Marjan Smerke – Družina d. o. o.
Cerkev Oznanjenja Devici Mariji
Župnijski urad: Velesovo
Če odmislimo kratko dobo obstoja samostana benediktink v Krki na Koroškem, ki ga je ustanovila sv. Hema, je najstarejša ženska redovna ustanova v notranjosti slovenskega ozemlja samostan dominikank v Velesovem pri Cerkljah. Ustanovljen je bil pred 750 leti.
Ustanovitev velesovskega samostana sodi v čas, ko je bilo krščanstvo na Slovenskem že močno utrjeno. Takrat so bile okrog številne prafare: Kamnik, Vodice, Cerklje, Šenčur, Mengeš. Vse so sodile pod oblast oglejskega patriarhata, ki ga je takrat vodil patriarh Bertold, eden najodličnejših mož tistega časa. Izhajal je iz rodbine andeških grofov, ki so imeli središče v Kamniku. Andeški grofje so imeli v njem svojega upravitelja, v Bertoldovem času je bil to vitez Gerloh. Ta možje dal pobudo za pozidavo velesovskega samostana. 11. decembra 1238 je Gerloh skupaj s sorodniki in ob patriarhovi podpori ustanovil samostan v Velesovem.
Dominikanke so se usmerile v molitev in vzgojo. Tudi v Velesovem je bilo tako. Sem so prihajala v šolo dekleta iz znanih plemiških družin in mnoge so ostale v samostanu. Tudi tukajšnji samostan so prizadele v dolgi zgodovini hude preizkušnje, najbolj reformacija in turški vpadi. Leta 1471 so Turki samostan zažgali, sestre pa odpeljali v sužnost. Leta 1644 so bili za duhovne voditelje v samostanu določeni kapucini. Pod njihovim vodstvom je zacvetela božja pot, uredilo pa se je tudi življenje v samostanu, ki je bilo zaradi reformacijskega vpliva v razsulu. Zunanje znamenje duhovne in gmotne blaginje je gradnja novega samostanskega poslopja in cerkve leta 1771. Žal je vsa ta lepota le nekaj časa služila dominikankam. Z odlokom cesarja Jožefa II. je bil 3. julija 1782 po 544-letnem obstoju samostan ukinjen.
Sveti Dominik je bil velik Marijin častilec. Taki so bili tudi njegovi duhovni sinovi in hčere. Tako ni nič nenavadnega, da je velesovska cerkev postala božja pot za vso Gorenjsko in druge pokrajine. Na mestu sedanjega samostana naj bi bila Marijina kapela že leta 1220. Ob posvetitvi prve cerkve pa naj bi patriarh Bertold podaril čudovit Marijin kip, predmet češčenja še danes. Hranijo ga v posebni niši pod oltarno podobo v glavnem oltarju in jo odkrijejo le v prazničnih dneh. Po baročni navadi je kip oblečen in ima krono.
Vsa stoletja se je v Velesovo stekalo verno ljudstvo od blizu in daleč. Kljub razpustu samostana božja pot ni zamrla. Posebno doživetje je glavni shod na nedeljo po malem šmarnu, ko gre procesija s kipom od farne cerkve k podružnici na Trato in nazaj.
Besedilo iz knjig Francija Petriča, Duša, le pojdi z mano.
