BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Nadškofija Ljubljana - ECPv6.11.0.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Nadškofija Ljubljana
X-ORIGINAL-URL:https://nadskofija-ljubljana.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za Nadškofija Ljubljana
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20190331T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20191027T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20200329T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20201025T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20191225
DTEND;VALUE=DATE:20200107
DTSTAMP:20260630T035657
CREATED:20191202T181129Z
LAST-MODIFIED:20191202T181227Z
UID:10001350-1577314800-1578351599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Trikraljevska akcija - koledovanje
DESCRIPTION:V okviru koledovanja se bo tudi letos odvijala Trikraljevska akcija. V času adventa so otroci povabljeni\, da Jezusa sprejmejo v svoje srce; po rojstvu Jezusa pa bodo koledniki po vsej Sloveniji\, in sicer od praznika sv. Štefana (26. 12.) do Svetih treh kraljev (6. 1.)\, prinašali ljudem veselo novico\, blagoslov in voščila. Peli bodo božične pesmi\, se med seboj družili\, obenem pa tudi zbirali prispevke\, ki bodo namenjeni slovenskim misijonarjem in njihovim človekoljubnim projektom po svetu. Zato so k širjenju te vesele novice o rojstvu Jezusa\, ki se mora seveda najprej roditi v naših srcih\, lepo povabljeni tudi otroci iz župnij\, v katerih ta akcija še ni potekala. Koledovanje je ponovno obujen in razširjen ljudski običaj\, ki smo mu s trikraljevsko akcijo z geslom »Naše veselje za srečo drugih« dali misijonski pridih – pridih\, h kateremu nas sedaj spodbuja papež Frančišek. Ta lepi običaj je obogaten z dobrodelnim\, oznanjevalnim\, vzgojnim in družbenim značajem in povezuje med seboj farane\, župnijo\, krajevno skupnost\, Slovenijo in misijonske dežele. Med koledniki se pletejo prijateljstva\, družinam\, zlasti pa starejšim\, osamljenim in bolnim\, pa prinašajo veselje in upanje. Zato lahko obiščete tudi domove za ostarele in druge ustanove v dogovoru s pristojnimi.\nIz Misijonskega središča vam bomo poslali revijo za kolednike\, priznanje\, plakat\, letak za domove in nalepko za na vrata (toliko\, kolikor imate naročeno). Tisti\, ki bi trikraljevsko akcijo izpeljali prvič\, pokličite v Misijonsko središče in nam sporočite\, koliko gradiva bi radi prejeli\, prav tako pa so vam na voljo tudi navodila za pripravo in izvedbo akcije. Po končani akciji zbrane darove prinesite v Misijonsko središče\, od koder jih bomo nato neposredno poslali izključno slovenskim misijonarjem.\nVeselo podprimo to akcijo\, saj predstavlja njihov največji vir podpore iz domovine. Iz Misijonskega središča Slovenije se vam zato v imenu vseh svojih misijonark in misijonarjev iz srca zahvaljujemo. \nMisijonsko središče Slovenije
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/trikraljevska-akcija-koledovanje-3/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/logomis.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20191226
DTEND;VALUE=DATE:20200102
DTSTAMP:20260630T035657
CREATED:20191203T212114Z
LAST-MODIFIED:20200105T235144Z
UID:10001366-1577401200-1577919599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Evropsko srečanje mladih v Vroclavu
DESCRIPTION:Od 28. decembra 2019 do 1. januarja 2020 bo v poljskem mestu Vroclav potekalo Evropsko srečanje mladih\, ki v preprostem življenju in v taizéjskem duhu združuje mlade že več desetletij. \nMladi se lahko prijavijo v pripravljalno ekipo. To pomeni\, da pomagajo pri organizaciji dogodka na Poljskem. Na srečanje se odpravijo dan prej kot drugi. Druga možnost je\, da se prijavijo v romarsko skupino. \nVeč informacij lahko najdete na spletni strani katoliskamladina.si ali pa preko e-naslova esm@katoliskamladina.si. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/evropsko-srecanje-mladih-v-vroclavu/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/148b61e8e266dd755a93b6fb3349dd38d35ce933.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20191231
DTEND;VALUE=DATE:20200102
DTSTAMP:20260630T035657
CREATED:20191203T211231Z
LAST-MODIFIED:20191203T211231Z
UID:10001363-1577833200-1577919599@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Praznik Marije\, svete Božje Matere
DESCRIPTION:Na novoletni dan\, 1. januarja\, v Katoliški Cerkvi praznujemo praznik Marije\, svete Božje Matere ter svetovni dan miru. Prvi dan leta\, s katerim začenjamo novo koledarsko leto in pri bogoslužju prosimo za Božji blagoslov\, je posebej posvečen Mariji oz. njenemu Božjemu materinstvu. \n\n\n\nPogled v zgodovino \n\n\nCerkveni zbor v Efezu  \nPraznik Marije\, svete Božje Matere praznujemo 1. januarja. Grško obliko naslova Theotokos (Bogorodica) – Božja Mati so ji na osnovi razširjene ljudske pobožnosti pripisovali že v 3. stoletju\, uradno pa ga je potrdil cerkveni zbor v Efezu leta 431. Takrat je bila potrjena resnica o tem\, da sta v Jezusovi osebi dve naravi\, Božja in človeška. Od tod izhaja tudi najstarejša verska resnica o Mariji\, da je Mati Božjega sina. To je bil povod\, da se je pobožnost do Marije\, Božje Matere močno razširila. Krščanske skupnosti pa so ji posvetile vrsto cerkva\, med katerimi je v Rimu najbolj znana bazilika Svete Marije Velike (Marije Snežne). \nDrugi vatikanski cerkveni zbor \nDrugi vatikanski cerkveni zbor (1962–1965) v povezavi z Marijinim Božjim materinstvom pravi: »Iz nje je Božji sin privzel človeško naravo\, da bi s skrivnostmi svojega življenja na zemlji osvobodil človeštvo od greha«. Dogmatična konstitucija o Cerkvi Marijo 12-krat poimenuje kot Božjo Mater. \nMarija je tudi Mati Cerkve. Papež Pavel VI. (1963–1978) je Mariji med zgoraj omenjenim cerkvenim zborom\, 21. novembra 1964\, podelil naziv Mati Cerkve. Papež je s tem dejanjem posebej poudaril\, da je Marija tudi Mati vsakega posameznega vernika\, kot ji je to naročil umirajoči sin Jezus na križu\, da je namreč Mati vsakega njegovega učenca (prim. Jn 19\,26–27).[1] \nLik in zgled Marijine osebnosti za verujoče pomenita izziv za oseben razmislek o njenem pomenu. Marija je priprošnjica\, ki lahko izprosi močnejšo ljubezen do Jezusa. \n\n\n\nPrazniki\, povezani z Jezusovo Materjo Marijo \n\n\nV cerkvenem letu poleg 1. januarja obeležujemo tudi naslednje praznične dneve\, povezane z Jezusovo Materjo Marijo. Marija je najtesneje povezana s skrivnostjo Božjega učlovečenja\, kot tudi s skrivnostjo človeškega odrešenja. Naslovi\, ki so jih verniki in Cerkev dali Mariji\, kot je privilegij\, da je brezmadežna\, v nebesa vzeta in drugi\, imajo temelj v njeni poklicanosti\, da je bila Odrešenikova Mati. Naslov Božja Mati izraža Marijino poslanstvo v zgodovini odrešenja in njeno posebno vlogo v skrivnosti Kristusa in Cerkve. \n25. marec\, Gospodovo oznanjenje Mariji. Na ta dan praznujemo obisk nadangela Gabrijela pri Devici Mariji v Nazaretu. Nadangel ji je sporočil\, da bo spočela od Svetega Duha in da se bo dete imenovalo Božji sin (prim. Lk 1\,26–38). \n15. avgust\, Marijino vnebovzetje. Na ta dan obhajamo posebno milost\, ki je je deležna Jezusova Mati Marija. Po smrti je bila z dušo in telesom vzeta v nebo. Marijino vnebovzetje je največji Marijin praznik. \n8. september\, rojstvo Device Marije. Na ta dan praznujemo Marijino rojstvo. \n8. december\, brezmadežno spočetje blažene Device Marije. Na ta dan praznujemo posebno milost\, ki je je bila deležna Devica Marija. Zaradi Božjega materinstva je bila obvarovana madeža izvirnega greha\, s katerim smo zaradi greha Adama in Eve zaznamovani vsi ljudje in se nam izbriše pri zakramentu krsta\, s katerim se včlenimo v občestvo Cerkve. \nZ Marijo so povezani tudi naslednji praznični dnevi: \n\n2. februar\, Jezusovo darovanje\, svečnica. Štirideset dni po božiču se spominjamo Jezusovega darovanja v templju (prim. Lk 2\,22–38). To je spomin na dan\, ko sta Mati Marija in krušni oče Jožef Jezusa prinesla v tempelj v Jeruzalemu.\nPraznik Marije\, Matere Cerkve praznujemo na binkoštni ponedeljek.\n25. december\, božič – Gospodovo rojstvo. Na božič praznujemo Jezusovo rojstvo v Betlehemu (prim. Mt 1\,18–25 in Lk 2\,1–7)\, ki je za veliko nočjo Gospodovega vstajenja od mrtvih drugi največji krščanski praznik.\nPraznik svete družine obhajamo v nedeljo po božiču. V primeru\, ko med božičem in novim letom ni nedelje\, praznik svete družine obhajamo 30. decembra. Člani svete družine so bili Jezus\, Devica Marija in mož Device Marije sv. Jožef. Cerkev vernikom njihov način družinskega življenja postavlja za zgled (prim. Mt 2\,13–15.19–23).\n\n\n\n\n[1] Ko je Jezus videl svojo mater in zraven stoječega učenca\, katerega je ljubil\, je rekel materi: »Žena\, glej\, tvoj sin!« Potem je rekel učencu: »Glej\, tvoja mati!« In od tiste ure jo je učenec vzel k sebi.
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/praznik-marije-svete-bozje-matere-2/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Marija-Božja-Mati-splet.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR