***
ZAKRAMENTI
***
Kaj so zakramenti in kateri so?
Zakramenti so učinkovita znamenja milosti, ki jih je postavil Kristus ter jih izročil Cerkvi. Po njih se nam podeljuje božje življenje. Zakramentov je sedem: krst, birma, evharistija, pokora, bolniško maziljenje, sveti red in zakon.
1. SV. KRST 
2. SV. BIRMA

 

Služba botra – zgibanka PDF – (pripravil Matej Nastran)

 DEVETDNEVNICA V DRUŽINI pred birmo – word – (pripravil Matej Kobal)
3. SV. EVHARISTIJA

Erik Švigelj je oblikoval program sodelovanja prvoobhajancev pri sv. maši, če gre veliko otrok k prvemu sv. obhajilu; ta program je seveda možno tudi skrajšati.

4. SV. POKORA 
 »V semenišču sem skoraj dvajset let hodil k spovedi k duhovniku Anđelku Juriću. Bil je dober, nevsiljiv in ni dejal nobenih vzvišenih naukov. Čutil sem nekaj, kar nisem znal izraziti. Ko pa sem vse ponovno premislil, mi je postalo jasno, kaj je bilo. Znal je prisluhniti ritmu moje rasti in nikoli mi ni niti za trenutek vsiljeval pobožnosti ali verske vaje, ki ni izhajala prav iz mene tudi če je bila še tako priporočljiva. Pred kratkim – zadaj ima že devetdeset let – sva se pogovarjala prav o tem. Povedal mi je svoje načelo duhovnega voditelja in spovednika: spoštovati človeško naravo in prisluhniti spodbudam Svetega Duha v človeški duši, nič vsiljevati po svojem okusu in tudi ne preprečiti zaradi svojega okusa. Hvala mu!« (prof. dr. Ivan Golub)
5. SV. BOLNIŠKO MAZILJENJE

 

6. SV. RED

»Kdor želi na tem svetu z lučjo premagovati temo, lahko postane električar – ali pa duhovnik. Kdor želi ljudem prinašati moč, lahko postane trener – ali pa duhovnik. Kdor želi odpirati ljudem srca, lahko postane kirurg – ali pa duhovnik.«  (Basil Hume)

Papež Benedikt XVI. o svojem srečanju z Bogom ob odločitvi za duhovniški poklic:

“Morda srečanje z Bogom lahko opišem kot nekaj, kar človeku zleze pod kožo in se potem vtisne v njegovo dušo. Čutiš, da pač tako preprosto mora biti, da je ravno ta pot prava. To ni bilo nekakšno srečanje v smislu mističnega razsvetljenja. To področje izkušenj ni tisto, s katerim bi se smel hvaliti. Lahko pa rečem, da je vse to iskanje vodilo k jasnemu, pozivajočemu spoznanju, tako da sem Božjo voljo doživel tudi v svoji notranjosti.”

 

7. SV. ZAKON

 Sv. zakon (VIDEO)

 

***

POBOŽNOSTI

***

PROŠNJI DNEVI

Ker se verniki prošnjih procesij niso želeli udeleževati in so počakali na sv. mašo (za blagoslov ljudi, dela in zemlje ter odvrnitev naravnih nesreč in drugih stisk) v (podružni) cerkvi, je Janez Žabot iz obrednika in misala sestavil MOLITVENO URO – prošnji dnevi. Molitev je lahko pred Najsvetejšim po sv. maši – enake molitve kot pri prošnji procesiji. Razmnoženo dobi vsak v roke (tudi z velikimi črkami št. 16). Po več letih zamenjave obiska molitve in čaščenja za prošnji dan raste.

 

ŠMARNICE – majniška pobožnost

V Cerkvi na Slovenskem si maja si ne moremo predstavljati brez šmarnic – vsakodnevne ljudske pobožnosti Mariji v čast.

Goreči Marijini častilci so že pred stoletji premišljevali, kako bi mogli skazovati Mariji še večje češčenje. Želeli so, da bi verniki častili božjo mater Marijo vsak dan in, če le mogoče, kar ves mesec. V ta namen so izbrali najlepši mesec v letu, mesec majnik, ki z lepoto v naravi prekaša vse druge. To pobožnost so imenovali Marijin mesec. S to pobožnostjo so začeli v Rimu, od koder se je razširila po vsej Italiji, Franciji in tudi Nemčiji. Papež Pij VII. Je l. 1815 pobožnost meseca majnika potrdil in obdaril z odpustki.

Zaželeno je, da šmarnično pobožnost vodijo in oblikujejo kjer je le mogoče laiki sami, seveda v okvirih, ki jih postavlja vodstvo Cerkve.

 

 

ROŽNI VENEC – pomembna oktobrska pobožnost

 

Rožni venec bi mogli imenovati Marijina pot. Kristusove skrivnosti so tudi skrivnosti Matere. Ob premišljevanju Kristusovega obličja je potrebno razodetje “od zgoraj” in da bi ga sprejeli, moramo nujno prisluhniti. V molku in molitvi more dozoreti spoznanje skrivnosti veselega, svetelega, žalostnega in častitljivega dela rožnega venca.

Oblika molitve rožnega venca ima svoj izvor med puščavniki in kasneje pri menihih, ki so najpogosteje molili in ponavljali očenaš. Molitev rožnega venca se je zelo hitro širila po zmagi kristjanov nad Turki pri Lepantu 1571, saj so to zmago pripisovali molitvi rožnega venca. Na dan odločilne bitke 7. oktobra 1571 so se zbrale bratovščine rožnega venca in goreče molile to molitev. V spomin na to zmago imamo v bogoslužju god Rožnovenske Matere Božje – 7. oktobra. … Poznejši papeži, zlasti Leon XIII, ki je napisal kar 16 okrožnic o rožnem vencu, so to molitev pospeševali. K širjenju te molitve so prispevala tudi prikazovanja v Lurdu in Fatimi ter stiske krščanskega ljudstva.

“Zunaj liturgije zakramentov in zakramentalov mora kateheza upoštevati oblike pobožnosti vernikov in ljudske religioznosti. Religiozni čut krščanskega ljudstva je v vsakem času našel svoj izraz v mnogovrstnih oblikah pobožnosti, ki obdajajo zakramentalno življenje Cerkve, kakor so češčenje relikvij, obiskovanja svetišč, romanja, procesije, križev pot, religiozni plesi, rožni venec, svetinjice itd.” (KKC 1674)

Fatimski uvodi v vse štiri dele rožnega venca:

Če redno s premislekom prebiramo jagode rožnega venca, rastemo v veri, upanju in ljubezni. Globoka in predana molitev rožnega venca nas torej spreminja v vse bolj evangeljske kristjane: prav take, kot so bili sv. Dominik, sv. Frančišek, sv. Klara in drugi svetniki. Naj za nas molitev nikdar ne postane neprijetno breme. Naj se naše molitve vselej rodijo iz veselega srca …

LITANIJE:

Morala …

 

Ostalo:

 

 

Molitve duhovnikov pri oblačenju 

Molitve pred in po maši ter molitve pri oblačenju. Veliko je sicer takšnega, kar se dandanašnji ne da več prakticirati, marsikaj pa je pomenljivo!
[/fusion_builder_column][/fusion_builder_row][/fusion_builder_container]