VATIKAN (sreda, 19. avgust 2015, RV) – Pred enim tednom je papež Frančišek med redno sredino avdienco premišljeval o razsežnosti praznovanja v družini. Ta je eden izmed treh komplementarnih elementov družinskega življenja. Druga dva sta delo in molitev. Današnja kateheza je bila tako posvečena delu.

Delo je del Božjega stvariteljskega načrta
Enako kot praznovanje je del Božjega stvariteljskega načrta, je na začetku zatrdil papež Frančišek. Navadno se reče, da je delo potrebno za vzdrževanje družine, za vzgojo otrok, za zagotovitev dostojanstvenega življenja svojcem. Najlepše, kar se lahko reče za osebo, ki je resna in poštena, je, da je »delavec«; torej nekdo, ki dela; nekdo, ki v skupnosti ne živi na račun drugih. Delo v svojih tisoč oblikah, od gospodinjstva dalje, namreč skrbi za skupno dobro. In kje se nauči tega delavnega načina življenja? Predvsem v družini: »Družina vzgaja za delo z zgledom staršev: oče in mama, ki delata za dobro družine in družbe.«

Sveta družina iz Nazareta se v evangeliju kaže kot delavska družina. Jezus sam je imenovan »tesarjev sin« (Mt 13,55) ali celo »tesar« (Mr 6,3). Tudi sveti Pavel kristjane opominja: »Kdor noče delati, naj tudi ne jé« (2 Tes 3,10). Papež Frančišek se je pošalil, da je to dober recept za hujšanje: »Ne delaš, ne ješ!« A apostol se izrecno nanaša na lažni spiritualizem nekaterih, ki »nič ne delajo« (2 Tes 3,11) in ki dejansko živijo na račun svojih bratov in sester.

Delo je sveto
Delovne obveznosti in duhovno življenje v krščanskem pojmovanju še zdaleč niso v medsebojnem nasprotovanju: »Molitev in delo sta lahko in morata biti skupaj v harmoniji, kakor uči sv. Benedikt. Pomanjkanje dela škoduje tudi duhu, tako kot pomanjkanje molitve škoduje tudi praktičnim dejavnostim.« Delo je lastno človeški osebi: »Izraža njeno dostojanstvo, da je ustvarjena po podobi Boga. Zato se reče, da je delo sveto.« Papež Frančišek je nadaljeval, da je upravljanje zaposlovanja velika človeška in družbena odgovornost, ki ne more biti prepuščena v roke posameznikov ali zvaljena na »nekakšen pobožanstven trg«. »Povzročiti izgubo delovnih mest pomeni povzročiti veliko družbeno škodo.« Svetega očeta razžalosti, kadar vidi, da ljudje ne najdejo dela in nimajo dostojanstva, da bi domov prinesli kruh. Razveseli pa ga, kadar vidi, da si vladni funkcionarji prizadevajo za nova delovna mesta: »Delo je sveto, delo daje dostojanstvo družini. Moliti moramo, da v družini ne bi primanjkovalo dela.«

Zemlja postane lepa, ko jo človek obdeluje
V Prvi Mojzesovi knjigi, pred besedami o zemlji ki je kot vrt zaupana v obdelovanje in varstvo človeku, beremo: »Na dan, ko je Gospod Bog naredil zemljo in nebo, še ni bilo nobenega poljskega zelenja na zemlji in nobeno poljsko zelišče še ni poganjalo, kajti Gospod Bog še ni pošiljal dežja na zemljo in ni bilo človeka, ki bi polje obdeloval. Le vlaga je vstajala iz zemlje in namakala vso površino polja« (1 Mz 1,4b-6). To ni nekakšna romantika, ampak je razodetje Boga. Naša dolžnost je zatorej, da to dojamemo in do konca asimiliramo.

Papež je nadaljeval, da okrožnica Laudato si, ki predlaga celostno ekologijo, vsebuje sporočilo: »Lepota zemlje in dostojanstvo dela sta ustvarjena, da bi bila združena.« Zemlja postane lepa, ko jo človek obdeluje. Kadar se delo oddalji od Božje zaveze z moškim in žensko, kadar se loči od njunih duhovnih lastnosti, kadar postane talec logike dobička in prezira življenjska čustva, potrtost duše okuži vse. Tudi zrak, vodo, travo in hrano. Javno življenje in habitat sta pokvarjena. Posledice prizadenejo predvsem revne, najrevnejše družine. Moderna organizacija dela včasih razodeva nevarno nagnjenje, da družino smatra kot oviro, breme, kot nekaj pasivnega za produktivnost dela.

Družina je preizkusni kamen
»Toda vprašajmo se: kakšna produktivnost? In za koga? Tako imenovano ‘inteligentno mesto’ je nedvomno bogato s službami in organizacijo; toda, na primer, pogosto je sovražno do otrok in do ostarelih.« Včasih se tisti, ki načrtuje, zanima za upravljanje z individualnimi delovnimi silami, da bi jih uporabil ali zavrgel glede na ekonomsko prikladnost. »Družina je pomemben preizkusni kamen. Kadar jo organizacija dela uporablja kot talko ali celo ovira njeno pot, takrat smo lahko prepričani, da je človeška družba začela delati sama proti sebi!«

Kot David pred Goljatom
Za krščanske družine iz te povezanosti izhajata velik izziv in veliko poslanstvo. Zastopajo namreč temelje Božjega stvarjenja: identiteto in zvezo moškega ter ženske, porajanje otrok, delo, ki zemljo naredi domačo in svet primeren za bivanje. Izguba teh temeljev je »zelo resna zadeva«. V skupnem domu je že sedaj preveč razpok. Naloga ni lahka. Družinskim združenjem se včasih lahko zdi, da so kot David pred Goljatom. Vendar pa vemo, kako se je končal tisti izziv: »Potrebni sta vera in zvitost.« »Naj nam Bog podeli, da bi v tem težkem trenutku naše zgodovine z veseljem in upanjem sprejeli njegov klic, klic k delu, da bi dali dostojanstvo sebi in svoji družini.«

Po pozdravih: 75 let skupnosti iz Taizéja
Na koncu avdience, ko je romarje pozdravil v različnih jezikih, je papež Frančišek spomnil na skupnost iz Taizéja, ki bo jutri dopolnila 75 let. Taizéjskim bratom je namenil poseben pozdrav, pospremljen z molitvijo. Pri tem je izrecno spomnil še na ustanovitelja, brata Rogerja Schutza. Pred tremi dnevi je namreč minilo deset let od njegove smrti.

Objavljeno 19. 08. 2015

Podobni prispevki