V Pastoralni službi se zbirajo podatki o verskem življenju v nadškofiji, ki jih zajemamo z dvema vprašalnikoma. Januarja sprašujemo o bogoslužni dejavnosti v župnijah, junija pa o katehetski in karitativni dejavnosti.
Te podatke arhiviramo, obdelujemo in posredujemo ustreznim cerkvenim ustanovam. Občasno rezultate objavljamo v Naši pastorali in drugod.

 

 

* Analize objavljene v Bogoslovnem vestniku:

 

* Analiza Duhovniki in redovnice v Cerkvi na Slovenskem

Perše, Brigita in Peter Kvaternik. 2004. Duhovniki in redovnice v Cerkvi na Slovenskem. V: Dekanijski pastoralni dan 2004. Duhovništvo in redovništvo. Gradivo za dekanijske pastoralne svete, 78-101. Ljubljana: Družina.

 

* Obstoječe stanje klera v ljubljanski nadškofiji (objavljeno v Sporočilih): 

 

 

* Brigita Perše. Prihodnost župnije: študija na primeru župnij ljubljanske nadškofije. Acta theologica Sloveniae IV. Ljubljana: Teološka fakulteta, 2011.

Pred 550 leti je bila ustanovljena ljubljanska nadškofija. Čisto po naključju je ravno ob njenem jubilejnem letu na Teološki fakulteti izšla knjiga z naslovom Prihodnost župnije: študija na primeru župnij ljubljanske nadškofije. Njeno izdajo je sofinancirala celo Javna agencija za knjigo RS.

Knjiga obravnava župnijo kot temeljno cerkveno institucijo, od katere se v Cerkvi na Slovenskem veliko pričakuje. Obširni del knjige je posvečen »župniji prihodnosti«, kar je glede na njen naslov tudi logično. Kljub ugotovljeni »krizi« župnije, je knjiga »napisana s temeljnim krščanskim optimizmom (…). Ta knjiga o župniji nam daje vedeti, da še zdaleč nismo izčrpali vseh možnosti in vseh rezerv, ki jih imamo« (Iz spremne besede nadškofa metropolita dr. Antona Stresa, str. 6). Knjiga ima 215 strani. Zaradi večje razumljivosti so v knjigi slike, grafi in tabele.

Zgradba knjige in vsebina

Knjiga je razdeljena na tri glavne dele, in sicer glede na časovno obdobje v katerem se nahaja župnija (preteklost – sedanjost – prihodnost).

  • Uvod: Knjiga na začetku vsebuje Spremno besedo nadškofa metropolita dr. Antona Stresa in dve Recenziji od dveh profesorjev pastoralne teologije: doc. dr. Petra Kvaternika (TEOF Ljubljana) in prof. dr. Stipeta Nimca (TEOF Split).
  • V prvem delu (preteklost) avtorica predstavi splošno zgodovino nastanka župnije in njegovo spreminjanje skozi stoletja. Vse to z namenom, da bi lažje razumeli zgodovinske vzroke za sedanjo »krizo« obstoječe župnijske prakse pri nas. Prikaže npr. kdaj je v Cerkvi prišlo do »ločitve« med kleriki in laiki (t. i. pastoralna shizma), kdaj je prišlo do poenotenja pastorale v mestih in na podeželju, kdaj se je ustanovilo veliko število malih podeželskih župnij, ki so danes Cerkvi »v breme« ipd.
  • V drugem delu (sedanjost) avtorico zanima, ali je obstoječe stanje v vseh župnijah ljubljanske nadškofije enako. Pri tem se opira na cerkvene podatke, ki se zbirajo od leta 1965 dalje s strani župnijskih uradov in na podatke Statističnega urada RS. Raziskava pokaže, da se župnije med seboj demografsko, versko in pastoralno zelo razlikujejo, in da so te razlike pogojene predvsem s stopnjo urbanizacije okolja (podeželje, postpodeželje, mesto). Raziskava pokaže, da je Cerkev najmanj »učinkovita« v mestih, kjer živi velika večina prebivalstva (68,3%). Kljub temu, da so analizirane župnije ljubljanske nadškofije, je vzorec v povprečju reprezentativen za celoten slovenski prostor.
  • V tretjem delu (prihodnost), ki je najobširnejši, avtorica na osnovi izsledkov raziskave ter na osnovi smernic cerkvenih dokumentov in prakse zahodnoevropskih dežel, ki so že pred nami spoznale in skušale reševati zapleteno problematiko »današnjih« župnij, nakaže nekaj smerokazov za slovensko župnijo v prihodnosti …
  • V prilogah so tabele s podatki, ki so bili analizirani v drugem delu knjige.
  • Na koncu knjige je barvni zemljevid župnij ljubljanske nadškofije s številom prebivalcev.

