BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Nadškofija Ljubljana - ECPv6.11.0.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Nadškofija Ljubljana
X-ORIGINAL-URL:https://nadskofija-ljubljana.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za Nadškofija Ljubljana
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20260329T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20261025T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260403
DTEND;VALUE=DATE:20260404
DTSTAMP:20260617T012224
CREATED:20260304T141622Z
LAST-MODIFIED:20260304T141701Z
UID:10003087-1775174400-1775260799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Nabirka za Sveto deželo na veliki petek 2026
DESCRIPTION:Na veliki petek\, 3. aprila 2026\, bo po vsej Cerkvi potekala tradicionalna nabirka za Sveto deželo (Collecta pro Terra Sancta)\, ki je namenjena zbiranju sredstev za podporo kristjanov na Bližnjem vzhodu. \nSredstva bodo tako kot vsako leto doslej namenjena ohranjanju prisotnosti kristjanov v deželi\, kjer je Jezus Kristus prvič oznanil svoj nauk\, trpel\, umrl na križu in vstal od mrtvih. Z zbranimi darovi se poleg vzdrževanja edinstvene kulturne dediščine finančno podpirajo tudi socialni\, izobraževalni in romarski programi\, pomaga se mladim družinam ter drugim ogroženim skupinam ljudi. Starodavno nabirko za kristjane v Jeruzalemu je spodbujal že apostol Pavel\, papeži so vseskozi skrbeli za vez med krščanstvom in Sveto deželo\, zadnji dokument v ta namen pa je podpisal sv. papež Pavel VI. leta 1974. \nSlovenski škofje se najlepše zahvaljujejo vsem vernikom in duhovnikom\, ki so leta 2025 za Sveto deželo darovali 126.281\,16 EUR. \nVeč na: http://www.custodia.org.\nPismo kustosa Svete dežele za postni čas 2026 \nDragi brat\, draga sestra\, ki ljubiš Sveto deželo\, \nvsako leto\, ko se približuje Veliki teden\, se naš pogled in naše srce vračata v deželo\, kjer je Božji Sin postal človek in ljubil »do konca« (Jn 13\,1)\, ter dal svoje življenje »za svoje prijatelje« (Jn 15\,13). Tu se je v zgodovini oblikovalo velikonočno skrivnost\, in iz tega dogodka smrti in vstajenja se je rodila Cerkev\, ki jo podpira Sveti Duh in jo usposablja\, da preživi preganjanja\, krize in stiske. \nIz tega velikonočnega izvira Kustodija Svete dežele še naprej črpa smisel in upanje za svoje delovanje\, tudi v težkih časih\, kot so ti\, ki jih živimo. \nZadnja leta so bila za krščanske skupnosti na Bližnjem vzhodu še posebej težka. Vojna je prinesla smrt\, uničenje in strah\, ne le v Gazi\, ampak tudi na Zahodnem bregu\, v Izraelu\, Libanonu in Siriji. K trpljenju\, ki ga je povzročil konflikt\, se je pridružila še dolga odsotnost romarjev\, ki je poslabšala že tako globoko gospodarsko in zaposlitveno krizo. Mnoge krščanske družine\, ki so se preživljale s Svetimi mesti in dejavnostmi\, povezanimi s romanji\, so danes v velikih težavah. \nPravkar smo zaključili Jubilejno leto upanja\, vendar se zdi\, da je upanje samo po sebi ranjeno: v Betlehemu\, Jeruzalemu\, na severu Izraela\, pa tudi v krščanskih skupnostih v Libanonu in Siriji. Pomanjkanje varnosti in dela vedno bolj otežuje preživljanje družin in še bolj predstavljanje prihodnosti za mlade in nove generacije. \nV tem kontekstu še posebej odmevajo besede Svetega očeta\, ki je na avdienci 27. avgusta 2025 pozval vso Cerkev k nujnosti molitve in posta za mir: »Pretekli petek smo z molitvijo in postom spremljali naše brate in sestre\, ki trpijo zaradi vojn… Danes ponovno pozivam k takojšnjemu koncu konflikta v Sveti deželi\, ki je povzročil toliko strahu\, uničenja in smrti« (papež Leon XIV.). \nV luči tega poziva ima veliki petek še globlji pomen. Post in papeška zbirk za Sveto deželo postaneta konkretna gesta cerkvene skupnosti in solidarnosti z matično Cerkvijo v Jeruzalemu. S to zbirko je mogoče podpreti šole\, župnije\, dobrodelna dela\, socialne projekte in nujne ukrepe\, s čimer se ohranja krščanska prisotnost na krajih\, kjer se je krščanstvo rodilo. \nDanes je bolj kot kdaj koli prej nujno obnoviti ne le zgradbe in infrastrukturo\, ampak tudi odnose\, zaupanje in upanje. Ta pot nujno vodi prek izobraževanja: prek šol\, mladih\, družin\, krajev\, kjer lahko vzklije kultura srečevanja\, dialoga in miru. Podpirati izobraževanje pomeni vlagati v prihodnost Svete dežele in vlogo krščanskih skupnosti kot vzpodbude za spravo v družbi\, ki jo zaznamujejo razdeljenost in globoke rane. \nNa veliki petek\, ko gledamo Križanega\, vas prosimo\, da ne pozabite na Sveto deželo\, da v molitvi in konkretni dobrodelnosti pomnite tiste\, ki še naprej živijo in pričajo evangelij v krajih odrešitve. Vaša bližina je dragocen znak upanja in bratstva: pomagajte nam dajati upanje in sejati mir! \nZahvaljujoč se vam za vašo pozornost in vašo radodarnost\, vam zagotavljamo\, da vas bomo vključili v molitve iz svetih krajev\, in vam želimo\, da bi vsi doživeli Gospodovo veliko noč kot vir novega življenja. \nZ bratskim pozdravom in blagoslovom. \nV Republiki Sloveniji opravlja skrb za Sveto deželo: KOMISARIAT ZA SVETO DEŽELO\, Tržaška 85\, 1000 Ljubljana.\nDarove lahko nakažete na naslov: »Sveta dežela 26«\, TRR: SI56 0400 1004 6429 912 \nBratski pozdrav in blagoslov. \nFra Francesco Ielpo OFM\nKustos Svete dežele \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/nabirka-za-sveto-dezelo-na-veliki-petek-2026/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260403
DTEND;VALUE=DATE:20260404
DTSTAMP:20260617T012224
CREATED:20260331T115145Z
LAST-MODIFIED:20260331T115145Z
UID:10003107-1775174400-1775260799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Veliki petek
DESCRIPTION:Veliki petek je dan Jezusovega trpljenja in smrti na križu. \nSimbolika velikega petka predstavlja namero in razpoloženje\, da se v odpovedi odpremo in postanemo bolj razpoložljivi za Božjo milost in spreobrnjenje srca. \nVeliki petek je edini dan v cerkvenem letu\, ko ni svete maše. Pri bogoslužju ob 15. uri\, ko obhajamo spomin na Jezusovo smrt na križu\, molimo križev pot.[1] Obredi velikega petka\, so najstarejša in najbolj častitljiva dediščina starokrščanskega bogoslužja in pobožnosti. \nOpravilo velikega petka ima tri dele. Sveto opravilo se začne v tišini s počastitvijo razgrnjenega oltarja\, ki predstavlja Kristusa\, oropanega človeškega dostojanstva\, ki so mu vzeli vse in ki je na križu občutil zapuščenost. Ko glavni mašnik pred oltarjem na tla leže na obraz verniki pokleknejo in nekaj trenutkov tiho molijo. Zatem prisluhnejo Božji besedi.\nPo berilih se posluša poročilo evangelista Janeza o Jezusovem trpljenju in smrti\, ki je uničila človekovo smrt in odprla pot v poveličano življenje pri Očetu. Po križu so odprta vrata v nebo. \nV prvem je opravilo Božje besede\, med katerim beremo pasijon ali poročilo o Jezusovem trpljenju iz Janezovega evangelija[2] ter med drugim prosimo za sodobno družbo in njene voditelje\, za drugače verujoče in neverujoče\, za cerkvene potrebe kot tudi za odnose z judovsko skupnostjo. V drugem delu častimo križ v znamenje hvaležnosti in spoštovanja\, v tretjem pa je obhajilni obred. Duhovnik že posvečene svete hostije\, ki jih je prinesel iz ječe\, kamor jih je odnesel na veliki četrtek\, po koncu obreda odnese na novo mesto\, tokrat v t. i. Božji grob. \nČeprav ima veliki petek noto žalovanja\, ne smemo spregledati\, da imata svoj smisel tudi veselje in upanje. Tudi na ta dan\, tako kot na cvetno nedeljo\, naj bi prevladovala misel na Kristusovo zmago. Na to nakazuje tudi rdeča mučeniška barva\, ki jo uporabljamo pri bogoslužju in spominja na zmago\, zaradi katere ima mučeništvo svoj pomen. \nV Katoliški cerkvi na veliki petek velja strogi post. \n\n\n\n[1] Ljudsko pobožnost križevega pota\, ki je razdeljena na štirinajst postaj\, molimo in premišljujemo posebej v postnem času. Po večini katoliških cerkva ali kapel so upodobitve postaj križevega pota sestavni del bogoslužnega prostora. Postaje križevega pota so prešle v notranji bogoslužni prostor iz prvotnih postavitev v naravnem okolju\, kjer so (in še vedno) stale kot kapelice križevega pota. Molimo ga ob petkih na dan Jezusove smrti na križu\, pri nas pa je navada\, da ga verniki v velikem številu molijo tudi ob nedeljah\, zlasti na romarskih krajih ali v podružničnih cerkvah\, kjer v premišljevanju našega odrešenja hodijo od postaje do postaje in nosijo križ.\n[2] Pot od Oljske gore do Kalvarije\, prim. Jn 18\,1–19\,42. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/veliki-petek-6/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/krizanje-nadskof_1.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR