Bolniška pastorala

Delo Cerkve na področju zdravja in zdravstva je odgovor na njeno poslanstvo, ki ima temelje v evangeliju in tradiciji Cerkve. Danes v svoje delo vključuje vsa sodobna dognanja medicine in antropoloških znanosti.

Sodobna medicina postavlja na prvo mesto zdravje. Obvladovanje in promocija zdravja je njen temeljni cilj. Pri svojem pastoralnem tudi Cerkev sledi temu cilju. Teološki pogled na zdravje se nam odkriva kot nenehen proces na poti odrešenja posameznika.

Cerkev danes pojmuje zdravje kot: iskanje fizičnega, psihičnega, socialnega (občestvenega) in duhovnega ravnovesja in harmonije v človeku. Ni samo odsotnost bolezni, temveč tudi sposobnost človeka, da opravlja zaupano mu poslanstvo od Boga, ne glede na življenjsko obdobje v katerem se nahaja.

Tako se v praktični teologiji nekdanja pastoralna medicina razširja in dobiva svoje mesto v oznanjevanju, katehezi in diakoniji znotraj vsakega cerkvenega občestva. Ima tudi ekumensko razsežnost. Bolniška pastorala je del pastorale zdravja.

Pravilnik o organizaciji in izvajanju verske duhovne oskrbe v bolnišnicah in pri drugih izvajalcih zdravstvenih storitev.

Več informacij o bolniški pastorali je na voljo pri njenih nosilcih.

 

Pastorala gluhih in naglušnih

Verski center gluhih in naglušnih ima lepo tradicijo. Duhovniki in redovnice so začetniki pouka gluhih in naglušnih ne samo v Sloveniji, ampak tudi drugje po svetu. Pri nas v Sloveniji se je vsa skupaj začelo že davnega leta 1845, ko je duhovnik Valentin Stanič ustanovil zavod za gluhe otroke v Gorici.

Potem poznamo še duhovnike: dr. Antona Jarca, ki je učil bodoče duhovnike, Janeza Budala, ki uvedel poklicno izobraževanje gluhe mladine in uredil status učiteljev in Andrej Pavletič, ki je pisal knjige za vzgojo gluhih učiteljev. Pomembno vlogo imajo tudi sestre notrdamke, ki so v Šmihelu pri Novem mestu leta 1886 osnovale šolo za gluhoneme deklice. Ljubljanski zavod za gluhonemo mladino je zrasel leta 1900. Med največjimi donatorji je bil ribniški župnik in dekan Ignacij Holzapfel. V Gluhonemnici sta službovala tudi dva duhovnika kot kateheta in sicer Viktor Šega (1909 – 1932) in Alojzij Tome (1936 – 1945). Po drugi svetovni vojni je bila duhovna oskrba pretrgana vse do leta 1970, ko je gluhe otroke začel zbirati sedaj že pokojni frančiškanski pater Jakob Bijol. On je tudi pobudnik ustanovitve Verskega centra gluhih in naglušnih. Od njegove smrti leta 2001 vodi ta Center njegov sobrat pater Bogdan Knavs.

Več informacij pri koordinarotju pastorale za gluhe in naglušne v Slovenji Ediju Strouhalu: rna vas 48, 1108 Ljubljana, GSM 031/773 955; e.strouhal@gmail.com; pastorala.gn@gmail.com

 

Pastorala vojakov in njihovih družin

Za izvajanje duhovne oskrbe pripadnikov Slovenske vojske skrbi Vojaški vikariat Slovenije.

Osebje Vojaškega vikariata je navzoče v vseh trenutkih vojakovega življenja. Sodeluje pri usposabljanjih, na terenskih vajah in tudi pri delu na mednarodnih vajah ter v operacijah kriznega odzivanja. Vodilo pri delu osebja Vojaškega vikariata je: »Zvest Bogu in domovini.« Iz tega izhaja prizadevanje za zvesto služenje vojaku in širši skupnosti, ki je utemeljeno z lastno izkušnjo duhovnega življenja in vere v Boga. Pripadniki Vojaškega vikariata skrbijo za redno zagotavljanje duhovne oskrbe s svojo navzočnostjo med vojaki, z organiziranjem romanj, srečanj za družine, z delitvijo zakramentov, bogoslužji za domovino, s predavanji in drugimi priložnostnimi akcijami. Redno obiskujejo pripadnike in pripadnice SV v operacijah kriznega odzivanja. S prvim odhodom celotnega bataljona na mednarodno nalogo februarja 2007 je za ves čas misije z njim odšel tudi vojaški kaplan. Pripadnikom in pripadnicam SV in MO RS ter njihovim družinskim članom, ki ne pripadajo katoliški ali evangeličanski skupnosti, osebje Vojaškega vikariata omogoča srečanja s predstavnikom njihove veroizpovedi.

Več informacij o pastorali vojakov in njihovih družin je na voljo na spletni strani vojaškega vikariata.

 

Zaporniška pastorala

Informacije pri zaporniškem vikarju Robertu Friškovcu: GSM 041/743 286; robert.friskovec@gov.si; robert.friskovec@guest.arnes.si

 

Policijska pastorala

Pravilnik o organizaciji in izvajanju verske duhovne oskrbe v policiji …

Več informacij pri policijskem vikarju Janezu Novaku: GSM 051/690 392; janko.novak@rkc.si 

Pastorala izseljencev

Za pastoralo izseljencev oz. za pomoč slovenskim izseljencem in zdomcem pri gojitvi njihovega slovenstva in katolištva skrbi Rafaelova družba.

Rafaelova družba je povezana z Zvezo slovenskih izseljenskih duhovnikov in pastoralnih sodelavcev v Evropi in z drugimi slovenskimi župnijami in ustanovami po svetu.

Prvi namen družbe je spremljanje in povezovanje vseh slovenskih rojakov po svetu. Skrb zanje obsega versko, narodno, kulturno, prosvetno ter socialno področje in vključuje vse, kar more biti tem ljudem v pomoč.

Rafaelova družba si posebej prizadeva za:

  • informiranje in prebujanje ljudi v domovini k zavesti o slovenskem izseljenstvu in o potrebni skrbi za duhovni in gmotni napredek izseljenskih skupnosti;
  • povezovanje med domovino in tujino ter Slovencev v tujini med seboj;
  • pripravo, pomoč in spodbujanje občasnih in rednih srečanj pastoralnega, kulturnoposvetnega in socialnega značaja;
  • študij in strokovni pristop k problematiki ter zbiranju in urejanju arhivskega gradiva;
  • posredno delovanje z opozarjanjem na dolžnosti, ki jih imajo državne inštitucije do Slovencev po svetu;
  • sodelovanje z drugimi državnimi in civilnimi organizacijami, ki se zavzemajo za razseljene rojake;
  • vzdrževanje stikov z zamejskimi Slovenci.

Več informacij o pastorali izseljencev je na voljo na spletni strani Rafaelove družbe.

 

Pastorala beguncev

Jezuitska služba za begunce (Jesuit Refugee Service – JRS) je mednarodna katoliška organizacija, katere poslanstvo je spremljati begunce, jim služiti ter zagovarjati njihove pravice. Ustanovljena je bila v letu 1980, sedaj pa deluje v več kot 70 državah po svetu.

Prednostna naloga Jezuitske službe za begunce je pomoč tistim beguncem, ki jo najbolj potrebujejo. V Sloveniji se je dejavnost Jezuitske službe za begunce začela leta 1999. Dva jezuitska bogoslovca, Peter Rožič in Primož Jakob, sta v Azilnem domu v Ljubljani zasnovala prostovoljni projekt s ciljem pomagati otrokom, ki so tam prebivali. Kasneje se je delo tam nadaljevalo in obogatilo z novimi prostovoljci in novimi vsebinami.

Več o delu na področju pastorale beguncev je na voljo pri direktorju p. dr. Robinu Schweigerju DJ: GSM 031/636 964; robin.schweiger@rkc.si