BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Nadškofija Ljubljana - ECPv6.11.0.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-ORIGINAL-URL:https://nadskofija-ljubljana.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za Nadškofija Ljubljana
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20200329T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20201025T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20210328T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20211031T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20201128
DTEND;VALUE=DATE:20201226
DTSTAMP:20260629T103025
CREATED:20201102T172324Z
LAST-MODIFIED:20201204T212021Z
UID:10001488-1606604400-1608937199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Adventna akcija "Otroci za otroke"
DESCRIPTION:28. novembra\, na predvečer 1. adventne nedelje (29. november)\, se ponovno pričenja otroška adventna akcija »Otroci za otroke«\, v okviru katere otroci po celem svetu zbirajo darove za otroke v misijonskih deželah. S tem razvijamo čut za misijonsko zavest kakor tudi čut za solidarnost in krščansko dobrodelnost že pri majhnih otrocih. \nAkcijo spremlja Adventni koledar\, ki letos nosi naslov »Tukaj sem\, pošlji mene«. Zgodbice letošnjega koledarja govorijo o dr. Janezu Janežu\, prvem slovenskem laiškem misijonarju\, ki je kot zdravnik-kirurg štiri leta deloval na Kitajskem\, nato pa še celih 38 let na Tajvanu. Pogumno je izrekel svoj DA Bogu. Kot tak je svetel zgled misijonske poklicanosti prav vseh kristjanov in pristnega krščanskega življenja; življenja\, ki se nesebično razdaja za druge. Letos tudi obhajamo 30-letnico njegove smrti. \nAdventne koledarje smo po župnijah poslali glede na vaša naročila. V kolikor želite dodatne izvode\, nam\, prosim\, to sporočite. Naklada Adventnega koledarja je seveda zaradi pandemije koronavirusa manjša kot prejšnja leta\, ker ste se mnogi tiskanim izvodom odpovedali. Slednjim se bodo koledarji posredovali v elektronski obliki. Je pa seveda koledar v elektronski obliki na voljo tudi na naši spletni strani. \nProsimo vas\, da otrokom pred začetkom adventa razdelite adventne koledarje oz. pošljete po e-pošti\, jim razložite pomen adventne akcije in jih pogumno povabite k branju\, izpolnjevanju adventnih nalog in darovanju. Koledarju je tudi priložen kartonast hranilnik – »misijonski šparovček« –\, v katerem lahko otroci zbirajo denar za otroke v misijonih. Sporočite jim\, kdaj naj šparovček z zbranimi darovi prinesejo v domačo cerkev pred jaslice. Ta datum si lahko vpišejo na šparovček. V kolikor zaradi pandemije to ne bo mogoče\, lahko dar svojih otrok starši nakažejo na račun Misijonskega središča Slovenije\, ki je naveden na zadnji strani Adventnega koledarja. Zbrane darove bo Papeška misijonska družba svetega otroštva namenila izključno za potrebe otrok in mladostnikov v misijonih. Lanskoletne darove\, ki so bili zbrani v tej akciji v višini 75.717\,13 €\, smo namenili za lačne otroke v Čadu\, Kongu in Gvineji Bissau. \nMisijonsko središče Slovenije
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/adventna-akcija-otroci-za-otroke-4/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/logomis.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20201205T074500
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20201205T110000
DTSTAMP:20260629T103025
CREATED:20201204T212314Z
LAST-MODIFIED:20201204T212314Z
UID:10001496-1607154300-1607166000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Seminar za pastoralne delavce
DESCRIPTION:5. decembra 2020 pripravljamo spletni seminar za pastoralne delavce s področja mladinske pastorale. Gostje seminarja bo s. Katia Roncalli iz Bratstva Evangelii gaudium. S. Katia je priznana italijanska teologinja\, z bogatimi izkušnjami duhovnega spremljanja\, izvajanja predavanj in katehez tako za mlade kot za redovnike\, duhovnike in odrasle\, ki jih priteguje večna novost evangelija ter vznemirja krik\nsveta. \nPrijava na seminar je obvezna na povezavi: https://forms.gle/vGsASdxtDS3yjHCy5.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/seminar-za-pastoralne-delavce/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Stična-mladih.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20201207
DTEND;VALUE=DATE:20201209
DTSTAMP:20260629T103025
CREATED:20201204T215118Z
LAST-MODIFIED:20201204T220104Z
UID:10001500-1607382000-1607468399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Slovesni praznik brezmadežnega spočetja device Marije
DESCRIPTION:Katoliška cerkev 8. decembra praznuje slovesni praznik brezmadežnega spočetja device Marije. \nMarija je bila spočeta po naravni poti\, kakor vsak drug otrok. Zaradi posebne naloge v zgodovini odrešenja\, saj je bila izbrana\, da postane Božja Mati\, pa je bila po nauku Cerkve obvarovana madeža izvirnega greha in je bila vse od spočetja deležna posvečujoče milosti. To tudi izraža besedna zveza brezmadežno spočetje. \nPomen praznika\nNauk o Marijinem brezmadežnem spočetju namreč pravi\, da je bila Marija\, ki je bila pred vsemi veki določena za mati Božjega Sina Jezusa Kristusa\, ravno zaradi te svoje naloge vnaprej predvidena za svetost in čistost. Bog je zaradi Jezusovega rojstva vnaprej odel Marijo s svojo milostjo\, da je bila od samega začetka svojega bivanja čista in brez madeža. Vse to se je zgodilo že takrat\, ko sta jo spočela njena starša sv. Joahim in sv. Ana. Zato pravimo\, da je bila Marija brez madeža spočeta\, oziroma da je Brezmadežno Spočetje (Lurd). Marija je bila torej obvarovana vsakega greha in še prav posebej izvirnega greha\, s katerim smo ljudje ranjeni in zaradi njega nagnjeni k slabemu. \nBožja Mati\, spočeta brez madeža izvirnega greha\, je za človeštvo ideal in vzor\, hkrati pa tudi porok upanja in priprošnjica pri Bogu. Praznik spominja na Marijino edinstveno mesto v Cerkvi in vabi\, da bi se po njenem zgledu in priprošnji tudi kristjani trudili za svetost kot globinsko prijateljstvo z Bogom. Marija je bila že ob spočetju in vse življenje v stanju posvečujoče milosti\, se pravi brez greha. Kristjan ta dar prejme z zakramentom krsta\, ki mu izbriše izvirni greh\, mu da posvečujočo milost in ga vključi v občestvo Cerkve. Posvečujoča milost pa se mu obnovi pri vsaki iskreni spovedi\, ko mu Bog izbriše grehe\, tako da lahko na novo zaživi odrešeno življenje. \n\nDevica Marija in duhovništvo – Razmišljanje pokojnega škofa Jožefa Smeja\n\nZgodovina praznika\nV desetem stoletju so ga obhajali v zahodnih deželah\, v slovanskih krajih se prvič omenja v 14. stoletju\, v vzhodnih deželah pa so ga obhajali že od petega stoletja. Od leta 1708 je god Brezmadežne\, 8. decembra\, določen za vso Cerkev. Papež Pij IX. je to versko resnico 8. decembra 1854 razglasil za od Boga razodeto v veliko veselje vsega katoliškega sveta. To veselo sporočilo je naznanil z besedami: »Da je blažena Devica Marija bila v prvem trenutku svojega spočetja obvarovana vsakega madeža izvirnega greha\, in sicer po edinstveni milosti in predpravici\, ki jo je podelil vsemogočni Bog z ozirom na zasluženje Jezusa Kristusa\, odrešenika človeškega rodu – to je od Boga razodet nauk in ga morajo zato vsi verniki trdno in stanovitno verovati.« \nNa poseben način je to versko resnico potrdila Marija sama\, ko se je v Lurdu prikazala mladi Bernardki Soubirous in se predstavila z besedami: “Jaz sem Brezmadežno Spočetje.” \nUpodobitve\nBrezmadežno Devico Marijo upodabljamo po prizoru iz Knjige razodetja kot “ženo\, ogrnjeno s soncem\, in luno pod njenimi nogami\, na njeni glavi pa venec dvanajstih zvezd” (prim. Raz 12\,1). Z eno nogo stoji na glavi kače\, kar spominja na besede iz prvih poglavij Svetega pisma: Njen zarod ti bo glavo strl\, ti ga boš pa ranila na peti. (prim. 1 Mz 3\,15). \nMarija\, mati duhovnikov in bogoslovcev\n8. december je poseben praznik za slovenske duhovnike in bogoslovce\, ki so se na ta dan v prvem letniku bogoslovja slovesno posvetili Mariji. To posvetitev vsako leto obnavljajo. \n\nBesedilo je delno povzeto s spletne strani Škofije Novo mesto. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/8-12-2020-katoliska-cerkev-bogoslovje-cerkev-na-slovenskem-duhovniki-marija-praznik-teologija-katoliska-cerkev-8-decembra-praznuje-slovesni-praznik-brezmadeznega-spocetja-device-marije-marija/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/slika_brezmadezna_0-copy.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20201216
DTEND;VALUE=DATE:20201224
DTSTAMP:20260629T103025
CREATED:20201204T221409Z
LAST-MODIFIED:20201204T221409Z
UID:10001505-1608159600-1608764399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Bogoslužna priprava na božič – božična osemdnevnica
