BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Nadškofija Ljubljana - ECPv6.11.0.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Nadškofija Ljubljana
X-ORIGINAL-URL:https://nadskofija-ljubljana.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za Nadškofija Ljubljana
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20170326T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20171029T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20171125
DTEND;VALUE=DATE:20171127
DTSTAMP:20260701T175726
CREATED:20171024T090737Z
LAST-MODIFIED:20171024T090737Z
UID:10001051-1511650800-1511737199@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Praznik Kristusa\, Kralja vesoljstva
DESCRIPTION:Praznik Kristusa\, Kralja vesoljstva\n\nCerkveno leto se v Katoliški cerkvi sklene s praznikom Kristusa\, Kralja vesoljstva\, ki bo letos v nedeljo\, 26. novembra. \nCerkev je Kristusa za kralja vesoljstva priznavala že v najzgodnejših veroizpovedih in s tem poudarjala\, da ima Kristus kot Božji sin in Odrešenik sveta\, zlasti po svojem vnebohodu\,[1] najvišjo čast in oblast nad človeštvom in zgodovino. \n\nZgodovina praznika\nPraznik Kristusa Kralja je leta 1925 uvedel papež Pij XI. (1922–1939). Uvedbi praznika pogosto pripisujejo naslednji zgodovinski pomen: Cerkev je v obdobju totalitarizmov želela utrditi Kristusov kraljevski status in tako relativizirati prizadevanja režimov\, ki so si lastili absolutno oblast nad človekom in stvarstvom. Pred drugim vatikanskim cerkvenim zborom (1962–1965) je obstajalo pričakovanje\, da bo cerkveni zbor Kristusovo kraljestvo razglasil za dogmo Cerkve\, vendar se to ni zgodilo. \nPo prenovi cerkvenega koledarja leta 1960 je bil praznik Kristusa Kralja opredeljen kot praznik prvega reda. Papež Pavel VI. (1963–1978) je z motu proprijem Mysterii Paschalis leta 1969 praznik preimenoval v praznik Našega Gospoda Jezusa Kristusa\, kralja vesoljstva in določil nov datum na zadnjo nedeljo v cerkvenem letu. S tem je poudaril eshatološki pomen te nedelje in jo razglasil za slovesni praznik. Poudarjena sta bila pomen in vloga Jezusa Kristusa kot osrednje osebnosti v cerkvenem letu\, ki je tesno povezana z bogoslužnim koledarjem Cerkve. \nVerski pomen praznika\nBožje kraljevanje pomeni dokončno izpolnitev človekovega hrepenenja po Bogu in željo\, da bi mogel biti združen in povezan z Bogom. To kraljevanje je presežen Božji dar. Ob dovršitvi sveta se bo Kristusovo gospostvo z njegovim drugim prihodom razodelo v dokončnem odrešenju ljudi in v preoblikovanju ustvarjenega sveta. Drugi Kristusov prihod za kristjane ni razlog za strah in tesnobo\, ampak predvsem povod za upanje\, veselje in hrepenenje. Dnevi Kristusovega življenja nas spomnijo na Kristusovo darovanje za ljudi in njegovo poslanstvo na zemlji\, praznik Kristusa Kralja pa na zgodovino odrešenja in (ne)vidno Božje delovanje v času. \n\n\n\n[1] Vnebohod v Katoliški Cerkvi praznujemo 40 dni po prazniku velike noči. Glede na pričevanja\, ki so zapisana v Svetem pismu Nove zaveze (prim. Mr 16\,19 in Lk 24\,50 – Jezusov vnebohod)\, se je Jezus Kristus po vstajenju od mrtvih še štirideset dni prikazoval izbranim osebam\, nato pa je odšel k nebeškemu Očetu. \nVir: Katoliška Cerkev
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/praznik-kristusa-kralja-vesoljstva/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Pantokrator2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20171125
DTEND;VALUE=DATE:20171204
DTSTAMP:20260701T175726
CREATED:20171024T084958Z
LAST-MODIFIED:20171024T084958Z
UID:10001045-1511650800-1512341999@nadskofija-ljubljana.si
SUMMARY:Teden Karitas
DESCRIPTION:Več informacij bo objavljenih v kratkem …
URL:https://nadskofija-ljubljana.si/dogodek/teden-karitas/
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Karitas.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR