Sporočilo Apostolskega nuncija

Z veseljem sporočam, da je Sveti Oče papež Frančišek, imenoval za ljubljanskega pomožnega škofa in naslovnega škofa škofije Ressiane msgr. dr. Franca Šuštarja, dosedanjega ravnatelja ljubljanskega bogoslovnega semenišča.

msgr. dr. Juliusz Janusz, Apostolski nuncij v R. Sloveniji

 

Življenjepis

Msgr. dr. Franc Šuštar je bil rojen 27. aprila 1959 v Ljubljani (župnija Homec). Otroštvo je preživel v kmečki družini v vasi Preserje v župniji Homec. Po osnovni šoli je bil v letih 1974 do 1978 v Malem semenišču v Vipavi. Po maturi in vojaščini je vstopil v Bogoslovno semenišče in se vpisal na Teološko fakulteto v Ljubljani. Po dveh letih ga je nadškof Alojzij Šuštar poslal v Rim v Papeški kolegij Germanik, kjer je nadaljeval semeniško življenje in dokončal študij z doktoratom iz osnovnega bogoslovja na Papeški Univerzi Gregorijana. Med študijem je 29. junija 1985 v Ljubljani prejel mašniško posvečenje. Prvo kaplansko mesto je bilo v župniji Ljubljana-Moste in Ljubljana-Fužine.

Od leta 1991 do 1997 je bil ravnatelj v Bogoslovnem semenišču v Ljubljani. Zatem je postal župnik v Grosupljem, kjer je bil dušni pastir osem let. Za dve leti ga je nadškof Alojz Uran postavil za stolnega župnika v Ljubljani in za arhidiakona. Po dveh letih pa je bil leta 2007 ponovno imenovan za ravnatelja Bogoslovnega semenišča v Ljubljani in člana stolnega kapitlja. Ob tem je v semenišču opravljal tudi vlogo ekonoma. V vseh letih duhovništva ga spremlja misel novomašnega gesla: »Veselite se vedno v Gospodu. Gospod je blizu!« Gospodova bližina in dobrota sta vir veselja in upanja.

Papež Frančišek je msgr. dr. Franca Šuštarja dne 7. februarja 2015 imenoval za ljubljanskega pomožnega škofa. Škofovsko posvečenje bo prejel 15. marca 2015 ob 15. uri v ljubljanski stolnici.

 

Izjava ob imenovanju

Spoštovani gospod nadškof, spoštovani sobratje duhovniki, spoštovani novinarji in vsi navzoči! Dragi bratje in sestre!

V tem trenutku, ki pomeni zame zelo velik mejnik v mojem življenju, vas vse lepo pozdravljam! Kot že tolikokrat, se moram tudi sedaj posebej močno zazreti v Jezusa Kristusa in verovati, verovati v njegovo previdnost, bližino, v njegovo voljo, v njegovo besedo, ki je živa in učinkovita ter spreminja človeka!

Današnji dogodek imenovanja za pomožnega škofa v naši ljubljanski nadškofiji je zame izziv za vero, za zaupanje, za ponižnost, pa tudi za ljubezen. Zato se želim zahvaljevati in se tudi priporočati s prošnjo za molitev in vsestransko pomoč.

Najprej se želim zahvaliti svetemu očetu, papežu Frančišku za imenovanje in zaupanje! To sprejemam v edinosti z njim in vso Cerkvijo, v duhu pokorščine svetemu očetu in v duhu služenja Božjemu ljudstvu. Zatem se zahvaljujem apostolskemu nunciju msgr. Juliuszu Januszu za njegovo zavzetost za našo nadškofijo in njegovo sodelovanje! Hvala za njegove spodbude in za vidno znamenje povezanosti z vesoljno Cerkvijo!

Zahvaljujem se nadškofu msgr. Stanislavu Zoretu, za njegove pobude in pastirsko služenje, ob tem pa tudi gospodu škofu Antonu Jamniku ter vsem dosedanjim nadškofom in škofov v naši nadškofiji.

Prav tako se želim v tem trenutku spomniti s hvaležnostjo vseh sobratov duhovnikov in bogoslovcev, vseh redovnikov in redovnic v naši nadškofiji in po vsej Sloveniji ter se jim priporočiti v molitev.

V duhu in molitvi sem povezan z mnogimi dobrimi ljudmi. Z bogoslovci v Bogoslovnem semenišču, s kanoniki, duhovniki in verniki v stolnici, z verniki v župniji Grosuplje in domači župniji Homec, s prijatelji s katerimi sem se srečeval in povezoval v teku mojega življenja, še posebej pa s svojimi domačimi in sorodniki.

Seveda pa prav lepo pozdravljam in se zahvaljujem za prisotnost vseh vas tukaj v dvorani, posebej novinarjem, ki boste to novico posredovali širšemu občestvu. Hvala vam za vaše služenje!

Škofovska služba obsega zelo široka področja delovanja in služenja v Cerkvi. Ko to gledam z velikim spoštovanjem in tudi strahom, zaupam in prosim, da bi bil vredno orodje v Božjih rokah. V dosedanjem duhovniškem življenju sem to že velikokrat doživel. Kolikokrat sem občudoval Gospodovo bližino in njegove konkretne posege … Zaupam in želim, da bo po Cerkvi, ki je Luč narodom, še naprej delil svoje nebeške darove, mir, ljubezen, polnost življenja. Želim, da jih ne bi delil le vernikom zbranim v Cerkvi, pač pa prav vsem ljudem …

V povezavi s to željo sem si izbral tudi svoje škofovsko geslo. To je: »Gospod je blizu« (Fil 4,5). Gospodova bližina, njegovo odrešenjsko delo, je pravzaprav razlog za veselje, za upanje, za premagovanje težav ter graditev medsebojne ljubezni. Te besede so del mojega novomašnega gesla, ki je bilo: »Veselite se vedno v Gospodu! Gospod je blizu!« Vesel sem, da je gospod nadškof Stanislav Zore za svoje geslo izbral prvi del teh svetopisemskih besed. Naj tudi geslo potrjuje edinost v Gospodu!

msgr. dr. Franc Šuštar
ljubljanski pomožni škof