DESCRIPTION:Sklepno obdobje adventnega časa v Katoliški cerkvi začenjamo 17. decembra z božično osemdnevnico\, ki predstavlja neposredno bogoslužno pripravo na božič. \nSplošna razlaga božične osemdnevnice \nSklepno obdobje adventnega časa v Katoliški cerkvi začenjamo 17. decembra z božično osemdnevnico\, ki predstavlja neposredno bogoslužno pripravo na božič. Bogoslužna priprava v obliki osemdnevnice vernikom želi približati hrepenenje in pričakovanje Gospodovega rojstva. Pomembno vlogo in slovesni ton v tem času pri bogoslužju dajejo posebne antifone\, imenovane tudi O – odpevi\, ki so odpevi pred Marijinim slavospevom Magnificat (prim. Lk 1\,47–55). Antifone razlagajo prispodobe iz bogate svetopisemske simbolike\, ki napoveduje Jezusovo rojstvo. Njihov namen je pospešiti in spodbuditi veselo pričakovanje. V osmih dneh se zvrstijo naslednje antifone\, pri čemer se vsaka izmed njih začne z odpevom: O Modrost\, O Gospod in Voditelj\, O korenina Jesejeva\, O ključ Davidov\, O Vzhajajoči\, O Kralj narodov ter O Emanuel. \nPojma božična osemdnevnica ne smemo enačiti s pojmom božična osmina. Prva predstavlja neposredno pripravo na božič\, druga pa je obdobje osmih dni\, ki jih v bogoslužju obhajamo po božiču. \n  \nStrokovna razlaga božične osemdnevnice in O – odpevi \nLiturgična navodila govorijo le o posebni pripravi na praznovanje Gospodovega rojstva. Ta priprava se začne 17. decembra in znaša le osem dni priprave. Ker je 24. decembra že sveti večer\, se ta priprava praktično omeji na en teden. Prav temu tednu ustreza sedem spevov\, ki se v latinščini imenujejo Antiphonae Majores ali O – antifone\, tudi O – odpevi\, saj se sleherna začne s črko »O«\, s katero ob hrepenenju izražamo tudi začudenje. \nTe antifone pozna Cerkev že iz časa Amalarija iz Metza (+ 851 po Kr.)\, ki je predstavnik alegoričnega načina razlaganja bogoslužja. O antifonah pravi takole: »Antiphonae\, quae habent omnes O in capite\, signum quoddam admirabile et investigabile ostendunt nobis in his diebus celebrari.« To so: O Sapientia\, O Adonai\, O radix Jesse; O clavis David\, O Oriens\, O Rex gentium\, O Emmanuel\, ki se v Molitvenem bogoslužju nahajajo pred Marijinim hvalospevom – Magnificat\, pri maši pa stojijo kot vrstica pri aleluji. Tem sedmim antifonam je za 24. december dodana antifona iz prvih večernic praznika Gospodovega rojstva Cum ortus fuerit sol de caelo (Ko bo jutri sonce vzšlo\, bomo videli najvišjega Kralja\, ki prihaja …) tako\, da jih je osem. Iz tega sledi\, da gre za osemdnevno pripravo na praznik Gospodovega rojstva. \nIz zgodovine razvoja bogoslužja vemo\, da je rimski obred poznal le sedem O – antifon\, medtem ko so druge Cerkve poznale podobne antifone in tudi več kot rimska Cerkev: devet ali celo dvanajst. Po tej različnosti se je kljub rimskim sedmim antifonam ustalil izraz novena kot priprava na praznik za razliko od octava\, ki je osemdnevno praznovanje praznika. \nRimske O – antifone pripisujejo papežu Gregorju Velikemu (540–604 po Kr.) in tvorijo v akrostihu od zadaj naprej zanimivi besedi »ero cras«\, (v bodoče bo … ali jutri bo …)\, izraz upanja\, ki ga sedaj vsebuje antifona za zadnji dan devetdnevnice. Skratka\, izraz novena ali devetdnevnica ima simbolni pomen. To je sveti čas pobožnega in veselega pričakovanja. \nStrokovno razlago je pripravil profesor liturgike na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani izr. prof. dr. Slavko Krajnc. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/bogosluzna-priprava-na-bozic-bozicna-osemdnevnica/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20201223T163000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20201223T163000
DTSTAMP:20260629T103025
CREATED:20201204T214543Z
LAST-MODIFIED:20201204T214543Z
UID:10001499-1608741000-1608741000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Maša za domovino
DESCRIPTION:Pred praznikom samostojnosti in enotnosti\, ki bo letos posebno prazničen\, saj obeležujemo 30. obletnico plebiscita\, bo ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore OFM daroval sveto mašo v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja. Prisotnost vernikov je odvisna od takratne epidemiološke slike in priporočil NIJZ.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/masa-za-domovino-7/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/DSC_6316-635x37512.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20201224
DTEND;VALUE=DATE:20201226
DTSTAMP:20260629T103025
CREATED:20201204T215351Z
LAST-MODIFIED:20201207T190953Z
