prim. Mt 2\,1–12). Pisec omenjenega evangelija ne navaja števila oseb\, pač pa pravi\, da so prinesli trojen dar: zlato\, kadilo ter miro in od tod tudi sklep\, da so bili darovalci trije. Njihova imena v evangeliju niso zapisana\, v različnih inačicah pa so znana iz treh legend. Imena iz zadnje so se razširila na Zahodu in se glasijo: Gašper\, Miha in Boltežar. \nJezus se je najprej razodel pastirjem\, nato pa kljub svojemu uboštvu in nebogljenosti tudi trem zastopnikom poganskih narodov. Modri so namreč že v prvi Cerkvi veljali za predstavnike poganskega sveta\, saj so bili v njih na nek način h Kristusu pritegnjeni vsi narodi zemlje. To pomeni tudi začetek misijonskega poslanstva Cerkve. Modre je po izročilu in svetopisemskem besedilu vodila zvezda\, ki jih je privedla k Jezusu. Jezusa so molili in ga priznali za mesijanskega kralja ter ga »razglasili« med svojimi rojaki. \nVečer pred praznikom je po izročilu tretji sveti večer (prvi je pred božičem\, drugi pa na silvestrovo pred novim letom)\, zato je na Slovenskem v navadi kropljenje z blagoslovljeno vodo in kajenje s kadilom po vseh prostorih hiše\, na vhodna vrata pa se napiše začetnice imen treh kraljev z letnico novega leta: 20 + G + M + B + … . \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/praznik-gospodovega-razglasenja-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/gospodovo-razglac5a1enje.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210108
DTEND;VALUE=DATE:20210111
DTSTAMP:20260629T091925
CREATED:20201231T212039Z
LAST-MODIFIED:20201231T212039Z
UID:10001511-1610064000-1610323199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Priprava na zakon v Ignacijevem domu duhovnosti po spletu
DESCRIPTION:Od 8. do 10. januarja 2021 bo v Ignacijevem domu duhovnosti potekala priprava na zakon po spletu. \nTeme priprave so predstavljene skozi pričevanja petih zakonskih parov in zdravnika. Priprava se začne v petek\, od 17.00 do 19.30. Nadaljuje v soboto od 8.30 do 12.30. Popoldanski program je od 14.15 do 18.30. V nedeljo je program od 8.30 do 14.00. Ob sklepu vsak par dobi potrdilo o opravljeni pripravi na zakon. Prvi termin v letu 2021 je od 8. do 10. januarja. Preberite si odmeve udeležencev na novembrski Pripravi na zakon in več o celotni pripravi. \nOb poslušanju pristnih pričevanj poročenih parov in predstavitev osnov življenja v zakramentu zakona se bosta lahko bolje pripravila na skupno življenjsko pot. \nPripravo vodi in koordinira p. Ivan Platovnjak DJ. \nPrijave: pripravanazakon@ignacijevdom.si. Več informacij na povezavi. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/priprava-na-zakon-v-ignacijevem-domu-duhovnosti-po-spletu/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Ignacijev-dom-duhovnosti1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210113
DTEND;VALUE=DATE:20210114
DTSTAMP:20260629T091925
CREATED:20201231T212542Z
LAST-MODIFIED:20201231T212542Z
UID:10001513-1610496000-1610582399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Obletnica priznanja samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije s strani Svetega Sedeža