Komu je knjiga namenjena?

  • Knjiga je namenjena raziskovalcem stanja religioznosti v slovenski družbi, študentom teologije in družbenih ved.
  • Knjiga je namenjena duhovnikom in odgovornim v Cerkvi, članom ŽPS in drugim pastoralnim delavcem, saj obravnava župnijo. »Knjiga vsekakor sodi v vsako župnijsko knjižnico.« (Iz recenzije dr. Petra Kvaternika v Cerkev v sedanjem svetu 2011, št. 5, str. 205) – Še zlasti bo v pomoč pri izdelavi župnijskih načrtov prihodnje leto, ki bo potekalo na vseh ravneh, tudi na župnijski.

Knjigo lahko prejmete na Tajništvu Pastoralne službe.

 

 

Brigita Perše. Župnije v dekaniji Ljubljana – Moste. Občestva na poti načrtovanja Pridite in poglejte. Raziskave RIM 1. Ljubljana: Pastoralna služba – Angla (brezplačno), 2014.

Župnije v Cerkvi na Slovenskem so leta 2012 stopile v proces načrtovanja, ki je voden s krovnim dokumentom Pridite in poglejte. Na začetku vsake takšne poti pa je potrebna analiza. Pričujoča knjiga z naslovom Župnije v dekaniji Ljubljana – Moste prinaša analizo župnij dekanije Ljubljana – Moste. V knjigi so prikazani trendi verske prakse v dekaniji Ljubljana – Moste v letih od 1965 do 2012; prikazane so tudi pomanjkljivosti duhovnikov in laikov, zaradi katerih po mnenju članov ŽPS v dekaniji Ljubljana – Moste župnijske skupnosti še niso takšne, kot je želel pred pol stoletja 2. vatikanski koncil; prikazani pa so tudi predlogi članov ŽPS za odpravo izpostavljenih pomanjkljivosti pri duhovnikih in laikih, in to na treh ravneh: predlogi na ravni krščanske družine, župnijske skupnosti in škofije (dekanije). Naša raziskava je pokazala, da tudi za župnije v dekaniji Ljubljana – Moste veljajo izzivi (problemi), ki jih izpostavlja dokument Pridite in poglejte, vendar v nekoliko drugačnem vrstnem redu.

KNJIGI NA POT (Predgovor izvezet iz knjige)

Dekanijska srečanja članov ŽPS v ljubljanski nadškofiji potekajo že vrsto let. V okviru tovrstnega srečanja v dekaniji Ljubljana – Moste je gostja, dr. Brigita Perše, zbranim duhovnikom in laikom predstavila njihove župnije in dekanijo v luči perspektive statističnih kazalnikov zadnjih skoraj 50 let. Sredi procesa pastoralnega načrtovanja, v katerega je Cerkev na Slovenskem vstopila leta 2012 s krovnim dokumentom Pridite in poglejte, avtorica v pričujočem delu podaja analizo stanja župnij dekanije Ljubljana – Moste. V slednji se s prikazom trendov verske prakse podrobneje zadrži pri versko-pastoralnem stanju v župnijah dekanije Ljubljana – Moste in sicer tako na osnovi statističnih podatkov kot tudi mnenja udeležencev oziroma članov ŽPS.

Analiza stanja na podlagi statističnih podatkov je dober prvi korak pastoralnega načrtovanja, h kateremu nas spodbuja krovni dokument, zato bi si želeli, da bi bili na podoben način obdelani tudi statistični podatki drugih dekanij naše nadškofije. V nadaljnjih korakih pastoralnega načrtovanja ne smemo prezreti, da »nove evangelizacije« ni brez »novih binkošti« in da načrtovalno delo ni zgolj sad naših lastnih moči, pač pa pri slednjem potrebujemo razsvetljenje Svetega Duha, da bi znali prepoznavati znamenja časa, v katerem živimo, in našo vlogo pri njihovem uresničevanju.

Igor Dolinšek, voditelj Pastoralne službe v Ljubljani

 

 

image1

 

Brigita Perše. Župnije v dekaniji Ljubljana – Šentvid. Občestva na poti načrtovanja Pridite in poglejte. Raziskave RIM 3. Ljubljana: Pastoralna služba – Angla (brezplačno), 2015.

Župnije v Cerkvi na Slovenskem so leta 2012 stopile v proces načrtovanja, ki je voden s krovnim dokumentom Pridite in poglejte. Na začetku vsake takšne poti pa je potrebna analiza. Pričujoča knjiga prinaša analizo župnij dekanije Ljubljana – Šentvid. V knjigi so prikazani trendi verske prakse v dekaniji Ljubljana – Šentvid v letih od 1965 do 2014. Naša raziskava je pokazala, da tudi za župnije v dekaniji Ljubljana – Šentvid veljajo izzivi (problemi), ki jih izpostavlja dokument Pridite in Poglejte. Pred Cerkvijo je intenzivna naloga prilagajanja župnijse koncilski samopodobi Cerkve in konkretnim družbenim razmeram.

 

SPREMNA BESEDA (izvzeta je iz knjige)

Številke, številke… Pa  je tu december, pa kar naenkrat mesec junij in že spet izpolnjujem obrazec, ki poskuša zaobjeti v števila utrip življenja posameznega župnijskega občestva. Vere in življenja iz nje ta števila ne morejo popolnoma zaobjeti. Župnijo so gradili verni predniki, izročena je bila nam, na nas pa je, da živo vero – velikonočno oznanilo prenesemo naslednikom. Zgodovina župnije se ni začela pisati z mojim župnikovanjem ali kaplanovanjem. Pa prav temu občestvu sem podarjen in ravno to občestvo me bo oblikovalo in jaz njega; drug za drugega in drug z drugim bomo molili, se žrtvovali in z življenjem pričevali Jezusa Kristusa. Radi se preverjamo z življenjem in njegovimi sadovi. Živa vera ima tudi svoje znanilce in se izraža v manjših vernih občestvih, ki je sestavljeno iz posameznih vernikov. In ta števila verske prakse ter občestev tudi nekaj povedo: koliko nas je, kakšno je naše zanimanje in skrb na posameznem župnijskem področju, na koliko ljudi se lahko zanesem … Radi vidimo, če je boljše, celo pripravljeni smo se pohvaliti… pa tudi realnosti je potrebno pogledati v oči… Dekanija Ljubljana – Šentvid je po več plateh zelo razgibana in raznovrstna: po času nastajanja in oblikovanja župnij, njih različna velikost in gostota naseljenosti, starostna struktura, pastoralna razgibanost. Ta pregled skozi 50 let, kjer je župnija nastala pozneje tudi manj, ne želi biti pokazatelj uspešnosti in tekmovanja. Ker pa smo duhovniki v župniji in tudi v dekaniji le neko obdobje, pa nam bo tovrsten numeričen pogled glede na trenutna pastoralna gibala v Cerkvi lahko v pomoč pri pristopu, izhodiščih in pastoralnem načrtovanju.

Igor Dolinšek, voditelj Pastoralne službe v Ljubljani

 

 

image0-001

 

Brigita Perše. Župnije v dekaniji Grosupoje. Občestva na poti načrtovanja Pridite in poglejte. Raziskave RIM 4. Ljubljana: Pastoralna služba – Angla (brezplačno), 2016.

SPREMNA BESEDA (izvzeta iz knjige) 

»Jezus je pristopil in jim spregovoril, rekoč: ‘Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence: krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha in učite jih izpolnjevati vse, kar koli sem vam zapovedal! In glejte: jaz sem z vami vse dni do konca sveta’.« (Mt 28,18-20)

Ob zaključku leta je vsakič prav zanimivo pripraviti in župljanom predstaviti statistiko za preteklo leto. Marsikakšno ugotovitev lahko povzamemo iz podatkov. Seveda nas vse zanima, kako je potekalo versko in pastoralno življenje v župniji; poleg tega tudi v drugih župnijah. Čeprav marsikdo kritično pripomni, kaj naj le pomenijo številke in zunanji podatki, saj s tem ne moremo izmeriti vere ljudi. Lahko pa v ponižnosti priznamo, da za vsako številko stoji posamezen človek, ki ga Bog ljubi in je Kristus zanj dal življenje na križu. Prav vsak človek med temi številkami je oseba, ki ga Oče tako ljubi, da je poslal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče ne pogubil in da bi imel vsak človek večno življenje v sebi (prim. Jn 3,16). Jezusovo delo in njegova pastoralna ljubezen se nadaljuje preko naročila, ki ga je dal apostolom, naj oznanjajo, naj krščujejo in naj vodijo ljudi v polnost Božjega življenja.

Človekove osebne vere in njegovega odnosa z Gospodom se ne da izmeriti s številkami, kar je pravilno in naj vedno ostaja skrivnost. Lahko pa vidimo nekatera znamenja, h katerim nas Jezus vabi. Vabi nas, da bi bili znamenje med ljudmi s svojim načinom krščanskega življenja in deli ljubezni, ki predstavljajo Jezusovo prisotnost skozi vse čase. Zunanja znamenja naše vere pa so zelo pomembna, najprej znamenja svetih zakramentov in življenja po njih, potem znamenja medsebojne ljubezni in znamenja razgibanega skupnega življenja v občestvu. Vsa ta znamenja so močno in zelo številno prisotna v župnijah grosupeljske dekanije. Sam sem imel milost, da sem živel in kot pastir deloval v tej dekaniji v župniji Grosuplje. Veliko znamenje Jezusove prisotnosti je bilo sodelovanje dekanijskih duhovnikov skupaj s patri cistercijani v Stični. Drugo takšno znamenje pa tudi izredno veliko število župnijskih sodelavcev. Doživljal sem, da je bila odprtost za sodelovanje sad vere tistih ljudi, kot tudi vseh njihovih prednikov. Skupaj pa smo duhovniki tudi ugotavljali, da marsikje ta prenos vere med starši in otroki ne poteka več tako dobro. Oznanjevanje Jezusovega evangelija in prenos vere, da bi vera postajala osebna in močna, ostaja velik izziv za vsakega duhovnika in vernika v župnijskih občestvih.

Naj nam številke pomagajo, da bi bolje razumeli stanje in ljudi, h katerim nas tudi danes pošilja Gospod in nam zagotavlja svoje spremstvo ter blagoslov. Ob tej priliki se pa tudi zahvaljujem vsem duhovnikom, ki ste podatke zvesto zbirali in pošiljali na Pastoralno službo naše nadškofije ter gospe dr. Brigiti Perše, ki nam te podatke tako lepo predstavlja.

Škof msgr. dr. Franc Šuštar, generalni vikar[/fusion_builder_column][/fusion_builder_row][/fusion_builder_container]