V Pastoralni službi se zbirajo podatki o verskem življenju v nadškofiji, ki jih zajemamo z dvema vprašalnikoma. Januarja sprašujemo o bogoslužni dejavnosti v župnijah, junija pa o katehetski in karitativni dejavnosti.
Te podatke arhiviramo, obdelujemo in posredujemo ustreznim cerkvenim ustanovam. Občasno rezultate objavljamo v Naši pastorali in drugod.

Analize objavljene v Bogoslovnem vestniku:

 

RADIJSKA ODDAJA (20 minutni intervju):

 

 

  • OKROGLA MIZA: Župnija – vsi dobrodošli?

Na okrogli mizi, ki je potekala pod naslovom Župnija: vsi dobrodošli? je knjiga Prenovitev Založbe Emanuel odprla številna vprašanja o identiteti slovenske župnije.
Sodelujoči na okrogli mizi so z različnih vidikov osvetlili slovensko župnijsko realnost in očitno je bilo, da je tako na strani duhovnikov kot laikov veliko pripravljenosti za spremembe in sodelovanje – da bo župnija postala res prostor, kjer so vsi dobrodošli. Pri tem pa se je izkazala knjiga Prenovitev kot bogat vir navdihov tudi za prihodnost slovenske župnije.

Delni posnetek okrogle mize je objavljen na spletni strani:

https://www.youtube.com/watch?v=6t0Prc57LLY

Sodelujoči: p. mag. Branko Cestnik, mag. Aleš Čerin, Meta Halas, dr. Brigita Perše, Simon Potnik, Metka Vombergar. Moderator: Janez E. Rus.

***

 

Brigita Perše. Prihodnost župnije: študija na primeru župnij ljubljanske nadškofije. Acta theologica Sloveniae IV. Ljubljana: Teološka fakulteta, 2011.

Pred 550 leti je bila ustanovljena ljubljanska nadškofija. Čisto po naključju je ravno ob njenem jubilejnem letu na Teološki fakulteti izšla knjiga z naslovom Prihodnost župnije: študija na primeru župnij ljubljanske nadškofije. Njeno izdajo je sofinancirala celo Javna agencija za knjigo RS.

Knjiga obravnava župnijo kot temeljno cerkveno institucijo, od katere se v Cerkvi na Slovenskem veliko pričakuje. Obširni del knjige je posvečen »župniji prihodnosti«, kar je glede na njen naslov tudi logično. Kljub ugotovljeni »krizi« župnije, je monografija »napisana s temeljnim krščanskim optimizmom (…). Ta knjiga o župniji nam daje vedeti, da še zdaleč nismo izčrpali vseh možnosti in vseh rezerv, ki jih imamo« (Iz spremne besede nadškofa metropolita dr. Antona Stresa, str. 6). Knjiga ima 215 strani. Zaradi večje razumljivosti so v knjigi slike, grafi in tabele.

Zgradba knjige in vsebina

Knjiga je razdeljena na tri glavne dele, in sicer glede na časovno obdobje v katerem se nahaja župnija (preteklost – sedanjost – prihodnost).

  • Uvod: Knjiga na začetku vsebuje Spremno besedo nadškofa metropolita dr. Antona Stresa in dve Recenziji od dveh profesorjev pastoralne teologije: doc. dr. Petra Kvaternika (TEOF Ljubljana) in prof. dr. Stipeta Nimca (TEOF Split).
  • V prvem delu (preteklost) avtorica predstavi splošno zgodovino nastanka župnije in njegovo spreminjanje skozi stoletja. Vse to z namenom, da bi lažje razumeli zgodovinske vzroke za sedanjo »krizo« obstoječe župnijske prakse pri nas. Prikaže npr. kdaj je v Cerkvi prišlo do »ločitve« med kleriki in laiki (t. i. pastoralna shizma), kdaj je prišlo do poenotenja pastorale v mestih in na podeželju, kdaj se je ustanovilo veliko število malih podeželskih župnij, ki so danes Cerkvi »v breme« ipd.
  • V drugem delu (sedanjost) avtorico zanima, ali je obstoječe stanje v vseh župnijah ljubljanske nadškofije enako. Pri tem se opira na cerkvene podatke, ki se zbirajo od leta 1965 dalje s strani župnijskih uradov in na podatke Statističnega urada RS. Raziskava pokaže, da se župnije med seboj demografsko, versko in pastoralno zelo razlikujejo, in da so te razlike pogojene predvsem s stopnjo urbanizacije okolja (podeželje, postpodeželje, mesto). Raziskava pokaže, da je Cerkev najmanj »učinkovita« v mestih, kjer živi velika večina prebivalstva (68,3%). Kljub temu, da so analizirane župnije ljubljanske nadškofije, je vzorec v povprečju reprezentativen za celoten slovenski prostor.
  • V tretjem delu (prihodnost), ki je najobširnejši, avtorica na osnovi izsledkov raziskave ter na osnovi smernic cerkvenih dokumentov in prakse zahodnoevropskih dežel, ki so že pred nami spoznale in skušale reševati zapleteno problematiko »današnjih« župnij, nakaže nekaj smerokazov za slovensko župnijo v prihodnosti …
  • V prilogah so tabele s podatki, ki so bili analizirani v drugem delu knjige.
  • Na koncu knjige je barvni zemljevid župnij ljubljanske nadškofije s številom prebivalcev.

Komu je knjiga namenjena?

  • Knjiga je namenjena raziskovalcem stanja religioznosti v slovenski družbi, študentom teologije in družbenih ved.
  • Knjiga je namenjena duhovnikom in odgovornim v Cerkvi, članom ŽPS in drugim pastoralnim delavcem, saj obravnava župnijo. »Knjiga vsekakor sodi v vsako župnijsko knjižnico.« (Iz recenzije dr. Petra Kvaternika v Cerkev v sedanjem svetu 2011, št. 5, str. 205) – Še zlasti, ker bo v Cerkvi na Slovenskem leta 2012/13 potekalo pastoralno načrtovanje na vseh ravneh, tudi na župnijski.

 

Brigita Perše. Cerkveni management v luči posvetnega. Znanstvena knjižnica 38. Ljubljana: Teološka fakulteta, 2013.

S knjigo Cerkveni management v luči posvetnega dr. Brigita Perše predstavlja povsem nov način razmišljanja in povezovanja znanj glede vodenja organizacij (cerkvenih in necerkvenih) v slovenskem in mednarodnem prostoru, kar je verjetno zasluga njene široke izobrazbe, saj je prvotno ekonomsko izobrazbo odlično integrirala v teološko sfero, iz katere je doktorirala. Avtorica tako v knjigi sooči interdisciplinarna znanja, jih med seboj analizira, primerja, prepleta in predstavi v povsem novi in izvirni luči razmišljanja. Vsebino cerkvenih dokumentov ter teološke literature pretresa v luči spoznaj teorije managementa, organizacijske vede, psihologije …

Knjiga je razdeljena v pet delov. Vsako prinaša posamezno vsebino iz področja managementa, in sicer tako, da je najprej predstavljena vsebina iz svetne znanosti, nato iz teološke in na koncu skoraj vsakega dela naredi sintezo o obravnavani vsebini. Zaradi tovrstnega načina podajanja snovi je bralcu omogočeno, da si o vsebini tudi sam lahko naredi svojo sintezo. S takšno metodo v teološko znanost prinese nov veter in nova spoznanja, prav tako pa odpira tudi nova vrata, nove pristope in elemente, ki bi bili koristni ali vsaj v premislek tudi pri vodenju »posvetnih« organizacij. Knjiga tako na področju teologije odpira novo polje, ki je v slovenskem in hrvaškem prostoru tako rekoč v »porodni fazi«, kljub temu, da jo priporočajo že koncilski dokumenti, namreč da je treba »v dušnem pastirstvu (…) v zadostni meri poznati in uporabljati ne le teološka načela, ampak tudi izsledke svetnih znanosti« (GS 62,2). Tovrstni poskusi so zaželeni še zlasti v novi teološki disciplini t. i. praktični teologiji, kamor tovrstno knjigo lahko uvrstimo.