UID:10001501-1608850800-1608937199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Božič – praznik Jezusovega rojstva
DESCRIPTION:Na božični dan\, 25. decembra\, v Katoliški cerkvi praznujemo rojstvo Jezusa Kristusa. Vsebina praznika je povezana s skrivnostjo Božjega učlovečenja. Z Jezusovim prihodom v zgodovino se je Bog dokončno in nepreklicno zavzel za svet in za človeka.[1] \nNatančen datum Jezusovega rojstva ni znan\, čeprav je njegovo rojstvo zgodovinsko dejstvo. Po tem dogodku od 6. stoletja naprej štejemo tudi človeško zgodovino. Papež Julij I. (337–352) je za datum Jezusovega rojstva določil 25. december. Čas zimskega solsticija je bil že v predkrščanskih časih obdobje praznovanja in festivalov. Cerkev se je temu prilagodila in obdobju okoli solsticija\, ko se dnevi začenjajo daljšati\, dala novo vsebino. Ob prihodu nove luči v naravo kristjani praznujemo novo Luč\, ki ne bo nikoli ugasnila. Kakor koli natančen datum Jezusovega rojstva za krščanske veroizpovedi danes ni več bistvenega pomena\, pač pa je glavna njegova vsebina: Božji Sin se je učlovečil in prišel na svet\, da bi človeštvo odrešil njegovih grehov. \nV Cerkvi so za božič že zgodaj vpeljali navado trikratnega obhajanja maše (opolnoči\, ob zori in podnevi)\, kakršne nima noben drug praznik. Cerkev še danes ob božiču opravlja trikratno evharistično slavje – vsak duhovnik sme izjemoma opraviti tri maše. Pri polnočni maši je največji poudarek na Jezusovemu rojstvu v hlevu[2] in hvalnici angelov\, pri zorni ali pastirski maši se pripoved nadaljuje s pastirji\, ki so obiskali Jezusa\,[3] s čimer se pripoved o rojstvu konča. Dnevna maša je vsebinsko najgloblja\, saj je središčni odlomek iz Svetega pisma vzet iz začetka Janezovega evangelija.[4] \n»Ko Bog v polnosti časov pošlje svojega edinega Sina in Duha ljubezni\, razodene svojo najglobljo notranjo skrivnost. Bog sam je večno izmenjavanje ljubezni: Oče\, Sin in Sveti Duh; in namenil nam je deležnost pri tem večnem izmenjavanju« (Katekizem Katoliške Cerkve 221). V liku Jezusa Kristusa\, učlovečenega Božjega Sina\, najdemo razlago Boga Očeta\, ki nam je razumljiva šele po delovanju Svetega Duha\, ki je izlit v našo notranjost.[5] \nZ Jezusovim rojstvom Bog postane del zgodovine človeštva. Leto njegovega rojstva deli zgodovino na dvoje: pred in po Kristusu. S trenutkom\, ko se je Božji Sin učlovečil\, se je svet spremenil. Prišla je Luč\, da bi premagala moralno noč človeštva\, prišlo je Življenje\, da bi se zoperstavilo »kulturi smrti«\, prišla je Pot\, da bi pokazala\, ljudem\, ki tavajo v tej »dolini solz«\, smer\, ki pelje v Nebesa. \nPraznik Jezusovega rojstva je za vsakega kristjana priložnost\, da se odpre in dovoli\, da se Bog rodi v njegovem srcu ter tako utrdi in poglobi svojo vero. \nJaslice\nNe vemo natančno\, kdaj so začeli postavljati jaslice po cerkvah in hišah\, eno je gotovo\, da imajo izvor v božični skrivnosti in da so se nam zdaj tako priljubile\, da brez njih ni božiča. So živa predstavitev božične skrivnosti in naš izraz pojmovanja te skrivnosti. Nekateri trdijo\, da so jih poznali že v 4. stoletju\, vsaj v Betlehemu\, sv. Frančišek Asiški pa jih je leta 1223 postavil v gozdu pri kraju Greccio v Umbriji. \nPodobe Jezusa\, Marije in Jožefa nam brez besed pripovedujejo o Božji ljubezni do nas\, pa tudi o ljubezni\, ki vlada v sveti Družini. \nPesem Sveta noč\nPesem Sveta noč je nastala za božič leta 1818 v Oberndorfu pri Salzburgu. Župnikov pomočnik Josef Mohr je napisal besedilo\, učitelj Franc Ksaver Gruber\, cerkovnik in organist v Oberndorfu\, pa ga je uglasbil. Na sam sveti večer 1818 je Mohr prinesel Gruberju besedilo s prošnjo\, naj ga uglasbi za dva solo glasova in zbor ter pripiše še spremljavo za kitaro. Gruber je to takoj naredil in pesem so peli že pri tisti polnočnici. Sčasoma se je razširila po svetu in postala najbolj znana in najbolj priljubljena božična pesem\, brez katere si ne moremo predstavljati božiča. \nBožični čas\nBožični čas se začenja na predvečer praznika Gospodovega rojstva in traja do nedelje po prazniku Gospodovega razglašenja\, to je vključno do nedelje Jezusovega krsta. V središču božičnega časa je božič – praznik Gospodovega rojstva. Praznik nas vsako leto znova spominja\, da nas Bog tako ljubi\, da je dal svojega edinorojenega Sina\, da bi se nihče\, kdor vanj veruje\, ne pogubil\, ampak imel večno življenje (prim. Jn 3\,17). \nDruga božja oseba sprejme po Mariji našo človeško naravo in postane pravi človek. Nevidni Bog postane viden\, da ga moremo poslušati in posnemati. Bog postane človek zato\, da bi mi živeli Božje življenje. Praznik Gospodovega rojstva – božič\, je vedno sodoben\, saj je praznik vseh trenutkov našega življenja\, ker se more vsak čas izvršiti božja zamenjava. Vsak dan\, vsak trenutek nam Bog daje Kristusa\, mi pa se moramo po Kristusu darovati Bogu. Božični čas je kratek\, a zelo bogat. \nPraznik Gospodovega rojstva ima osmino\, ki se konča s praznikom Marije\, svete Božje Matere. Med osmino je nedelja svete Družine. Drugi zelo pomemben praznik božičnega časa je Gospodovo razglašenje (6. januar). Pri njem gre za razodetje Jezusovega božanstva. Najprej modrim\, za tem ob krstu v reki Jordan\, nato pa še na svatbi v Kani Galilejski. S praznikom Jezusovega krsta\, v nedeljo po Gospodovem razglašenju se konča praznovanje njegovega skritega življenja in začenja spomin javnega oznanjevanja in navzočnosti Božjega kraljestva. \nVir: Katoliška Cerkev \n\n1] Prim. »Bog je namreč svet tako vzljubil\, da je dal svojega edinorojenega Sina\, da bi se nihče\, kdor vanj veruje\, ne pogubil\, ampak bi imel večno življenje« (Jn 3\,16).\n[2] »In rodila je sina\, prvorojenca\, ga povila in položila v jasli\, ker v prenočišču zanju ni bilo prostora« (Lk 2\,7).\n[3] »Ne bojte se! Glejte\, oznanjam vam veliko veselje\, ki bo za vse ljudstvo« (Lk 2\,10).\n[4] »V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Ta je bila v začetku pri Bogu. Vse je nastalo po njej in brez nje ni nastalo nič\, kar je nastalo. V njej je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi. In luč sveti v temi\, a tema je ni sprejela. Bil je človek\, ki ga je poslal Bog; ime mu je bilo Janez. Prišel je zavoljo pričevanja\, da bi pričeval o luči\, da bi po njem vsi sprejeli vero. Ni bil on luč\, ampak pričeval naj bi o luči. Resnična luč\, ki razsvetljuje vsakega človeka\, je prihajala na svet. Beseda je bila na svetu in svet je po njej nastal\, a svet je ni spoznal. V svojo lastnino je prišla\, toda njeni je niso sprejeli. Tistim pa\, ki so jo sprejeli\, je dala moč\, da postanejo Božji otroci\, vsem\, ki verujejo v njeno ime in se niso rodili iz krvi ne iz volje mesa ne iz volje moža\, ampak iz Boga. In Beseda je postala meso in se naselila med nami. Videli smo njeno veličastvo\, veličastvo\, ki ga ima od Očeta kot edinorojeni Sin\, polna milosti in resnice. Janez je pričeval o njej in klical: »To je bil tisti\, o katerem sem rekel: Kateri pride za menoj\, je pred menoj\, ker je bil prej kakor jaz.« Kajti iz njegove polnosti smo vsi prejeli milost za milostjo. Postava je bila namreč dana po Mojzesu\, milost in resnica pa je prišla po Jezusu Kristusu. Boga ni nikoli nihče videl; edinorojeni Bog\, ki biva v Očetovem naročju\, on je razložil« (Jn 1\,1–18).\n[5] Prim. C. Sorč\, Troedini Bog\, v: Priročnik dogmatične teologije\, Družina 2003.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/bozic-praznik-jezusovega-rojstva/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/sveti-štefan.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20201225
DTEND;VALUE=DATE:20201227
DTSTAMP:20260629T103025
CREATED:20201204T215814Z
LAST-MODIFIED:20201207T191005Z
UID:10001502-1608937200-1609023599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. Štefan\, mučenec
DESCRIPTION:Katoliška Cerkev 26. decembra praznuje god sv. Štefana\, diakona in prvega mučenca. \nPri nas praznujemo državni praznik samostojnosti in enotnosti\, uradni državni praznik pa je ta dan tudi v Avstriji\, Bolgariji\, na Češkem\, v Črni gori\, na Danskem\, v Estoniji\, na Hrvaškem\, v Nemčiji\, na Nizozemskem\, Irskem\, v Italiji\, na Poljskem\, v Romuniji\, Srbiji in Španiji. \nDiakonsko posvečenje sv. Štefana  \nApostoli so zaradi obilice oznanjevalnega dela prišli do sklepa\, da potrebujejo pomočnike\, ki bodo skrbeli za gmotne potrebe vdov in revnih članov krščanske skupnosti.