BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Nadškofija Ljubljana - ECPv6.11.0.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Nadškofija Ljubljana
X-ORIGINAL-URL:https://nadskofija-ljubljana.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za Nadškofija Ljubljana
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20210328T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20211031T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210705
DTEND;VALUE=DATE:20210706
DTSTAMP:20260629T023831
CREATED:20210705T165003Z
LAST-MODIFIED:20210705T165003Z
UID:10001560-1625443200-1625529599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Ciril in Metod\, sozavetnika Evrope\, slovesni praznik
DESCRIPTION:Sveta brata Ciril (ok. 826–869) in Metod (ok. 812–885) nista prva širila med našim ljudstvom Kristusovega nauka\, pač pa sta ga tako oznanjala\, da sta po letu 863 zanj pridobila vse in postavila temelje slovanski krščanski kulturi. Uvedla sta slovanski jezik v bogoslužje in dala našemu ljudstvu bogoslužne knjige v domačem jeziku\, kar je potrdil papež Hadrijan II. Učeni sv. Ciril je sicer v Rimu umrl 14. februarja 869\, sv. Metod pa je postal panonski nadškof. Njegovo delo je podpiral slovenski panonski knez Kocelj\, umrl pa je 6. aprila 885. V koledarju vesoljne Cerkve je njun god 14. februarja\, v  Sloveniji pa smo ohranili njuno praznovanje tisti dan\, ko ju je častil od leta 1880 naprej rimski koledar\, da lahko z vso slovesnostjo obhajamo v nedeljo po njunem godu »ekumenski dan«. \nVir: Hozana.si
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/ciril-in-metod-sozavetnika-evrope-slovesni-praznik/
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20210705
DTEND;VALUE=DATE:20210706
DTSTAMP:20260629T023831
CREATED:20210705T170049Z
LAST-MODIFIED:20210705T170049Z
UID:10001565-1625443200-1625529599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Podelitev odličja sv. Cirila in Metoda arhitektu Matiji Suhadolcu
DESCRIPTION:V ponedeljek\, 5. julija 2021\, na praznik svetih bratov Cirila in Metoda\, bo jubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore podelil arhitektu Matiji Suhadolcu odličje sv. Cirila in Metoda za zvesto služenje Cerkvi med Slovenci. \nSlovenski škofje so 3. maja 2021 na 123. redni seji Slovenske škofovske konference sklenili\, da podelijo odličje sv. Cirila in Metoda arhitektu Matiji Suhadolcu za zvesto služenje Cerkvi med Slovenci. Arhitekt Suhadolc prejme odličje za svoj sakralni opus in dolgoletni prispevek k ohranjanju slovenske sakralne kulturne dediščine. S prenovami\, rekonstrukacijami in načrtovanjem cerkvenih stavb\, muzejev\, knjižnic ali bogoslužnih prostorov je omogočil številnim slovenskim vernikom\, da so praznovali svojo vero v estetsko urejenih prostorih ter ohranili pomemben del svoje kulturne dediščine tudi za prihodnost.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/podelitev-odlicja-sv-cirila-in-metoda-arhitektu-matiji-suhadolcu/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/SSK-logo-final_cmyk_color_01.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20210705T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20210705T180000
DTSTAMP:20260629T023831
CREATED:20210705T165923Z
LAST-MODIFIED:20210705T165923Z
UID:10001564-1625508000-1625508000@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Odprtje fotografske razstave Svetloba onkraj podaljšanih senc
DESCRIPTION:V ponedeljek\, 5. julija 2021\, ob 18. uri bo v Galeriji Družina odprtje fotografske razstave konceptualnega umetnika Evgena Bavčarja z naslovom Svetloba onkraj podaljšanih senc. \nRazstavo bo odprl predsednik Republike Slovenije gospod Borut Pahor\, o umetniku in razstavi pa bo spregovoril Silvester Gaberšček. \nEvgen Bavčar je filozof\, fotograf\, konceptualni umetnik in borec za pravice slepih. Otroštvo je preživljal v Lokavcu pri Ajdovščini. Ko je pri enajstih letih v nesreči oslepel\, je šolanje nadaljeval v Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani; po šolanju na gimnaziji v Novi Gorici se je vpisal na Filozofsko fakulteto v Ljubljani ter 1972 diplomiral iz zgodovine in filozofije. Po šestmesečnem poučevanju na gimnaziji v Novi Gorici (1972) je s štipendijo francoske vlade (1972\, 1974 in 1975) nadaljeval študij filozofije in estetike na Université Paris 1 Panthéon-Sorbonne. Magistriral je 1973 (Umetnost in družba v sodobni francoski estetiki)\, doktoriral 1976 (Estetika Blocha in Adorna). Od 1976 je bil znanstveni sodelavec na Centre National de la Recherche Scientifique v Parizu. Od 1982 ima francosko državljanstvo. 1988 je bil uradni fotograf pariškega Meseca fotografije (Mois de la Photo) in imel prvo samostojno razstavo. Odtlej je redno razstavljal (mdr. Tokio\, Carigrad\, Berlin\, Praga\, Montreal\, Ljubljana\, Ajdovščina)\, vodil seminarje in delavnice o fotografiji ter predaval na mednarodnih srečanjih. Po upokojitvi 2012 živi med Lokavcem in Parizom. \nBavčar je aktiven predvsem kot fotograf in kot pisec osebnoizpovedne proze\, spremnih besedil k literarnim delom in strokovnih filozofskih razprav\, zlasti s področja estetike. Kot gostujoči profesor na evropskih in ameriških univerzah predava o estetiki in problematiki slepih. Zaradi slepote je njegov pristop k fotografiji specifičen\, večplasten ter neločljivo povezan s filozofskimi razmišljanji o bistvu in izvoru podobe. Izkušnja slepote mu je omogočila vzporedno življenje videčega in slepega. Fotografiranje in pisanje o fotografiji se v njegovem delu dopolnjujeta. Pri ustvarjanju podob izhaja iz podob vidnega sveta\, ki si jih je v spomin vtisnil v otroštvu\, in iz spoznavanja sveta z drugimi čutili. Izhaja iz domišljije oz. sveta\, ki ga vidi s t. i. tretjim očesom\, nato pa s tehniko fotografije ustvari fizično podobo. Nerad ima oznako fotograf\, ustreznejša se mu zdi konceptualni umetnik\, saj njegove podobe ne evidentirajo realnosti\, ampak njegove simbolične\, režirane vstope v camero obscuro in njegove ideje. Bavčarjeva fotografija ne odslikava zgolj vidnega sveta\, z združevanjem podob in svetlobnih posegov podaja kompleksnejše koncepte ter nudi prostor za interpretacijo. Motivika je raznolika; med študijem je začel s portreti in krajino\, danes so njegove stalnice avtoportret\, portret\, akt\, krajina (serije Angeli – spomin na Rilkeja\, Portreti\, Avtoportreti\, Spomini na otroštvo\, Slovenska krajina\, Pogled vode\, Zvezde\, Kozmični pogled\, Pogledi narcisa\, Pogledi ranjenega Erosa\, Nemogoči pogled Narcisa\, Ljubkovanje svetlobe\, Taktilni spomin\, Taktilni pogled\, Sveta Lucija\, Braillova zibelka). Fotografija je zanj refleksija o podobah\, tehničnih sposobnostih\, pomenu fotografije in fotografiji v filozofiji. \nJe častni član znanstvenega Inštituta za kritične študije »17« v Ciudadu de Méxicu\, v okviru katerega je ustanovil Laboratorij za nevidno. Je prejemnik dveh častnih doktoratov (Inštitut za kritične študije »17« \, Ciudad de Mexico\, 2010; Univerza v Novi Gorici\, 2011)\, srebrnega reda RS za zasluge (2004)\, priznanja Edmunda Čibeja (2010) in Pretnarjeve nagrade (2012). Je častni občan Ajdovščine (2011). Evropski parlament mu je 2016 podelil nagrado državljan Evrope\, istega leta je prejel najvišje francosko priznanje red legije časti.\nSlovenska biografija \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/odprtje-fotografske-razstave-svetloba-onkraj-podaljsanih-senc/
END:VEVENT
END:VCALENDAR