Avtorico boli, da danes veliko ljudi tarna, da Cerkev vse bolj nastopa brez usmeritev in neprivlačno ter da se ni pripravljena soočati in spoprijemati s težavami današnje krizne družbe. Zato nas avtorica v prvem delu knjige seznanja z neke vrste »abecedo«, da usmeritev Cerkve na potrebe ljudi ne sme biti zgolj naključje, ampak nujnost. Gre za večno vprašanje, ali je sobota ustvarjena zaradi človeka, ali človek zaradi sobote (Mr 2,27). Zato v tem delu avtorica tudi predlaga nekatere potrebne poudarke Cerkve v današnjem postmodernem svetu, če želi služiti človeku. Poglavje zaključi s hipotetičnim vprašanjem: Ali bi kdo pogrešal Cerkev, če bi ta prenehala delovati? Ali bi takrat svet postal revnejši?

V drugem delu knjige, ki nosi naslov Sodobna organizacija in Cerkev, avtorica ob soočenju sodobne teorije organizacije iz »posvetne« in teološke vede pride do zanimivih ugotovitev, ki so lahko Cerkvi v ponos, saj ugotavlja, da ima cerkvena teorija »posvetni« organizacijski vedi marsikaj povedati. Ugotavlja namreč, da želena cerkvena mala občestva ustrezajo zahtevam sodobne organizacije po hitrosti, fleksibilnosti, integraciji in inovaciji; da cerkveni nauk o organskem občestvu celo presega sodobni nauk procesne organizacije; da se nova evangelizacija in želeno »pastoralno spreobrnjenje« v nekaterih vidikih skladata z naukom o reinženiringu organizacije; da nauk o vseživljenjskem in celostnem oblikovanju vernikov celo presega zahteve sodobne učeče se organizacije ipd.

Na začetku tretjega dela, ki je posvečeno vodstveni službi, avtorica postreže z zanimivim podatkom iz »posvetnega« managementa, češ da je skoraj vsa uspešnost (85 %) organizacije odvisna od dobrega vodstva in da na dobrega voditelja vpliva zgolj polovica dednost, druga polovica pa je odvisna od drugih dejavnikov. In slednje izpostavljajo tudi cerkveni dokumenti, namreč da s posvečenjem duhovnik ne dobi avtomatično tudi vseh voditeljskih sposobnosti. Zato glede na zastrašujoče ugotovitve raziskav med slovenskimi in nemškimi duhovniki, avtorica predlaga, naj se v Cerkvi več pozornosti posveča prav tej dimenziji oblikovanja cerkvenih vodij – oblikovanje za vodstveno službo. Zanimivo je tudi dejstvo, da knjiga izhaja ravno v času, ko sta s strani Vatikana odstavljena oba nadškofa v Cerkvi na Slovenskem. Obetajoče pa so ugotovitve avtorice, da lahko »posvetni« management, ki gre v smer uslužnega in etičnega vodenja, črpa svoj navdih tudi iz cerkvenih virov. S slogom vodenja papeža Frančiška pa se je na obzorju pojavlja luč, ki jo opazujejo ne le verniki, ampak tudi neverni managerji, saj papeža Frančiška v svojih člankih navajajo kot svetal zgled uslužnega voditelja, ki je danes želen slog vodenja posvetnih podjetjih.

Četrti del je praktično uporaben za delo po skupinah. Ljudi v občestvo »duhovno kliče« sicer Bog. Pri organiziranju skupinskega dela pa se pojavljajo številna vprašanja, kot npr., kako velika naj bo skupina oziroma koliko članov naj šteje, kako izbrati njene člane in kakšne vloge naj imajo ti v njem, kako spodbujati njihovo ustvarjalnost … Spomnimo se, kako je papež Janez XXXIII. pozval udeležence rimske sinode: »Nisem vas poklical zato, da bi vsi skupaj recitirali isti psalm. Izmislite si kaj novega!« Načela brainstorminga ipd. niso primerna le za »posvetna« podjetja, ampak so lahko uporabna tudi v Cerkvi.

