BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Nadškofija Ljubljana - ECPv6.11.0.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Nadškofija Ljubljana
X-ORIGINAL-URL:https://nadskofija-ljubljana.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za Nadškofija Ljubljana
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20240331T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20241027T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20240330
DTEND;VALUE=DATE:20240331
DTSTAMP:20260626T155436
CREATED:20240305T102721Z
LAST-MODIFIED:20240305T102721Z
UID:10002676-1711756800-1711843199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Velika sobota
DESCRIPTION:Velika sobota je dan celodnevnega češčenja Jezusa v Božjem grobu\, kamor je bil prenesen na veliki petek. Blagoslov velikonočnih jedil ima posebno simboliko. \nVelikonočno praznovanje se začne z obredi velikonočne vigilije (bdenja)\, ki s slovesnim bogoslužjem uvede v skrivnost Kristusovega vstajenja. Pri tem imajo poseben pomen blagoslov ognja\, hvalnica velikonočni sveči\, ki predstavlja vstalega Kristusa\, in krstno bogoslužje oz. obnovitev krstnih obljub. Pri maši bo duhovnik prebral več svetopisemskih besedil\, ki predstavljajo odrešenjsko zgodovino. Velikonočni vigiliji zaradi bogate simbolike in bogoslužnega dogajanja pravimo tudi mati vseh vigilij. \nOgenj\nOgenj použiva\, ogreva\, žge\, prečiščuje …\, zato je že od nekdaj veljal za posebej dragocenega. V Svetem pismu nastopa na več mestih: npr. Bog se Mojzesu prikaže v gorečem grmu na gori Sinaj (prim. 2 Mz 3\,2); Izraelce je na poti skozi puščavo spremljal ognjeni steber\, ki je bil znamenje Božje navzočnosti (prim. 2 Mz 13\,21–22) ter drugod\, kjer ima vlogo prečiščevanja. \nV Stari zavezi se ogenj uporablja kot simbol razodevanja Boga. Simbolizira namreč Božjo nepristopnost in svetost. \nZa kristjane je z ognjem najbolj izrazito povezan binkoštni dogodek. Petdeset dni po veliki noči se spominjamo prihoda Svetega Duha med apostole. Sveti Duh se je v šumu\, ki je nastal ob bližajočem se viharju\, spustil nad apostole v obliki plamenu podobnega jezika (prim. Apd 2\,1–3). \nPri bogoslužju se ogenj uporablja pri slovesnih mašah v kadilnici z žarečim ogljem\, na katerega se nalaga kadilo. Ob veliki noči se ogenj tudi blagoslavlja\, saj simbolizira Kristusa\, ki je luč sveta. \nVoda\nSimbolika vode odkriva njen pomen v vsakdanjem življenju. Kakor si človek umaže telo\, si lahko umaže tudi dušo\, zato jo moramo po potrebi tudi očistiti. Voda je v različnih kulturah znamenje notranjega očiščevanja. Potopitev v vodo Gangesa za hindujce\, v Nil za Egipčane ali v Jordan za Jude je imela in ima še vedno velik pomen za odpuščanje grehov in notranje očiščenje. \nV številnih kulturah\, tudi pri Izraelcih\, je poznano obredno očiščevalno umivanje pred vstopom v tempelj ali na začetku molitve. Umivanje rok pred molitvijo in jedjo nima samo higienske vloge\, ampak nakazuje tudi na notranje očiščenje. Voda\, ki telesu omogoča preživetje\, izraža najgloblja hrepenenja človeškega bitja: srečo\, svobodo\, ljubezen\, resnico.[9] Vode\, ki poplavijo in povzročajo razdejanja\, lahko prinašajo tudi smrt. Ta dvojnost pomaga razumeti zakrament krsta\, pri katerem je voda bistvena prvina in v katerem najdemo dva vidika: smrt greha in prerojenje za prejemanje milosti v novem življenju. \nSpomin na krst je najbolj izrazit pri velikonočnem bdenju (vigiliji) na veliko soboto. Mašnik blagoslovi krstno vodo in če so pri bogoslužju navzoči katehumeni\, jih ob tej priložnosti krsti. \nIzhajajoč iz simboličnega pomena vode pri krstu razumemo tudi uporabo blagoslovljene vode\, ki nas spominja na prvi zakrament. Mašnik včasih na začetku maše (npr. v postnem času) občestvo pokropi z vodo\, ki jo je prej blagoslovil\, s čimer nas spomni\, da smo bili krščeni in pri krstu tudi očiščeni grehov. Ta obred je nadomestil starodavno navado Cerkve\, ko so si verniki v cerkvenem preddverju pred evharističnim slavjem umili roke. Ta navada se je v določeni meri ohranila do danes\, saj verniki ob vstopu v cerkev pomočijo roko v kropilnik z blagoslovljeno vodo ter se z njo pokrižajo. \nVodo uporabljamo tudi pri maši. Po tem ko ministrant duhovniku prinese kruh in vino\, si ta umije roke. Nekdaj je bil za to praktični razlog\, saj si je duhovnik z darovi\, ki so jih iz narave prinašali verniki\, umazal roke. Ta obred je opisan že v bogoslužnih besedilih sv. Hipolita Rimskega sredi 2. st. po Kristusu. Umivanje rok ima tudi simbolni pomen obrednega očiščevanja. Željo in prošnjo\, da bi se Bogu bližali skesani in očiščeni\, izraža tudi molitev\, ki jo duhovnik tiho moli med umivanjem rok: »Izmij\, Gospod\, mojo krivdo in očisti me mojih grehov.« Duhovnik zlije nekaj kapljic vode tudi v kelih z vinom. To dejanje predstavlja združenje med vernikom (simbol vode) in Kristusom (simbol vina)\, kar nakazuje tiha duhovnikova molitev: »Po skrivnosti te vode in vina naj bomo deležni Božje narave Kristusa\, ki je postal deležen naše človeške narave.« Voda in vino nas spominjata na Kristusovo smrt\, ko sta iz njegove strani pritekli »kri in voda«. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/velika-sobota-4/
END:VEVENT
END:VCALENDAR