DESCRIPTION:Sveti sedež je 13. januarja 1992 med prvimi državami priznal samostojno državo Slovenijo. Priznanje Svetega sedeža je bilo odločilnega pomena tudi za ostala priznanja\, ki so temu sledila (predvsem drugih evropskih držav). \n\nMsgr. Anton Jamnik o poteku dogodkov s priznanjem samostojne države Slovenije\n1. Papež Janez Pavel II. se je sam osebno zavzel za priznanje samostojne države Slovenije\nSveti sedež je 13. januarja 1992 med prvimi državami priznal samostojno državo Slovenijo. Priznanje Svetega sedeža je bilo odločilnega pomena tudi za ostala priznanja\, ki so temu sledila (predvsem drugih evropskih držav). Natančna analiza zgodovinarjev bo lahko podrobneje argumentirala\, kako je bilo to priznanje odločilnega in ključnega pomena za druga priznanja\, ki so temu sledila. Ker sem bil v letih 1990-1994 tajnik pri nadškofu Šuštarju se natančno spomnim\, kako se je nadškof Šuštar razveselil tega priznanja za katero se je v tesnih prijateljskih odnosih s tedanjim papežem Janezom Pavlom II. prizadeval. Prav tega dne (13. januarja 1992) je bila neka slovesnost v Cankarjevem domu in k nadškofu je pristopil tedanji zunanji minister dr. Rupel in nadškofu čestital ter se mu zahvalil\, da je na vse mogoče načine od prvih demokratičnih volitev in plebiscita 1990. bil tesno povezan s Svetim sedežem in tedanjim papežem Janezom Pavlom II. Iz zelo zanesljivih virov vsaj dveh pomembnih Slovencev v Rimu sem kasneje izvedel\, da se je papež Janez Pavel II. sam osebno zavzel za priznanje samostojne države Slovenije. Tako naj bi 12. januarja 1992 mimo proceduralnih postopkov (ali običajnega diplomatskega čakanja na to kako\, se bodo drugi odločili) sprejel odločitev o priznanju samostojne države Slovenije. Res je\, da je nekaj držav že preje priznalo Slovenijo\, toda moralna in simbolna vloga\, ki jo ima Sveti sedež v svetovnem dogajanju\, je bila\, to lahko danes povsem mirno in argumentirano trdimo\, ključnega in odločilnega pomena ter povsem jasna in izrecna podpora Sloveniji\, da se vrne v evropsko skupnost kot samostojna država. \n2. Sveti sedež je že leta pred priznanjem zelo intenzivno in veliko mero razumevanja podpiral ustanovitev in priznanje samostojne države Slovenije\nKo se je po volitvah leta 1990 in po plebiscitu istega leta decembra ustvaril nov položaj v Jugoslaviji in Sloveniji\, je Sveti sedež z vso pozornostjo spremljal novo nastale razmere. »Kmalu se je pokazalo\, da obstaja resna nevarnost\, da se bodo obstoječe napetosti še povečale in celo izrodile v konflikt. Zato je sveti sedež konec januarja 1991 jasno pozval:\n–       k spoštovanju pravice narodov do samoodločbe\n–       k spoštovanju človekovih pravic in pravic narodnih skupnosti\n–       k odpovedni uporabi sile pri reševanju nesporazumov\n–       k neutrudnemu iskanju dialoga med sprtimi stranmi\n–       k vzpostavitvi mirnega sožitja med narodi Jugoslavije ob medsebojnem spoštovanju in pravičnosti.«[1] \nTa načela\, ki jih je poudaril Sveti sedež so bila jasna podpora tudi slovenskim prizadevanjem za samostojno državo. Podobne zahteve so se še večkrat ponovile\, tako pri papeževih govorih (30. januarja\, 21. aprila\, 8. maja\, 23. maja 1991)\, kakor tudi na mednarodni ravni\, še posebej na srečanjih Konference za varnost in sodelovanje v Evropi (KVSE). Ta prizadevanja in posredovanje Svetega sedeža so se še bolj okrepili po razglasitvi neodvisnosti Slovenije in Hrvaške 25. junija 1991. Omenili smo že papeževo posredovanje 28. junija\, 29. junija\, 3. julija\, omeniti pa velja še njegovo posredovanje 21. julija\, 24. julija\, 26. avgusta ter 5. septembra 1991.[2] \nSveti sedež je podprl oblikovanje mednarodnega soglasja o primernosti takojšnjega priznanja obeh novih držav\, Slovenije in Hrvaške. S tem namenom je kardinal državni tajnik 26. novembra 1991 izročil ambasadorjem držav članic KVSE memorandum. V njem se sklicuje na načela mednarodnega prava in odredbe jugoslovanske ustave iz leta 1974 glede pravice do odcepitve od federacije in priporoča začetek sporazumnega in pogojnega priznanja neodvisnosti Slovenije in Hrvaške in drugih republik\, ki bi se za to odločile. Ta postopek podelitve pogojnega priznanja je bil vezan na zahtevo\, da se republike formalno obvežejo\,\n–       da bodo spolnjevale zakonite zahteve\, vsebovane v dokumentih KVSE\,\n–       še posebej glede zaščite človekovih pravic\,\n–       glede demokracije\n–       in zaščite narodnih manjšin.[3] \n“Sveti sedež je z izjavo Tiskovnega urada 20. decembra 1991 bolj podrobno opredelil svoje stališče glede krize v Jugoslaviji in z diplomatskimi notami zunanjim ministrstvom Slovenije in Hrvaške sporočil svojo pripravljenost priznati njihovo suverenost in neodvisnost\, hkrati pa je postavil pogoje glede tega priznanja. Ko je Sveti sedež 13. januarja 1992 prejel formalno obvezo Republike Slovenije in Republike Hrvaške\, da bosta spoštovali te pogoje\, je prišlo tudi do priznanja samostojnosti.”[4] \nNa srečanju ministrskega sveta zunanjih ministrov držav članic KVSE\, ki je zasedal v Pragi 30. in 31. januarja 1992\, je nadškof Msgr. Jean-Louis Tauran\, tajnik oddelka za odnosa z državami\, takole povzel stališče Svetega sedeža: “Sveti sedež je vedno upal\, da se bo mogoče izogniti konfliktu v Jugoslaviji. Zato je\, od začetka krize vztrajal pri zahtevi\, da se federativne republike navdihujejo pri urejanju medsebojnih odnosov na 10 načelih zaključnega helsinškega dokumenta\, po drugi strani pa\, da čimprej začnejo z ustavnimi reformami\, ki bodo pospeševale spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin\, vključno s pravicami narodnih manjšin in tako ustvarijo pogoje za demokracijo in za resnično pravno državo. Razvoj dogodkov in predvsem uporaba orožja so na žalost spremenili to upanje v iluzijo. \nPriznavajoč obstoj Hrvaške in Slovenije – to priznanje ni bilo naperjeno proti nikomur – je Sveti sedež vzel na znanje položaj\, ki je bil posledica legitimnih in na demokratičen način izraženih teženj. Ko je za to priznanje postavil zahteve\, je Sveti sedež želel predvsem pospešiti uresničitev vseh obveznosti\, ki so bile sprejete v helsinškem procesu\, in podčrtati dejstvo\, da bo KVSE morala biti porok zaupanja v vprašanjih\, ki se nanašajo na položaj narodnih manjšin. S tem je Sveti sedež hotel\, da se te nove države hkrati s priznanjem samostojnosti in neodvisnosti svečano obvezujejo\, da bodo prispevale h gradnji Evrope – Evrope človekovih pravic in demokracije.”[5] \nPriznanje Svetega sedeža samostojne države Slovenije 13. januarja 1992 je bilo odločilnega pomena za ostala priznanja\, ki so temu sledila (15. januar 1992) in za vključevanje mlade države v mednarodno skupnost.Ob tem so zanimivi tudi vsebinski poudarki oziroma neke vrste pogoji\, ki so povezani s priznanjem. Vsekakor je Sveti sedež zelo dobro poznal slovenske razmere in zato opozoril na tisto\, kar je bilo zares ključnega pomena pri postopni graditvi vedno bolj demokratične dežele. \n3. Državotvorna vloga Katoliške Cerkve v Sloveniji \nKatoliška Cerkev v Sloveniji je v zgodovini tesno povezana z narodom\, njegovo kulturo\, jezikom in samozavestjo. Ob dogodkih\, ki so povezani z njeno osamosvojitvijo\, se je predvsem zavzemala za uveljavljanje človekovih pravic pod moralnim vidikom\, za svobodo in enakopravnost slovenskega naroda in njegovo samostojnost. Tesna povezanost Cerkve s slovenskim narodom je razumljiva samo z vidika zgodovinskega razvoja slovenskega naroda\, ki je prek krščanstva in Cerkve stopil v Evropo in evropsko kulturo. \nVodstvo Cerkve je ves čas\, še posebej pa potem\, ko so bile napovedane prve svobodne volitve v Sloveniji\, z vso jasnostjo opozarjalo na odgovornost krščanskih laikov\, da prispevajo svoj delež v družbenem dogajanju in se odločajo po svoji vesti. O tem nam govorijo izjave\, ki so jih slovenski škofje zapisali pred spravno slovesnostjo v Kočevskem Rogu\, pred plebiscitom\, na dan osamosvojitve in tudi pozneje. V osamosvojitveno dogajanje so se dejavno vključevali kristjani v Sloveniji\, zamejstvu in po svetu. Velikega pomena je bila tudi podpora škofovskih konferenc večine evropskih držav\, Združenih držav Amerike in Kanade. Prav posebno vlogo pa je pri osamosvojitvenih prizadevanjih Slovenije imel Sveti sedež\, ki je 13. januarja 1992 med prvimi priznal samostojno državo Slovenijo in s tem odločilno vplival na druga priznanja\, ki so sledila 15. januarja in pozneje. \nmsgr. dr. Anton Jamnik\, ljubljanski pomožni škof \n[1] I. Jurkovič\, Dejavnost Svetega sedeža za mir\, v: Bogoslovni vestnik 61 (2001)\, 227.\n[2] Prim. I. Jurkovič\, Dejavnost Svetega sedeža za mir\, 228.\n[3] Prim. I. Jurkovič\, Dejavnost Svetega sedeža za mir\, 228.\n[4] I. Jurkovič\, Dejavnost Svetega sedeža za mir\, 228.\n[5] Navaja I. Jurkovič v razpravi Dejavnost Svetega sedeža za mir\, 229. \n\nZgodovinski oris delovanja apostolske nunciature v Republiki Sloveniji\nApostolska nunciatura v Ljubljani je diplomatsko predstavništvo Svetega sedeža v Republiki Sloveniji. Papeško predstavništvo ima diplomatski značaj in status veleposlaništva. Apostolski nuncij je osebni in stalni predstavnik papeža tako v Katoliški Cerkvi kot pri oblasteh Republike Slovenije. \nPoslanstvo apostolskega nuncija je\, da tesneje in bolj učinkovito izraža skrb rimskega papeža za dobro Slovenije. V soglasnem delovanju s škofi bdi nad poslanstvom Cerkve s tem\, da vzdržuje stike s civilnimi oblastmi\, Cerkvijo ter drugimi krščanskimi in verskimi skupnostmi. \nDržavljani Slovenije smo leta 1990 izrazili željo po neodvisnosti\, ki je bila ustavno določena tudi z referendumom leta 1991. Mednarodna skupnost je izbiro Slovencev priznala v skladu z Listino Združenih narodov in Helsinških sporazumov. \nSveti sedež je neodvisnost Republike Slovenije uradno priznal 13. januarja 1992. Temeljna izhodišča za ta korak so bila spoštovanje pravice narodov do samoodločbe; zavračanje uporabe sile ter sprejemanje dialoga kot edinega sredstva za doseganje pravičnih in mirnih rešitev. Odločitev Svetega sedeža je k takšnemu razmišljanju pomagala tudi drugim državam. \nPapež Janez Pavel II. (1978–2005) je za prvega apostolskega nuncija v Republiki Sloveniji 24. junija 1992 imenoval naslovnega nadškofa v Doclei in tedanjega nuncija na Malti ter v Republiki San Marino s sedežem na Malti msgr. Piera Luigija Celato. Obisk predsednika Republike Slovenije Milana Kučana (1992)\, predsednikov vlad (1992 in 1993) in drugih ministrov v Vatikanu so okrepili odnose med državama. Sveti sedež je 19. februarja 1993 tudi potrdil statut samostojne Slovenske škofovske konference. \nPo premestitvi nuncija Celate februarja 1995 je v kratkem obdobju ad interim posle neposredno iz Vatikana vodil msgr. Xavier Desire. Papež Janez Pavel II. je 26. julija 1995 za prvega stalnega nuncija v Ljubljani imenoval naslovnega nadškofa v Biblu\, do takrat apostolskega nuncija v Alžiriji in Tuniziji ter apostolskega delegata v Libiji msgr. Edmonda Farhata. \nTretji apostolski nuncij v Republiki Sloveniji msgr. Marian Oleš je službo nastopil 17. decembra 2001\, vendar zaradi zdravstvenih razlogov na tem mestu ni dolgo ostal. \nPapež Janez Pavel II. je 15. maja 2002 za četrtega apostolskega nuncija v Republiki Sloveniji imenoval nadškofa Giuseppa Leanzo\, 9. aprila 2003 pa za petega nuncija naslovnega nadškofa v Tamadi in dotedanjega apostolskega nuncija v Argentini msgr. Santosa Abrila y Castellója. Msgr. Castelló je bil hkrati imenovan tudi za apostolskega nuncija v Bosni in Hercegovini. \nPapež Benedikt XVI. je 10. februarja 2011 za šestega apostolskega nuncija v Republiki Sloveniji s funkcijo apostolskega delegata na Kosovu imenoval naslovnega nadškofa mesta Caorle in apostolskega nuncija na Madžarskem msgr. Juliusza Janusza. Svoje delo v Sloveniji je msgr. Janusz sklenil oktobra 2018. \n\nIzjave Komisije pravičnost in mir o slovenski samostojnosti\nŠkof Jamnik: Nadškof dr. Alojzij Šuštar in slovenska samostojnost\nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/obletnica-priznanja-samostojnosti-in-neodvisnosti-republike-slovenije-s-strani-svetega-sedeza-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/zastava.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210118
DTEND;VALUE=DATE:20210126
DTSTAMP:20260629T091925
CREATED:20201231T201100Z
LAST-MODIFIED:20201231T201100Z
UID:10001506-1610928000-1611619199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Teden molitve za edinost kristjanov 2021
DESCRIPTION:»Ostanite v moji ljubezni in obrodili boste obilo sadu.« (Prim. Jn 15\,5-9) V minulem letu je ekumensko gibanje obhajalo dve pomembni obletnici: 60. obletnico Papeškega sveta za edinost in 25. obletnico izida okrožnice papeža Janeza Pavla II. Da bi bili eno (Ut unim sint) o ekumenizmu. Tajništvo je v pripravi na koncil ustanovil papež Janez XXIII. To je bil človek izredne odprtosti in širine\, prijatelj tako pravoslavnih kot protestantov in človek daljnosežnih odločitev. Imel je pogum sklicati koncil\, ki si je za enega glavnih ciljev zadal »pospeševati obnovitev edinosti med vsemi kristjani« (E1). Na koncilu (1962–1965) se je Katoliška cerkev nepreklicno odločila za pot ekumenizma in podala zanj jasna načela. V ekumenskem gibanju je prepoznala delovanje Svetega Duha\, ki »v vseh Kristusovih učencih budi željo in prizadevanje\, da bi se vsi na način\, ki ga je določil Kristus\, miroljubno zedinili v eni čredi pod enim pastirjem« (C 15). Sveti Janez Pavel II. je v okrožnici Da bi bili eno z vsem srcem obnovil in podkrepil odločitev koncila. Gre za prizadevanje na poti\, ki ne pozna vrnitve nazaj. Poudaril je\, da vera vse člane Cerkve zavezuje k sodelovanju pri ekumenskem gibanju: »Verovati v Kristusa pomeni hoteti edinost.« Zadnjih deset let je vodstvo Papeškega sveta za edinost zaupano švicarskemu kardinalu Kurtu Kochu. Ta je ob omenjenih obletnicah zapisal\, da ekumenizem sloni na treh stebrih\, ki so: dialog ljubezni\, dialog resnice in iskreno ter složno pridruževanje vseh vernikov Jezusovi velikoduhovniški molitvi\, »da bi bili vsi eno«. Povedal je tudi\, da »obstaja v jedru en sam ekumenski minister\, to je Sveti Duh. Tako imenovani ekumenski delavci smo samo bolj ali manj nebogljeno orodje.« Komisija za ekumenizem in medverski dialog je tudi letos pripravila knjižico z berili in nagovori za vseh osem dni (18.–25. januarja) in vabi vse\, da bi v oteženih razmerah še pomnožili molitev za edinost. Glavna misel letošnjega tedna molitve se glasi: »Ostanite v moji ljubezni in obrodili boste obilo sadu« (prim. Jn 15\,5-9). Gradivo so pomagale pripraviti sestre iz ekumenske redovne skupnosti Grandchamp v Švici. V besedilih so podelile z nami izkušnjo in modrost svojega kontemplativnega življenja in povedale\, kateri so sadovi molitve za edinost: tesnejše občestvo z brati in sestrami v Kristusu in večja solidarnost z vsem stvarstvom. \ndr. Bogdan Dolenc\nčlan Komisije za ekumenizem in medverski dialog
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/teden-molitve-za-edinost-kristjanov-2021/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210123
DTEND;VALUE=DATE:20210130
DTSTAMP:20260629T091925
CREATED:20201231T202345Z
LAST-MODIFIED:20201231T202345Z
UID:10001508-1611360000-1611964799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Spletni svetopisemski maraton 2020
DESCRIPTION:»Med vami bom hodil« je naslov letošnjega Svetopisemskega maratona\, ki se bo odvijal 23.–29. januarja 2021. Zaradi epidemije se bodo branje Svetega pisma in spremljevalni dogodki odvijali preko spleta. Običajno so pri neprekinjenem sedemdnevnem branju Božje besede v Ljubljani sodelovale skupine iz ljubljanskih in okoliških župnij. Tokrat pa bo možnost\, da se prijavijo skupine iz vseh koncev Slovenije. Vabimo vas\, da v župnijskih oznanilih objavite\, da se k enournemu branju lahko prijavi skupina najmanj treh bralcev\, od tega naj bo eden izmed njih vešč aplikacije Zoom\, kjer bo potekalo branje. Prijavijo se na spletni strani Svetopisemskega maratona in potem bo voditelj skupine dobil vsa potrebna navodila. Prav tako vas vabimo\, da v okviru župnije organizirate mini maraton branja Svetega pisma. Za mini župnijski maraton so prijave prav tako na spletni strani in dobili boste gradiva in potrebne informacije. Letos pa prav posebej spodbujamo družinske maratone\, za katere smo pripravili tudi gradiva (za zakonce in za otroke)\, ki bodo na voljo na spletni strani. Obiščite našo spletno stran\, kjer boste\, upam\, našli potrebne informacije. Lahko pa tudi pišete na e-naslov: metka.kos@svetopismo.si ali pokličete na GSM: 040 980 891. Dodajam še povezavo na spletno stran: https://www.svetopisemskimaraton.si/. \ns. Metka Kos\, koordinatorka projekta
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/spletni-svetopisemski-maraton-2020/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210124
DTEND;VALUE=DATE:20210125
DTSTAMP:20260629T091925
CREATED:20201231T201708Z
LAST-MODIFIED:20201231T201708Z
UID:10001507-1611446400-1611532799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Nedelja Božje besede 2021
DESCRIPTION:Tedaj so se jima odprle oči\nV Sloveniji bomo 24. januarja 2021 obhajali Nedeljo Božje besede\, tokrat že drugič na ravni vesoljne Cerkve. Letošnje praznovanje bo vsaj iz dveh vidikov nekaj posebnega. Ta nedelja bo namreč hkrati vrhunec leta Božje besede\, ki jo je Katoliška biblična federacija (CBF) razglasila ob 1600. obletnici smrti največjega prevajalca Svetega pisma sv. Hieronima. Papež Frančišek je ob tem napisal apostolsko pismo Odprl jim je um (Aperuit Illis)\, s katerim je želel spodbuditi iskanje novih načinov\, kako Sveto pismo čim bolj približati vsakdanjemu življenju sodobnega človeka. To nedeljo pa bomo tokrat verjetno obhajali v prav posebnih okoliščinah\, ker se soočamo z izbruhom težke epidemije. \n»Brez Gospoda\, ki nas vanj uvaja\, ni mogoče doumeti Svetega pisma\, prav tako pa ostane brez Svetega pisma tudi poslanstvo Jezusa in njegove Cerkve v tem svetu nedoumljivo.« (Aperuit Illis 1) \nGeslo letošnje Nedelje Božje besede pri nas\, Tedaj so se jima odprle oči (Lk 24\,31a)\, je tudi tokrat vzeto iz odlomku o emavških učencih. Vsi smo tokrat pred izzivom\, da tudi v teh izrednih razmerah s pomočjo Božje besede prepoznavamo Vstalega\, ki spremlja svojo Cerkev in jo želi voditi v živi in vsakdanji odnos z Njim in z Očetom v Svetem Duhu. V ta odnos lahko stopamo sam s tem\, kar smo in kar resnično živimo\, z našimi stiskami\, vprašanji\, željami\, omejitvami\, krhkostmi… Vsakdo\, ki odpira Sveto pismo\, je najprej nagovorjen\, da odpre oči za življenje\, ki ga živi. V njem bo gotovo zaslutil tudi Njega\, ki ga ljubi in spremlja. In če mu bo ob branju Svetega pisma želel prisluhniti z ljubeznijo\, se mu bo Vstali gotovo razodel. \nZavod Biblično gibanje\, ki koordinira obhajanje te nedelje\, bo v povezavi z različnimi skupinami in posamezniki v Cerkvi pripravil predloge za bogoslužno obhajanje te nedelje\, ki se začne s slovesnim besednim bogoslužjem (vigilijo) Božje besede na predvečer nedelje. Predloge tega bogoslužja\, sodelovanja pri nedeljski župnijski maši\, katehetske in pridigarske osnutke ter različne video pripomočke najdete na tej povezavi. \n  \nMaksimilijan Matjaž\nPredsednik Zavoda Biblično gibanje
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/nedelja-bozje-besede-2021/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210125
DTEND;VALUE=DATE:20210126
DTSTAMP:20260629T091925
CREATED:20201231T212325Z
LAST-MODIFIED:20201231T212325Z
UID:10001512-1611532800-1611619199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Praznik spreobrnjenja apostola Pavla
DESCRIPTION:V Katoliški Cerkvi 25. januarja praznujemo god spreobrnitve apostola Pavla. \nApostol Pavel je bil najprej poznan po tem\, da je preganjal prve kristjane\, po videnju pred Damaskom pa je iz preganjalca Kristusa postal apostol\, o čemer poročajo štirje svetopisemski odlomki: Apostolska dela 9\,1–19\,[2] Apostolska dela 22\,1–21\,[3] Apostolska dela 26\,6–16[4] in Pismo Galačanom 1\,11–24.[5] Po spreobrnjenju in daljši notranji in zunanji pripravi na osebno poslanstvo je evangelij ponesel poganskim ljudstvom po skorajda vsem tedaj znanem svetu. Znan je tudi po 14-ih pismih\,[6] ki so namenjena različnim cerkvenim skupnostim in so sestavni del Svetega pisma Nove zaveze. Pavel je umrl mučeniške smrti v Rimu. V cerkvenem bogoslužnem koledarju poleg Pavlovega godovnega dneva (29. junija\, ko obhajamo god prvakov apostolov Petra in Pavla) v bogoslužju obhajamo tudi spomin na njegovo spreobrnitev (25. januarja). \nV Katoliški Cerkvi je od 28. junija 2008 do 29. junija 2009 potekalo leto apostola Pavla. V spomin na 2.000-letnico njegovega rojstva je papež Benedikt XVI. leta 2007 napovedal Pavlovo leto\,[1] na predvečer svetih apostolov Petra in Pavla 2008 pa ga je tudi slovesno odprl. Pavlovo leto so posebej slovesno praznovali v deželah in krajih\, ki jih je apostol zaznamoval s svojim življenjem in delovanjem: v deželah\, ki jih je prehodil\, in v krajih\, v katerih je oznanjal Kristusa\, v kraju\, kjer se je rodil kot Jud (Tarz)\, in v kraju\, kjer je kot kristjan umrl mučeniške smrti (Rim). Posebej se ga spominjajo v škofijah\, ki nosijo njegovo ime\, in v različnih ustanovah in družbah\, ki ga imajo za vzornika in priprošnjika. \n\n\n\n[1]           http://www.vatican.va/various/basiliche/san_paolo/index_en.html\n[2]           Savel se spreobrne.\n[3]           Pavel pripoveduje\, kako se je spreobrnil.\n[4]           Pavel pripoveduje\, kako se je spreobrnil.\n[5]           Kako je Pavel postal apostol.\n[6]           Pisma\, ki jih pripisujejo apostolu Pavlu\, so: Pismo Rimljanom\, Prvo pismo Korinčanom\, Drugo pismo Korinčanom\, Pismo Galačanom\, Pismo Efežanom\, Pismo Filipljanom\, Pismo Kološanom\, Prvo pismo Tesaloničanom\, Drugo pismo Tesaloničanom\, Prvo pismo Timoteju\, Drugo pismo Timoteju\, Pismo Filemonu in Pismo Hebrejcem. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/praznik-spreobrnjenja-apostola-pavla/
END:VEVENT
END:VCALENDAR