[1] Skupnost je izmed svojih članov izbrala sedem mož\, »polnih Duha in modrosti« (Apd 6\,3)\, na katere so apostoli potem položili roke. To je bilo prvo diakonsko posvečenje v zgodovini Cerkve. \nMučeništvo sv. Štefana \nŠtefan je bil učenec judovskega rabina Gamaliela\, ki ga Apostolska dela omenjajo kot tistega\, ki je judovski Sanhedrin (svet starešin) prepričeval\, naj apostola Petra in njegovih tovarišev ne obsodijo na smrt\, ko so ti kljub prepovedi nadaljevali z oznanjevanjem Jezusa Kristusa. Štefan je bil torej izobražen judovski razumnik\, kar je zlasti razvidno iz njegovega spretnega zagovora pred starešinami\, ki niso mogli ugovarjati modrosti in logičnosti njegovih argumentov (prim. Apd 7\,1–53). Zlasti pa je bil »poln milosti in moči in je delal velike čudeže in znamenja med ljudmi« (Apd 6\,8). Ker mu sovražno razpoloženi svet starešin ni mogel do živega s smiselno pravno obtožbo\, so ga obtožili ‘sovražnega govora‘ oz. bogokletnega govorjenja zoper Boga\, kot je bil ta prestopek\, zaradi katerega je bilo v zgodovini krivično obsojenih že nešteto ljudi\, poimenovan v njegovem času. Odpeljali so ga iz mesta Jeruzalem in ga kamenjali. Poročilo o tem je zapisano v 7. poglavju Apostolskih del. Umrl je z besedami: »Gospod Jezus\, sprejmi mojega duha!« in »Gospod\, ne prištevaj jim tega greha!« Med množico\, ki je kamenjala sv. Štefana\, je bil tudi Savel\, poznejši apostol Pavel\, ki je imel med njimi določeno avtoriteto in je odobraval ta umor\, kar dokazuje dejstvo\, da so priče svoja oblačila ‘odložila k njegovim nogam‘ (prim. Apd 7\,58; 8\,1). \nSv. Štefan kot zavetnik \nSv. Štefan je zavetnik kamnosekov\, priprošnjik pri glavobolih in zaščitnik konj. Na Štefanovo zato v mnogih župnijah blagoslavljajo konje. \nKatoliška Cerkev 26. decembra praznuje god sv. Štefana\, diakona in prvega mučenca. \nPri nas praznujemo državni praznik samostojnosti in enotnosti\, uradni državni praznik pa je ta dan tudi v Avstriji\, Bolgariji\, na Češkem\, v Črni gori\, na Danskem\, v Estoniji\, na Hrvaškem\, v Nemčiji\, na Nizozemskem\, Irskem\, v Italiji\, na Poljskem\, v Romuniji\, Srbiji in Španiji. \nDiakonsko posvečenje sv. Štefana  \nApostoli so zaradi obilice oznanjevalnega dela prišli do sklepa\, da potrebujejo pomočnike\, ki bodo skrbeli za gmotne potrebe vdov in revnih članov krščanske skupnosti.[1] Skupnost je izmed svojih članov izbrala sedem mož\, »polnih Duha in modrosti« (Apd 6\,3)\, na katere so apostoli potem položili roke. To je bilo prvo diakonsko posvečenje v zgodovini Cerkve. \nMučeništvo sv. Štefana \nŠtefan je bil učenec judovskega rabina Gamaliela\, ki ga Apostolska dela omenjajo kot tistega\, ki je judovski Sanhedrin (svet starešin) prepričeval\, naj apostola Petra in njegovih tovarišev ne obsodijo na smrt\, ko so ti kljub prepovedi nadaljevali z oznanjevanjem Jezusa Kristusa. Štefan je bil torej izobražen judovski razumnik\, kar je zlasti razvidno iz njegovega spretnega zagovora pred starešinami\, ki niso mogli ugovarjati modrosti in logičnosti njegovih argumentov (prim. Apd 7\,1–53). Zlasti pa je bil »poln milosti in moči in je delal velike čudeže in znamenja med ljudmi« (Apd 6\,8). Ker mu sovražno razpoloženi svet starešin ni mogel do živega s smiselno pravno obtožbo\, so ga obtožili ‘sovražnega govora‘ oz. bogokletnega govorjenja zoper Boga\, kot je bil ta prestopek\, zaradi katerega je bilo v zgodovini krivično obsojenih že nešteto ljudi\, poimenovan v njegovem času. Odpeljali so ga iz mesta Jeruzalem in ga kamenjali. Poročilo o tem je zapisano v 7. poglavju Apostolskih del. Umrl je z besedami: »Gospod Jezus\, sprejmi mojega duha!« in »Gospod\, ne prištevaj jim tega greha!« Med množico\, ki je kamenjala sv. Štefana\, je bil tudi Savel\, poznejši apostol Pavel\, ki je imel med njimi določeno avtoriteto in je odobraval ta umor\, kar dokazuje dejstvo\, da so priče svoja oblačila ‘odložila k njegovim nogam‘ (prim. Apd 7\,58; 8\,1). \nSv. Štefan kot zavetnik \nSv. Štefan je zavetnik kamnosekov\, priprošnjik pri glavobolih in zaščitnik konj. Na Štefanovo zato v mnogih župnijah blagoslavljajo konje. \n\n\n\n[1] Prim. Apd 6\,1–6: »Število učencev je naraščalo. Helenisti pa so v tistih dneh začeli godrnjati čez Hebrejce\, češ da so njihove vdove zapostavljene pri vsakodnevni oskrbi. Dvanajsteri so sklicali množico učencev in rekli: »Ni prav\, da mi zanemarjamo Božjo besedo\, ker strežemo pri mizi. Poiščite si\, bratje\, iz svojih vrst sedem mož\, ki uživajo ugled in so polni Duha in modrosti\, in določili jih bomo za to službo! Mi pa se bomo posvetili molitvi in oznanjevanju besede.« Množica je predlog soglasno sprejela. Izvolili so Štefana\, moža\, ki je bil poln vere in Svetega Duha\, Filipa\, Prohorja\, Nikánorja\, Timona\, Parmenája in Nikolaja\, spreobrnjenca in priseljenca iz Antiohije. Predstavili so jih apostolom in ti so med molitvijo položili nanje roke.« \nVir: Katoliška Cerkev \n\n\n\n\n\n[1] Prim. Apd 6\,1–6: »Število učencev je naraščalo. Helenisti pa so v tistih dneh začeli godrnjati čez Hebrejce\, češ da so njihove vdove zapostavljene pri vsakodnevni oskrbi. Dvanajsteri so sklicali množico učencev in rekli: »Ni prav\, da mi zanemarjamo Božjo besedo\, ker strežemo pri mizi. Poiščite si\, bratje\, iz svojih vrst sedem mož\, ki uživajo ugled in so polni Duha in modrosti\, in določili jih bomo za to službo! Mi pa se bomo posvetili molitvi in oznanjevanju besede.« Množica je predlog soglasno sprejela. Izvolili so Štefana\, moža\, ki je bil poln vere in Svetega Duha\, Filipa\, Prohorja\, Nikánorja\, Timona\, Parmenája in Nikolaja\, spreobrnjenca in priseljenca iz Antiohije. Predstavili so jih apostolom in ti so med molitvijo položili nanje roke.«
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-stefan-mucenec-2/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20201225
DTEND;VALUE=DATE:20210107
DTSTAMP:20260629T103025
CREATED:20201204T213907Z
LAST-MODIFIED:20201204T213907Z
UID:10001498-1608937200-1609973999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Trikraljevska akcija - koledovanje
DESCRIPTION:Adventni akciji\, ki je namenjena pripravi otrok na rojstvo Jezusa – da bi se rodil tudi v njihovih srcih –\, takoj sledi Trikraljevska akcija. Slednja predpostavlja\, da je adventna akcija pustila svoj pozitivni pečat\, in zato povabi otroke\, da gredo sedaj v »akcijo«\, da bi ljudem oznanili veselo novico\, da se je rodil Odrešenik sveta. Obenem ljudem prinašajo blagoslov in voščila. TKA traja od praznika sv. Štefana (26. 12.) pa do svetih treh kraljev (6. 1.). Vsekakor imamo v Misijonskem središču Slovenije trden namen\, da se Trikraljevska akcija v vsakem primeru izvede\, saj le-ta predstavlja največji vir podpore našim misijonarjem. \nPriprava gradiva je že v teku. Vprašanje je le: »V kakšni obliki se bo izvedla?« Na slednje pa vam zaradi spreminjajočih se razmer še ne moremo dati dokončnega odgovora. Potek izvedbe TKA vam bomo zato naknadno sporočili v elektronski obliki oz. v božičnem pismu\, ki ga na župnije razpošljemo vsako leto. \nZa razumevanje in vašo podporo se vam najlepše zahvaljujemo. \nMisijonsko središče Slovenije
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/trikraljevska-akcija-koledovanje-4/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/koledniki1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20201226
DTEND;VALUE=DATE:20201228
DTSTAMP:20260629T103025
CREATED:20201204T220403Z
LAST-MODIFIED:20201204T220403Z
UID:10001503-1609023600-1609109999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Nedelja Svete družine
DESCRIPTION:V Katoliški cerkvi praznik svete družine obeležujemo v spomin na družinsko skupnost\, ki so jo sestavljali Božji Sin Jezus iz Nazareta\, njegova mati Marija in krušni oče sveti Jožef. Praznujemo prvo nedeljo po božiču\, nedeljo pa poimenujemo nedelja svete družine. Letos bo to 31. decembra. \nZgodovina praznika \nČeščenje svete družine je sorazmerno nov pojav\, saj se je pojavilo v 17. stoletju\, ko je bilo pod tem naslovom ustanovljenih nekaj redovnih skupnosti in so nastale tudi prve umetniške upodobitve. Pobudnik praznika je bil prvi katoliški škof v Quebecu msgr. Fraçois-Xavier de Laval\, ki je v svojo škofijo vpeljal praznik svete družine in osnoval Bratovščino svete družine (1665)\, katere vodstvo je zaupal laiški misijonarki in veliki častilki svete družine Barbe D’Ailleboust. Papež Janez Pavel II. (1978–2005) je msgr. Lavala leta 1980 tudi razglasil za blaženega. \nVsebina praznika \nŽivljenje nazareške družine je v Svetem pismu skopo opisano. Evangeliji poročajo o Jezusovem rojstvu v Betlehemu (Lk 2\,1–7 in Mt 1\,18–25)\, obisku modrih (Mt 2\,1–12)\, begu v Egipt (Mt 2\,13–15)\, vrnitvi iz Egipta (Mt 2\,19–23) o Jezusovem darovanju (Lk 2\,22–38) ter najdenju v templju (Lk 2\,41–52). \nPraznik svete družine je v cerkveni bogoslužni koledar leta 1926 uvrstil papež Benedikt XV. (1914–1922). Do takrat so ga obeleževali samo po krajevnih Cerkvah. Papež Benedikt XV. in njegovi predhodniki (zlasti papež Leon XIII.) so praznik podpirali tudi zato\, da so izrazili nestrinjanje z razpadanjem tradicionalnega družinskega življenja ter z njim povezanih vrednot\, kar se je začelo kazati ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja. \nPraznik svete družine je tudi praznik vsake človeške družine\, ki nastane s poroko med možem in ženo oz. s sklenitvijo zakramenta sv. zakona med zaročencema. Glavni namen dneva je predstaviti vzajemnost\, spoštovanje in ljubezen\, ki so jih v medsebojnih odnosih živeli Jezus\, Marija in Jožef. Družinsko življenje je kraj posvečevanja članov družine\, zato je sv. Janez Krizostom (347–407) kristjane spodbujal\, naj iz svojih družin ustvarijo družinsko Cerkev. To lahko storijo tako\, da osebni odnos z Jezusom postavijo v središče osebnega in družinskega življenja. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/nedelja-svete-druzine-2/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20201227
DTEND;VALUE=DATE:20201229
DTSTAMP:20260629T103025
CREATED:20201204T221035Z
LAST-MODIFIED:20201204T221130Z
UID:10001504-1609110000-1609196399@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Sv. nedolžni otroci
DESCRIPTION:V zvezi z božičnim praznikom Cerkev že od 5. stoletja obhaja spomin nedolžnih betlehemskih otrok\, ki jih je dal pomoriti kralj Herod\, ker je hotel spraviti s poti dete Jezusa\, ki so ga modri z Vzhoda označili kot ‘novorojenega judovskega kralja’. \nTi otroci so bili dejansko umorjeni zaradi Kristusa. Čeprav takšne smrti niso sprejeli nase zavestno (za mučeništvo v pravem pomenu je to potrebno)\, jih je Cerkev že zgodaj častila kot prave mučence. Na Zahodu so njihov praznik vsaj že sredi 6. stoletja obhajali 28. decembra. \nO teh malih mučencih poroča sveti Matej v drugem poglavju svojega Evangelija. Jezusovo rojstvo je privabilo modre z Vzhoda\, da so se prišli poklonit novorojenemu judovskemu kralju. Njegova zvezda jih je pripeljala najprej v Jeruzalem. Ko je judovski kralj Herod slišal o tem novorojenem judovskem kralju\, se je silno prestrašil. Zbal se je za svoj kraljevski prestol. Sklical je velike duhovnike in pismouke ter jih spraševal\, kje neki bi mogel biti rojen ta judovski kralj\, o katerem govorijo modri. Pismouki so mu povedali\, da je prerok Mihej napovedal\, da se bo Kristus\, vojvoda in pastir\, rodil v Betlehemu v Judeji. \n\nNarodni dan molitve za nerojeno človeško življenje\n\nTedaj je Herod modre poklical k sebi in jih natančno spraševal o zvezdi\, ki jih je vodila\, in jim naročil\, naj gredo v Betlehem\, počastijo novorojenega judovskega kralja\, potem pa naj se vrnejo in mu poročajo\, ker bi ga tudi sam rad šel počastit. V resnici pa je v svojem srcu sklenil\, da bo otroka umoril. Modri so res nadaljevali pot proti Betlehemu\, kjer so Jezusa počastili in mu izročili svoje darove. Na božji opomin pa se niso vrnili k Herodu. Ta jih je nekaj časa čakal\, potem pa\, ko je sprevidel\, da jih ne bo\, je izpeljal krut načrt: dal je v Betlehemu in okolici pomoriti vse dečke\, dveletne in mlajše\, misleč\, da bo med temi tudi tisti novorojeni kralj\, o katerem so govorili modri z Vzhoda. Ta peklenski načrt mu je spodletel\, kajti Bog je po svojem angelu Jožefu velel\, naj vzame dete in njegovo mater ter se umakne v Egipt\, dokler kruti Herod ne umrje. Človeško gledano so betlehemski otroci umrli kot nedolžne žrtve\, v luči nedoumljivih božjih načrtov pa kot pričevalci za Kristusa. V molitvenem bogoslužju jih danes Cerkev slavi: »Za Kristusa umrli so\, / nedolžni so prišli v nebo. / Zdaj v slavi se radujejo\, / med angeli prepevajo.« \nAlbin Škrinjar v svojih evangeljskih premišljevanjih razlaga: »Jezus ni krut do svojih malih betlehemskih rojakov\, ko jim na neki način povzroča smrt: ali ne bodo za vso večnost v nebesih slika in prilika njegovega detinstva in posebna krona v nebeški slavi?« \nS praznikom nedolžnih otrok je povezan običaj tepežkanja\, zato mu pravijo ‘tepežni dan‘ ali ‘pametiva‘. Zdaj so tepežkarji otroci\, prvotno pa niso ‘tepli’ otroci\, temveč doraščajoči fantje in tudi odrasli možje in sicer predvsem dekleta in mlade žene. Udarci niso bili simbolični\, kot pri današnjem tepežkanju\, ampak kar krepki. Danes dekleta in žene pred tepežkarji bežijo\, nekdaj pa je bilo drugače. Udarci s šibo na ta dan so prinašali blagoslov in rodnost\, zato so jih potrpežljivo in voljno prenašale. \nBesedilo je s spletne strani revije Ognjišče. \nVir: nedo
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/sv-nedolzni-otroci-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/6400637e81086408e61cd569fb2db207e6c069d1.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR