Majska meditacija: Jaz sem otrok Marijin

Naše cerkve so vedno bolj prazne, Marijina romarska svetišča pa vedno bolj privlačijo ljudi. Mati Marija je srednica vseh milosti. Po njej je prišel Jezus na svet. Po njej prihaja tudi danes. Po Mariji k Jezusu! velja še posebej danes. Ljudje potrebujemo Mater Marijo. Jezus je s tem računal in to upošteval.

»Glej, tvoj sin!« je rekel v uri svojega največjega trpljenja na križu svoji Materi, ki je z njim pod križem sotrpela in sočustvovala. Apostolu Janezu pa je dejal: »Glej, tvoja mati!« Janez je bil zastopnik nas vseh. Z Janezom tudi mi sprejemamo Marijo na svoj dom. S sv. krstom, duhovniškim posvečenjem (in redovniškimi zaobljubami) se je ta povezanost z Božjo Materjo še stopnjevala.

Teoretično nam je to jasno, vprašanje pa je, koliko je Marija sploh navzoča v našem življenju in delovanju. Vsi potrebujemo to Mater, ki ni le mati nas posameznikov, ampak tudi mati občestev, mati duhovnikov in apostolov, mati Cerkve, mati vsega človeštva. Tudi o našem odnosu do nje veljajo Jezusove besede: »Če ne postanete kakor otroci …«

Angel Gabrijel ji je posredoval ponudbo iz nebes, da postane Božja Mati. Ona je to ponudbo sprejela kot ponižna Gospodova dekla. V svoj ‘da’ je vključila in vnaprej sprejela vse daritve, tudi kalvarijsko. Vse življenje je usmerila na Sina in po njem na Očeta. Bila je kot živ ogenj, ki vedno gori. V Nazaretu je bila Jezusova učiteljica, hkrati pa je bila njegova učljiva učenka. Ni bila Božja Mati samo po telesu ampak z vsem svojim bitjem, z vso materinsko ljubeznijo, ki jo je s pomočjo Svetega Duha premogla. Jezus, ki je nam postal podoben v vsem, razen v grehu, se je dal od Marije in sv. Jožefa poučevati in vzgajati. Hkrati je bil učitelj obeh.

Tudi naša naloga je, da Jezusa prinašamo svetu. Čim bliže bomo Mariji, tem bliže bomo tudi Svetemu Duhu, ki je tako močno deloval v njej že od vsega začetka. Prinašanje Jezusa svetu je nekaj marijanskega. Marija se je pri tem imela za služabnico. S tem je v sebi napravila prostor Jezusu in Svetemu Duhu. S tem je tudi zgled za nas, ki zastopamo Jezusa in moramo biti čimbolj prežeti s Svetim Duhom. Smo učitelji in vzgojitelji. V povezanosti z njo nam bo to najbolje uspevalo. Ko je bila prva in najboljša Jezusova učenka, je tudi nam pokazala, da se moramo vse življenje učiti in vzgajati, kar je vseživljenjska kateheza.

Duhovnik, ki s premišljevanjem moli rožni venec, v vseh štirih delih skupaj z Marijo prehodi vse Jezusovo in z njim tudi Marijino življenje od Jezusovega učlovečenja pa do Marijinega poveličanja v nebeški slavi. »Vrednost rožnega venca moraš najprej odkriti, da ga boš vzljubil in vsak dan z veseljem zbrano molil,« je rekel neki duhovnik. To je dvajset oken, skozi katera v kontemplaciji gledamo celotno Jezusovo in Marijino življenje in ga povezujemo z našim življenjem in življenjem Cerkve in človeštva.

Zakaj je naša prisrčna povezanost z našo Materjo Marijo tako pomembna za našo osebno rast in uspešnost našega apostolata? Ko je papež Benedikt XVI. še kot prefekt Kongregacije za nauk vere leta 2000 razlagal tretjo fatimsko skrivnost, se je dotaknil tudi Marijine napovedi: »Moje brezmadežno Srce bo zmagalo.« Rekel je, da je ta stavek ena od ključnih besed fatimske skrivnosti in da je po pravici postal slaven.

Papež sv. Janez Pavel II. je preroško napovedal: “Kristus bo zmagal po Mariji. Kristus želi, da je njegova Mati udeležena v zmagah Cerkve, tako danes kot jutri.” K tej zmagi lahko nekaj prispeva vsak izmed nas. Tudi pri apostolatu z mladimi!

Duhovniki se na različne načine trudimo, kako bi zajezili upadanje vernosti. Ugotavljamo, da nimamo veliko uspeha. Pater Donald Calloway, veliki apostol rožnega venca, je dejal: »Trdno sem prepričan, da obstaja preizkušena metoda, kako pripeljati ljudi k veri v Jezusa Kristusa, k ljubezni do resnic, ki jih je On učil, in k ljubezni do Cerkve, ki jo je On ustanovil. Te metode nas je naučil Bog sam. Ime ji je Marija […] Tako kot mnogi ljudje našega časa in vseh časov sem se naučil spoznavati in ljubiti Jezusa po Mariji. Sem duhovnik 21. stoletja, ker me je Bog postavil pod Marijin plašč. Tu najdem svojo moč, svoj cilj, svoje življenje, veselje in upanje.«

Pomislimo, kako so kar po vrsti marijansko usmerjeni papeži. Spomnimo se le na Frančiška, ki ne napravi nobenega večjega romanja, ne da bi ga prej z obiskom bazilike Marije Velike izročil Materi Božji in se po vrnitvi njej zahvalil.

 

Meditacija za dekanijsko rekolekcijo, maj 2019

Pripravili: Cistercijani v Stični

 

2019-04-18T07:51:24+00:0018. 04. 2019|