Kot poro\u010da Radio Vatikan, so sre\u010danje v Milanu v\u010deraj predstavili na Tiskovnem uradu Svetega sede\u017ea.<\/p>\n
Kardinal Ennio Antonelli, predsednik Pape\u0161kega sveta za dru\u017eino, je najprej spomnil na zadnje svetovno sre\u010danje dru\u017ein v Mehiki januarja 2009. Priprave v Milanu so stekle takoj po zaklju\u010dku sre\u010danja. Tokratnega sre\u010danja, katerega geslo je ‘Dru\u017eina: delo in praznovanje’, se bodo udele\u017eile dru\u017eine iz ve\u010d kot devetdesetih dr\u017eav. \u0160est tiso\u010d devetsto oseb, med katerimi je devetsto otrok, bo sodelovalo na pastoralno teolo\u0161kem kongresu. Ve\u010d kot sto predavateljev prihaja iz sedemindvajsetih dr\u017eav. Okoli tristo tiso\u010d oseb prireditelji pri\u010dakujejo v soboto, 2. junija, na ve\u010dernem sre\u010danju s pape\u017eem, ki bo zaznamovano z molitvijo, pri\u010devanji in praznovanjem. Osrednjega dogodka, svete ma\u0161e naslednjega dne, pa naj bi se udele\u017eilo okoli milijon oseb.<\/p>\n
Poseben dar Pape\u0161kega sveta za dru\u017eino ob svetovnem sre\u010danju je nova publikacija ‘Enchiridion za dru\u017eino’. V njej so zbrani vsi nedavni poudarki nauka Apostolskega sede\u017ea o temah dru\u017eine in \u010dlove\u0161kega \u017eivljenja. Kardinal Antonelli je pojasnil, da delo obsega dokumentacijo zadnjih let pape\u017eevanja Janeza Pavla II. in ve\u010dine pontifikata Benedikta XVI. Najpomembnej\u0161a so besedila, ki so povezana s sre\u010danjema dru\u017ein v \u0160paniji leta 2006 in v Mehiki tri leta kasneje, pa tudi pripravljalna besedila za sre\u010danje, ki je pred nami. Delo med drugim vsebuje tudi dokumente plenarnih zasedanj Pape\u0161kega sveta za dru\u017eine in nekatere govore pape\u017ea Benedikta XVI. Namen publikacije je biti koristen priro\u010dnik za sodelavce dru\u017einske pastorale, za zdru\u017eenja in gibanja, ki podpirajo dru\u017eino ali \u017eivljenje, za strokovnjake, profesorje in politike. Delo se dotika zelo raznolikih tematik. Med drugim teologije in antropologije dru\u017eine, vzgoje za ljubezen, priprave na zakon, spremljanja zakoncev, povezanosti med dru\u017eino, delom in praznovanjem, dru\u017eine kot subjekta evangelizacije.<\/p>\n
V nadaljevanju je kardinal Antonelli omenil \u0161e delo z naslovom ‘Dru\u017eina, vir dru\u017ebe’. Gre za raziskavo o pozitivnih ali negativnih u\u010dinkih, ki jih v dru\u017ebo prina\u0161ajo razne tipologije dru\u017eine ali oblike sobivanja. Knjiga bo slovesneje predstavljena na sre\u010danju v Milanu.<\/p>\n
Na v\u010deraj\u0161nji tiskovni konferenci v Vatikanu je sodeloval tudi milanski nad\u0161kof, kardinal Angelo Scola. Poleg \u0161tevilk, ki jih je omenil \u017ee kardinal Antonelli, je med drugim dodal \u0161e okoli pet tiso\u010d prostovoljcev, petdeset tiso\u010d evrov, ki so bili zbrani za dru\u017eine z vsega sveta, in tiso\u010d triindvajset doslej akreditiranih novinarjev. Scola pa je spregovoril tudi o temi sre\u010danja ‘Dru\u017eina: delo in praznovanje’. Zamisel izvira s 4. narodnega italijanskega cerkvenega shoda v Veroni leta 2006. Tema o delu in praznovanju v dru\u017eini je bila takrat izpostavljena kot eno od pastoralnih podro\u010dij, ki se mu je potrebno posebej posvetiti. Pri tem pa je bil zastavljen cilj, da pri pastoralnem delovanju ne bi pozabili na povezanost med vero in vsakdanjim \u017eivljenjem, med evangelijem in skrbmi ter \u017eeljami, ki so v srcih ljudi.<\/p>\n
Geslo sre\u010danja v Milanu torej povezuje tri temeljne vidike vsakdanjega \u017eivljenja ljudi: dru\u017eino, delo in po\u010ditek ali praznovanje. To pa po kardinalovih besedah opozarja na dva konstitutivna vzgiba \u010dlove\u0161ke izku\u0161nje: po eni strani enotnost osebe, po drugi pa dejstvo, da je \u010dlovek vedno v odnosu. Dru\u017eina, ki je utemeljena na zvestem zakonu med mo\u0161kim in \u017eensko ter je odprta za \u017eivljenje, je ne glede na kulturni razvoj, ki jo zaznamuje, \u0161e vedno glavna pot za osebno rast. V njej je otroku zagotovljena ljubezen star\u0161ev. In na podlagi te gotovosti se lahko soo\u010di z nalogami, ki mu jih zastavlja \u017eivljenje, ne da bi se pri tem bal odpovedi. Na ta na\u010din pa odkrije tudi smisel dela, najprej v \u0161oli in nato preko poklica. Ko \u010dlovek tako raz\u0161iri krog svojih odnosov, pa se za\u010dne sre\u010devati s \u0161ir\u0161o dru\u017ebo, civilizacijo, svetom. Lahko u\u017eiva ob mo\u017enostih, ki jih nudijo razne vede in tehnologije. Predvsem pa lahko okusi medsebojno zaupanje, ki je nekak\u0161no ‘lepilo’ skupnega \u017eivljenja razli\u010dnih ljudi.<\/p>\n
\u017divljenje seveda zahteva tudi dolo\u010den red. Kardinal Scola je dejal, da \u017eivljenju ritem daje po\u010ditek, doma\u010de okolje med ljubljenimi osebami pa nudi energijo za predanost vsakdanjemu delu. Vrhunec po\u010ditka je praznovanje, ki je vir veselja, saj se \u010dlovek spravi s samim seboj, z drugimi in z Bogom. Glede na to pa 7. svetovno sre\u010danje dru\u017ein z izbrano temo nakazuje tudi smer za novo evangelizacijo.<\/p>\n
Vir.: Radio Vatikan<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
[…]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":747,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[1],"tags":[],"yoast_head":"\n