Potrebnost statističnih raziskav

Potrebnost statističnih raziskav2017-03-19T23:45:05+01:00

Nekdanjo statičnost je na vseh področjih življenja zamenjala dinamičnost. Glavna značilnost naše dobe so tako vedno večje in hitrejše spremembe, temeljna vrednota in nuja pa prilagajanje tem spremembam. 

»Cerkev (je) v vsakem času dolžna preiskovati znamenja časov in jih razlagati v luči evangelija« (CS 4). Poznavanje zemeljske stvarnosti je pogoj, da lahko svet razumemo in mu na primeren način prinašamo Kristusovo veselo oznanilo. V pastorali dobiva vedno večji pomen pregovor »ura zamujena, ne vrne se nobena«. V tem kontekstu je očitna pomembnost sistematičnega zbiranja podatkov in njihova obdelava.  

Prilagojevanje na obstoječo družbeno stvarnost je nujna in težka naloga apostolskega dela: »Takšno prilagojeno oznanjevanje razodete besede mora ostati zakon sleherne evangelizacije« (CS 44,2). Prilagajati je treba znanje, izražanje, presojanje, bogoslužje, oznanjevanje, prilagajati je treba družbeni sistem Cerkve, da bo po svoji strukturi v skladu s sedanjo družbeno stvarnostjo. Prilagajanje ima seveda svoje meje.

Pri tem se je nujno potrebno opirati na dognanja znanosti, ki jih koncil posebej priporoča. Zato je duhovnikom priporočil, naj se pri dušnopastirskem delu poslužujejo izsledkov svetnih znanosti, zlasti psihologije in sociologije: »V dušnem pastirstvu je treba v zadostni meri poznati in uporabljati ne le teološka načela, ampak tudi izsledke svetnih znanosti, zlasti psihologije in sociologije, tako da bo tudi vernike mogoče voditi k čistejšemu in bolj zrelemu verskemu življenju.« (CS 62, 2). Nenazadnje je 2. vatikanski koncil celotno pastoralno konstitucijo o Cerkvi v sedanjem svetu (CS) postavil na dognanja sodobnih empiričnih raziskav. Koncil je poudaril, da sociološka in verstvena raziskovanja pripomorejo k uspešnosti in učinkovitosti apostolskega dela: »… Oblike apostolata je treba pravilno prilagoditi sodobnim potrebam, upoštevati je treba razmere, v katerih ljudje živijo, in to ne samo duhovne in nravne, ampak tudi družbene, demografske in ekonomske. Sociološka in verstvena raziskovanja, ki jih izvršujejo ustanove pastoralne sociologije, zelo pripomorejo k uspešnosti in učinkovitosti tega dela in jih zato nujno priporočamo.« (Š 17).

S pomočjo statistike pridemo do celovitejšega pogleda. Dejstva nas zavarujejo pred zgolj subjektivnimi sodbami oz. splošnim občutjem, površnim gledanjem in intuitivnim odločanjem. Nenazadnje lahko ob vpogledu v trenutne potrebe in delo lažje načrtujemo potrebno delovanje v prihodnosti  …  

 

V Pastoralni službi se zbirajo podatki o verskem življenju v nadškofiji, ki jih zajemamo z dvema vprašalnikoma. Januarja sprašujemo o bogoslužni dejavnosti v župnijah, junija pa o katehetski in karitativni dejavnosti.
Te podatke arhiviramo, obdelujemo in posredujemo ustreznim cerkvenim ustanovam. Občasno rezultate objavljamo v Naši pastorali in drugod  …  »Zbiratelj znamk, hroščev, razglednic … šele z vztrajnostjo pride do uspehov. Podobno bo šele skrbno zbiranje podatkov pri posameznikih z leti pokazalo sadove za celoto. Pri zbiranju podatkov za statistiko se razodeva in budi naš čut odgovornosti za celo škofijo, za vesoljno Cerkev.«  (Rafko Lešnik, ob začetku zbiranja statističnih podatkov v Cerkvi na Slovenskem)

 

Zbrala: dr. Brigita Perše