Danes, v času hitrih in kompleksnih sprememb, je nujno potrebno načrtovanje kot proces, ugotavlja avtorica v zadnje (petem) delu knjige, ki je posvečeno pastoralnemu načrtovanju. Delati brez načrta, samo zato, da nekaj naredimo, je ena najpogostejših oblik odtujevanja prioritetam. Avtorica predlaga sedem molitveno podrtih faz strateškega pastoralnega načrtovanja. Pri pastoralnem načrtovanju in njegovem udejanjanju namreč sodelujeta Bog in človek, milost in človekova svoboda, božje delovanje in človekovo prizadevanje.

V svojem pismu za leto vere Porta fidei pravi Benedikt XVI., da je 2. vatikanski koncil velika milost, ki je bila dana Cerkvi v 20. stoletju. Z njim nam je dan zanesljiv kompas na poti v novo stoletje, ki se začenja (CD 134, 5). To neposredno ugotavlja in pozdravlja tudi Brigita Perše v pričujoči knjigi. Avtorica pa žal ugotavlja tudi to, da kljub zgledni cerkveni teoriji, to ne velja tudi za njeno prakso. Knjiga ponuja rezultate in analizo opravljenih anket v zvezi z različnimi vprašanji, ki so v glavnem osredinjeni na analizo praktičnih problemov v Cerkvi: vprašanje vpliva zmanjšanja števila duhovnikov na župnijsko strukturo, vprašanje vloge laikov v Cerkvi na Slovenskem (anketa 2012), vprašanje vodenja Cerkve na Slovenskem … Avtorica pri tem ugotavlja, podobno kot mnogi drugi danes, da je katoliška Cerkev nesposobna prenesti teorijo 2. vatikanskega koncila v prakso, in da se bo morala prav v tem delu, kako uvajati spremembe v praksi, zgledovati od »posvetnih« ved, a pri tem prevzemati zgolj tiste metode, ki so združljive s krščanskim naukom.

Prof. dr. Stipe Nimac OFM, teološka fakulteta v Splitu

 

 

 

Brigita Perše. Župnije v dekaniji Ljubljana – Moste. Občestva na poti načrtovanja Pridite in poglejte. Raziskave RIM 1. Ljubljana: Pastoralna služba – Angla (brezplačno), 2014.

Župnije v Cerkvi na Slovenskem so leta 2012 stopile v proces načrtovanja, ki je voden s krovnim dokumentom Pridite in poglejte. Na začetku vsake takšne poti pa je potrebna analiza. Pričujoča knjiga z naslovom Župnije v dekaniji Ljubljana – Moste prinaša analizo župnij dekanije Ljubljana – Moste. V knjigi so prikazani trendi verske prakse v dekaniji Ljubljana – Moste v letih od 1965 do 2012; prikazane so tudi pomanjkljivosti duhovnikov in laikov, zaradi katerih po mnenju članov ŽPS v dekaniji Ljubljana – Moste župnijske skupnosti še niso takšne, kot je želel pred pol stoletja 2. vatikanski koncil; prikazani pa so tudi predlogi članov ŽPS za odpravo izpostavljenih pomanjkljivosti pri duhovnikih in laikih, in to na treh ravneh: predlogi na ravni krščanske družine, župnijske skupnosti in škofije (dekanije). Naša raziskava je pokazala, da tudi za župnije v dekaniji Ljubljana – Moste veljajo izzivi (problemi), ki jih izpostavlja dokument Pridite in poglejte, vendar v nekoliko drugačnem vrstnem redu.

KNJIGI NA POT (Predgovor izvezet iz knjige)

Dekanijska srečanja članov ŽPS v ljubljanski nadškofiji potekajo že vrsto let. V okviru tovrstnega srečanja v dekaniji Ljubljana – Moste je gostja, dr. Brigita Perše, zbranim duhovnikom in laikom predstavila njihove župnije in dekanijo v luči perspektive statističnih kazalnikov zadnjih skoraj 50 let. Sredi procesa pastoralnega načrtovanja, v katerega je Cerkev na Slovenskem vstopila leta 2012 s krovnim dokumentom Pridite in poglejte, avtorica v pričujočem delu podaja analizo stanja župnij dekanije Ljubljana – Moste. V slednji se s prikazom trendov verske prakse podrobneje zadrži pri versko-pastoralnem stanju v župnijah dekanije Ljubljana – Moste in sicer tako na osnovi statističnih podatkov kot tudi mnenja udeležencev oziroma članov ŽPS.

Analiza stanja na podlagi statističnih podatkov je dober prvi korak pastoralnega načrtovanja, h kateremu nas spodbuja krovni dokument, zato bi si želeli, da bi bili na podoben način obdelani tudi statistični podatki drugih dekanij naše nadškofije. V nadaljnjih korakih pastoralnega načrtovanja ne smemo prezreti, da »nove evangelizacije« ni brez »novih binkošti« in da načrtovalno delo ni zgolj sad naših lastnih moči, pač pa pri slednjem potrebujemo razsvetljenje Svetega Duha, da bi znali prepoznavati znamenja časa, v katerem živimo, in našo vlogo pri njihovem uresničevanju.

Igor Dolinšek, voditelj Pastoralne službe v Ljubljani

 

 

image1

 

Brigita Perše. Župnije v dekaniji Ljubljana – Šentvid. Občestva na poti načrtovanja Pridite in poglejte. Raziskave RIM 3. Ljubljana: Pastoralna služba – Angla (brezplačno), 2015.

Župnije v Cerkvi na Slovenskem so leta 2012 stopile v proces načrtovanja, ki je voden s krovnim dokumentom Pridite in poglejte. Na začetku vsake takšne poti pa je potrebna analiza. Pričujoča knjiga prinaša analizo župnij dekanije Ljubljana – Šentvid. V knjigi so prikazani trendi verske prakse v dekaniji Ljubljana – Šentvid v letih od 1965 do 2014. Naša raziskava je pokazala, da tudi za župnije v dekaniji Ljubljana – Šentvid veljajo izzivi (problemi), ki jih izpostavlja dokument Pridite in Poglejte. Pred Cerkvijo je intenzivna naloga prilagajanja župnijse koncilski samopodobi Cerkve in konkretnim družbenim razmeram.

 

SPREMNA BESEDA (izvzeta je iz knjige)

Številke, številke… Pa  je tu december, pa kar naenkrat mesec junij in že spet izpolnjujem obrazec, ki poskuša zaobjeti v števila utrip življenja posameznega župnijskega občestva. Vere in življenja iz nje ta števila ne morejo popolnoma zaobjeti. Župnijo so gradili verni predniki, izročena je bila nam, na nas pa je, da živo vero – velikonočno oznanilo prenesemo naslednikom. Zgodovina župnije se ni začela pisati z mojim župnikovanjem ali kaplanovanjem. Pa prav temu občestvu sem podarjen in ravno to občestvo me bo oblikovalo in jaz njega; drug za drugega in drug z drugim bomo molili, se žrtvovali in z življenjem pričevali Jezusa Kristusa. Radi se preverjamo z življenjem in njegovimi sadovi. Živa vera ima tudi svoje znanilce in se izraža v manjših vernih občestvih, ki je sestavljeno iz posameznih vernikov. In ta števila verske prakse ter občestev tudi nekaj povedo: koliko nas je, kakšno je naše zanimanje in skrb na posameznem župnijskem področju, na koliko ljudi se lahko zanesem … Radi vidimo, če je boljše, celo pripravljeni smo se pohvaliti… pa tudi realnosti je potrebno pogledati v oči… Dekanija Ljubljana – Šentvid je po več plateh zelo razgibana in raznovrstna: po času nastajanja in oblikovanja župnij, njih različna velikost in gostota naseljenosti, starostna struktura, pastoralna razgibanost. Ta pregled skozi 50 let, kjer je župnija nastala pozneje tudi manj, ne želi biti pokazatelj uspešnosti in tekmovanja. Ker pa smo duhovniki v župniji in tudi v dekaniji le neko obdobje, pa nam bo tovrsten numeričen pogled glede na trenutna pastoralna gibala v Cerkvi lahko v pomoč pri pristopu, izhodiščih in pastoralnem načrtovanju.

Igor Dolinšek, voditelj Pastoralne službe v Ljubljani

 

 

image0-001

 

Brigita Perše. Župnije v dekaniji Grosupoje. Občestva na poti načrtovanja Pridite in poglejte. Raziskave RIM 4. Ljubljana: Pastoralna služba – Angla (brezplačno), 2016.

SPREMNA BESEDA (izvzeta iz knjige) 

»Jezus je pristopil in jim spregovoril, rekoč: ‘Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence: krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha in učite jih izpolnjevati vse, kar koli sem vam zapovedal! In glejte: jaz sem z vami vse dni do konca sveta’.« (Mt 28,18-20)

Ob zaključku leta je vsakič prav zanimivo pripraviti in župljanom predstaviti statistiko za preteklo leto. Marsikakšno ugotovitev lahko povzamemo iz podatkov. Seveda nas vse zanima, kako je potekalo versko in pastoralno življenje v župniji; poleg tega tudi v drugih župnijah. Čeprav marsikdo kritično pripomni, kaj naj le pomenijo številke in zunanji podatki, saj s tem ne moremo izmeriti vere ljudi. Lahko pa v ponižnosti priznamo, da za vsako številko stoji posamezen človek, ki ga Bog ljubi in je Kristus zanj dal življenje na križu. Prav vsak človek med temi številkami je oseba, ki ga Oče tako ljubi, da je poslal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče ne pogubil in da bi imel vsak človek večno življenje v sebi (prim. Jn 3,16). Jezusovo delo in njegova pastoralna ljubezen se nadaljuje preko naročila, ki ga je dal apostolom, naj oznanjajo, naj krščujejo in naj vodijo ljudi v polnost Božjega življenja.

Človekove osebne vere in njegovega odnosa z Gospodom se ne da izmeriti s številkami, kar je pravilno in naj vedno ostaja skrivnost. Lahko pa vidimo nekatera znamenja, h katerim nas Jezus vabi. Vabi nas, da bi bili znamenje med ljudmi s svojim načinom krščanskega življenja in deli ljubezni, ki predstavljajo Jezusovo prisotnost skozi vse čase. Zunanja znamenja naše vere pa so zelo pomembna, najprej znamenja svetih zakramentov in življenja po njih, potem znamenja medsebojne ljubezni in znamenja razgibanega skupnega življenja v občestvu. Vsa ta znamenja so močno in zelo številno prisotna v župnijah grosupeljske dekanije. Sam sem imel milost, da sem živel in kot pastir deloval v tej dekaniji v župniji Grosuplje. Veliko znamenje Jezusove prisotnosti je bilo sodelovanje dekanijskih duhovnikov skupaj s patri cistercijani v Stični. Drugo takšno znamenje pa tudi izredno veliko število župnijskih sodelavcev. Doživljal sem, da je bila odprtost za sodelovanje sad vere tistih ljudi, kot tudi vseh njihovih prednikov. Skupaj pa smo duhovniki tudi ugotavljali, da marsikje ta prenos vere med starši in otroki ne poteka več tako dobro. Oznanjevanje Jezusovega evangelija in prenos vere, da bi vera postajala osebna in močna, ostaja velik izziv za vsakega duhovnika in vernika v župnijskih občestvih.

Naj nam številke pomagajo, da bi bolje razumeli stanje in ljudi, h katerim nas tudi danes pošilja Gospod in nam zagotavlja svoje spremstvo ter blagoslov. Ob tej priliki se pa tudi zahvaljujem vsem duhovnikom, ki ste podatke zvesto zbirali in pošiljali na Pastoralno službo naše nadškofije ter gospe dr. Brigiti Perše, ki nam te podatke tako lepo predstavlja.

Škof msgr. dr. Franc Šuštar, generalni vikar

***

Analiza Duhovniki in redovnice v Cerkvi na Slovenskem

Perše, Brigita in Peter Kvaternik. 2004. Duhovniki in redovnice v Cerkvi na Slovenskem. V: Dekanijski pastoralni dan 2004. Duhovništvo in redovništvo. Gradivo za dekanijske pastoralne svete, 78-101. Ljubljana: Družina.