BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Nadškofija Ljubljana - ECPv6.11.0.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Nadškofija Ljubljana
X-ORIGINAL-URL:https://nadskofija-ljubljana.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za Nadškofija Ljubljana
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20230326T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20231029T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230702
DTEND;VALUE=DATE:20230710
DTSTAMP:20260627T064142
CREATED:20230606T082610Z
LAST-MODIFIED:20230606T082610Z
UID:10001895-1688256000-1688947199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Poletni teden v Taizéju 2023 - 1. termin (julij)
DESCRIPTION:Katoliška mladina tudi letos organizira dve romanji v Taizé. Prvo bo potekalo od 2. do 9. julija 2023 in drugo od 20. do 27. avgusta 2023. \n“V Taizé se napotimo tako\, kot se napotimo k izviru vode. Popotnik se tu ustavi\, odžeja in odpravi naprej\,” je rekel Janez Pavel II. med svojim obiskom Taizéja 1986. Kot kraj preprostosti\, tišine in miru je stičišče mladih\, ki žejajo po živi vodi\, ki jo obljublja Kristus. \nKatoliška mladina tudi letos organizira dve romanji v Taizé. Za mlade od 16. do 30. leta je teden preživet v Taizéju možnost\, da se po molitvi\, pogovorih in srečanjih z vrstniki z vse Evrope\, srečajo z Bogom. Letos je pot v Taizé še posebej smiselna\, ker je tudi odlična priprava\, na novoletno Evrosko srečanje mladih\, ki bo letos potekalo v Ljubljani. Kdor se prej še ni srečal z načinom življenja v Taizéju\, kogar zanima\, kaj je bistvo in poudarek te izkušnje\, je lepo povabljen\, da se letos odpravi v Taizé. \nVse informacije in povezave do prijavnice lahko najdete na spletni strani Katoliške mladine. \nTilen Čebulj\, Katoliška mladina \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/poletni-teden-v-taizeju-2023-1-termin-julij/
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Logo-Katoliska-mladina.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230708
DTEND;VALUE=DATE:20230709
DTSTAMP:20260627T064142
CREATED:20230702T155101Z
LAST-MODIFIED:20230702T155101Z
UID:10001908-1688774400-1688860799@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Obletnica posvetitve bazilike v Stični
DESCRIPTION:Cistercijanski samostan v Stični 8. julija praznuje obletnico posvetitve cerkve Žalostne Matere Božje (posvečena leta 1156) in je bila leta 1936 razglašena za baziliko. \nBazilika danes služi tudi kot župnijska cerkev\, kot Marijin romarski kraj pa je bila 1936 razglašena za baziliko. Je ena izmed največjih cerkva v Sloveniji\, po nekaterih virih pa naj bi bila tudi najdaljša. \nCerkev je 8. julija 1156 posvetil oglejski patriarh Pelegrin I. Kot vse cistercijanske cerkve je tudi ta dobila posvetitev Materi Božji. Raziskave so pokazale\, da je bila že takratnja cerkev sezidana kot troladijska slopna bazilika s prečno ladjo in dvema dolgima stranskima kapelama. \nCistercijanski samostan ali opatija Stična je najstarejši samostan na slovenskem ozemlju. Cistercijani smo pripadniki reformiranega benediktinskega življenja. Reformo so v Franciji začeli in izpeljali sv. Robert\, sv. Alberik in sv. Štefan Harding\, ki veljajo za ustanovitelje reda. Ime izahaja po prvi in matični opatiji v kraju Citeaux (beri : sito\, latinsko: Cistercium) v Burgundiji v Franciji. \nCistercijanska Opatija Stična  je najstarejši samostan na današnjem slovenskem ozemlju in edina opatija\, ki še deluje. V sklopu samostana se nahaja Bazilika Žalostne Matere Božje\, ki služi tudi kot župnijska cerkev. \nZačetki samostana segajo v leto 1132. Samostan je kmalu po ustanovitvi postal pomembno versko\, kulturno in gospodarsko središče Kranjske. Bogata samostanska knjižnica je do jožefinskih reform varovala dragocene iluminirane rokopise v latinščini iz 12. in 13. stoletja\, ki so nastali v stiškem skriptoriju. V samostanu je leta 1428 nastal za slovensko slovstvo pomemben Stiški rokopis\, eden prvih pisnih spomenikov v slovenščini. \nŽe v 12. stoletju se v Stični omenja samostanska šola\, ki pa je verjetno sčasoma sprejemala za izobraževanje tudi dečke od zunaj. Tako se omenja\, da je verjetno skladatelj Jakob Gallus iz Ribnice\, svojo prvo izobrazbo dobil v Stični. Od 14. stoletja naprej je stiški samostan pošiljal svoje nadarjene menihe za univerzitetni študij verjetno v cistercijanski kolegij pri Dunaju. Od 14. stoletja naprej je namreč cistercijanski red svojim članom dovoljeval stik z gosti in ljudmi iz okolice\, kar so redovni statuti sprva prepovedovali. Zaradi tega in tudi zaradi začenjajoče nove miselnosti renesanse je nastal v 15. stoletju Stiški rokopis\, ki obsega razen glavnega besedila v latinščini tudi najstarejše zapisano slovensko besedilo: molitev pred pridigo\, molitev “Pozdravljena Kraljica”\, dva obrazca splošne spovedi in začetek stare velikonočne pesmi. \nPatriarh Peregrin je Stični že ob njenem nastanku podelil toliko posesti in dohodkov\, da je mogla živeti. Ker so menihi zlasti v prvih stoletjih imeli veliko izdatkov za gradnje in dograjevanje stavb in njihove opreme\, posebej še za njeno najimenitnejšo stavbo\, veličastno romansko cerkev\, jim je ustanovitelj moral povečati dohodke. \nČeprav je bilo življenje in arhitektura Stične zastavljena skromneje kot po mnogih drugih cistercijanskih samostanih po Evropi\, se je vendar sčasoma Stična toliko opomogla\, da je mogla v neki meri slediti ostalim. Vseskozi so skušali skrbeti\, da so bili samostanski prostori \, kjer se je odvijalo skupno življenje menihov\, lepo urejeni\, in še posebej rezidenca opata – prelatura\, ki je bila namenjena sprejemanju in stanovanju gostov in nekako predstavljala skupnost pred javnostjo. Križni hodnik v Stični je sčasoma dobil zidano zgodnjegotsko obliko s skromno poslikavo zaradi samostanskih pravil in zaradi skromnejših razmer v naših krajih. Iz istih razlogov tudi ni dobil izrazitejših figuralnih okrasitev. \nSkozi stoletja je samostan spreminjal svojo arhitekturno podobo\, tako da danes najdemo sledove romanike\, gotike in baroka. Vse do danes pa se je ohranilo najstarejše jedro samostana\, ki ga tvorita znameniti križni hodnik in redovna cerkev. V času reform Jožefa II. leta 1784 je bil samostan razpuščen. Ponovno so ga obudili cistercijani šele leta 1898. Od takrat dalje samostan ponovno nemoteno deluje. \nSamostan ter cerkev sta danes zavarovana kot nepremična spomenika državnega pomena\, sam samostan pa predstavlja pomembno versko in kulturno središče. \nVeč na: www.sticna.eu \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/obletnica-posvetitve-bazilike-v-sticni/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Stična1-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230708
DTEND;VALUE=DATE:20230717
DTSTAMP:20260627T064142
CREATED:20230606T073519Z
LAST-MODIFIED:20230606T090345Z
UID:10001887-1688774400-1689551999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Osemdnevne duhovne vaje v tišini: Oče\, reci mi besedo\, da se rešim
DESCRIPTION:Datum: 8. 7. (zvečer)–16. 7. 2023 (zaključek s kosilom) \nKraj: Ignacijev dom duhovnosti\, Ulica stare pravde 11\, 1000 Ljubljana \nVodi: p. Janez Poljanšek DJ (janez.poljansek@rkc.si) \nPrijave na spletni strani: https://ignacijevdom.si/ \nIgnacijanske duhovne vaje z glavnim poudarkom na molitvi ob Božji besedi bodo tokrat spremljali misli in duhovni napotki iz krščanske dediščine\, od puščavnikov do sodobnih bogoiskateljev. Udeleženci imajo možnost osebnega duhovnega spremljanja. \nPovabljeni redovniki\, redovnice in drugi. \nP. Milan Bizant DJ
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/osemdnevne-duhovne-vaje-v-tisini-oce-reci-mi-besedo-da-se-resim/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Ignacijev-dom-duhovnosti1.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR