E-novice ŽPS


Št. 7 (18.2.2014), leto 2014
urad.za.laike.lj@rkc.si

Papež Kongregaciji za katoliško vzgojo: Katoliške vzgojno-izobraževalne ustanove – zveste lastni identiteti in v dialogu z večkulturno družbo (Vir: Radio Vatikan)

 »Katoliška vzgoja je eden od najpomembnejših izzivov Cerkve, ki je danes zavzeta za uresničitev nove evangelizacije v zgodovinskem in kulturnem kontekstu, ki se stalno spreminja.« Tako je papež Frančišek dejal okoli osemdesetim udeležencem plenarnega zasedanja Kongregacije za katoliško vzgojo, ki poteka od 12. do 14. februarja v Vatikanu. Teme, ki so jih obravnavali, so bile: dopolnitev apostolske konstitucije Sapientia christiana, utrditev identitete katoliških univerz in priprave na dve obletnici, ki bosta potekali leta 2015: 50-letnica koncilskega dokumenta Gravissimum educationis in 25-letnica apostolske konstitucije Ex corde Ecclesiae.

Pomen dialoga v vzgojno-izobraževalnem procesu
Papež Frančišek je v govoru izpostavil tri vidike katoliške vzgoje. Prvi vidik se nanaša na »pomembnost dialoga pri vzgoji«. Katoliške šole in univerze obiskujejo tudi učenci in študenti, ki niso kristjani ali sploh niso verniki. Katoliške vzgojno-izobraževalne ustanove vsem ponujajo vzgojni pristop, ki je usmerjen v celostni razvoj osebe in je v skladu s pravico vsakega do vedenja in znanja. Poklicane pa so tudi, da vsem enako, v popolnem spoštovanju svobode vsakega in metod, ki so lastne šolskemu okolju, ponudijo krščanski pristop, to je Jezusa Kristusa kot smisel življenja, vesolja in zgodovine, je poudaril papež Frančišek med avdienco s člani kongregacije.

Velike spremembe, ki so privedle do širjenja multikulturne družbe, zahtevajo od tistih, ki delajo na šolskem in univerzitetnem področju, da se vključijo v vzgojne programe soočanja in dialoga, s pogumno in ustvarjalno zvestobo, ki zna voditi v srečanje med katoliško identiteto in različnimi 'dušami' multikulturne družbe. Frančišek je pri tem izrazil zadovoljstvo glede »prispevka, ki ga dajejo verski inštituti in druge cerkvene ustanove z ustanavljanjem in upravljanjem katoliških šol v okoljih, kjer je izrazit kulturni in verski pluralizem«.

Kakovostno usposobljeni vzgojitelji in učitelji
Drugi vidik govori o »kakovostni usposobljenosti formatorjev«. Vzgoja se danes nanaša na »generacijo, ki se spreminja« in zato je tudi »vsak vzgojitelj/učitelj poklican, da se spreminja, in to v smislu, da zna komunicirati z učenci«, je poudaril papež Frančišek in nakazal osnovne poteze vzgojitelja/učitelja. »Vzgajanje/poučevanje je dejanje ljubezni, je dati življenje.« Ljubezen pa je zahtevna. Zahteva, da se uporabijo najboljši viri, da se prebudijo strasti in se skupaj z mladimi potrpežljivo poda na pot. »Vzgojitelj/učitelj na katoliških šolah mora biti predvsem zelo kompetenten, kvalificiran in obenem bogat v človečnosti, sposoben biti med mladimi s pedagoškim stilom, da bi spodbujal njihovo človeško in duhovno rast. Mladi potrebujejo kvalitetno poučevanje skupaj z vrednotami, ne samo izrečenimi, ampak živetimi,« je dejal papež. Dodal je, da zato tudi sam vzgojitelj/učitelj potrebuje trajno formacijo. Treba je torej vlagati v učitelje in voditelje šol, da bodo ohranjali na visoki ravno svojo profesionalnost ter prav tako svojo vero in moč duhovne motivacije. Pri tem je papež dodal, kako so v okviru trajne formacije, poleg raznih tečajev in izpopolnjevanj, pomembne tudi duhovne vaje za učitelje.

Katoliške vzgojno-izobraževalne ustanove
Tretji vidik pa se nanaša na same ustanove, torej na »katoliške in cerkvene šole in univerze«. Papež je zatrdil, da je treba resno premisliti o številnih formativnih ustanovah po svetu in njihovi odgovornosti, da izrazijo živo prisotnost evangelija na področju vzgoje/izobraževanja, znanosti in kulture. Pomembno je, da »se katoliške akademske ustanove ne izolirajo pred svetom, temveč znajo pogumno stopiti na areopag sedanjih kultur in vstopiti v dialog, zavedajoč se daru, ki ga lahko ponudijo vsem«, je še dejal papež Frančišek.

Več na: http://sl.radiovaticana.va/news/2014/02/13/pape%C5%BE_kongregaciji_za_katoli%C5%A1ko_vzgojo:_katoli%C5%A1ke/slv-772913
 

Matjaž Merljak, Za družino nam je mar, nobenih namigov glede novih nadškofov (Vir: Radio Ognjišče)

Papež Frančišek je za oktober 2014 sklical izredno sinodo škofov na temo družine. V okviru priprave je Sveti sedež pripravil poseben vprašalnik in ga je poslal vsem škofovskim konferencam. Za kakšna vprašanja je šlo in kako smo odgovorili v Sloveniji, je v pogovoru za Radio Ognjišče povedal predsednik Slovenske škofovske konference SŠK apostolski administrator ljubljanske nadškofije in novomeški škof Andrej Glavan. Seveda se nismo mogli izogniti vprašanju, kdaj bomo dobili nadškofa v Ljubljani in Mariboru.

Škof Glavan izredno sinodo vidi kot priložnost, da se razsvetli pomen in položaj družine v sodobni družbi. O tem naj bi razpravljal tudi bližnji konzistorij, ki ga bo imel papež. ... To kaže, da bo tudi ta papež družinski papež, ki se zelo zanima za osnovno celico družbe.

Sveti sedež zanima, kako verniki in duhovniki vidijo stanje družine, kako problemi odmevajo med vernimi. „Ni šlo za raziskavo javnega mnenja,“ je dejal škof Glavan. Vprašanja so poslali na skoraj štiri tisoč naslovov po Sloveniji, med drugim raznim zakonskim in mladinskim skupinam ter posameznikom, tako laikom kot duhovnikom kot redovnicam in redovnikom. Slednji so odgovarjali na originalna vprašanja, ostalim pa so jih jim prilagodili.

Na vabilo se je odzvalo skupno 1.581 laikov (54%) in 272 (26%) duhovnikov, redovnic, redovnikov in drugih pastoralnih delavcev. Vse odgovore je nato tajništvo SŠK, ob pomoči strokovnih sodelavcev, pregledalo in pripravilo zaključno poročilo, ki je bilo posredovano organizacijskemu odboru letošnje izredne sinode o družini v Vatikanu.

Odgovori na vprašanja so pokazali, da duhovnikom ni vseeno, kakšno podobo bo imela družina v prihodnosti ter kakšno mesto in vlogo bo imela znotraj Cerkve. Iz odgovorov laikov na splošno izhaja, da si družine želijo imeti znotraj Cerkve bolj vidno in prepoznavno vlogo. Pastoralni sodelavci so izrazili posebno potrebo po dodatni formaciji na področju družinske pastorale.

Na poseben način so v medijih odmevala vprašanja o ločenih in ponovno poročenih, o kontracepciji in istospolnih porokah. „Ločeni in znova poročeni so vse bolj pogosta oblika nove družine in so pomemben pastoralni izziv. Mnogi se oddaljujejo od občestva in prenehajo s prejemanjem zakramentom. 30 odstotkov jih meni, da ločeni niso primerno sprejeti v Cerkvi,“ odgovarja škof Glavan in pristavi, da bodo to vprašanje na sinodi obravnavali z velikim razumevanjem, a do bistvenih premikov ne bo prišlo: „Pravilno sklenjen zakon bo ostal nerazvezen, a bo prišlo do novih ugotovitev ničnosti zakona.“

Spregovoril je o pričakovanjih neplodnih parov, ovdovelih, samohranilcev, ki so jih izrazili v odgovarjanju na vprašalnik ter kaj so ljudje v anketi izrazili glede pristopa Cerkve do homoseksualnih oz. istospolnih vernikov in partnerstev. Pri slednjem so se zavzeli za sprejemanje in spoštovanje v luči evangelija in Jezusovega stavka: 'Te ni nihče obsodil, tudi jaz te ne bom.' Obenem pa so v veliki večini primerov menili, da otrok potrebuje očeta in mater za svoj telesni, duševni in duhovni razvoj.

Med odgovori so dobili tudi zanimive predloge za pristop Cerkve do družinske pastorale. Škof Glavan je povedal, da bo vseslovenski shod, ki naj bi bil leta 2016, posvečen družini. Šlo bo za podobno srečanje kot je bilo Slovenski evharistični kongres v Celju leta 2010, a s poudarkom na družinskem življenju.

Na aktualno vprašanje: kdaj bomo dobili nova nadškofa v Ljubljani in Mariboru, pa je dejal, da je to vprašanje 'za milijon dolarjev'. „Ni nobenih namigov, ostajajo samo želje in upanje, da bi morda vsaj v Ljubljani dobili nadškofa že pred veliko nočjo. Bili so razni poskusi vmešavanja v izbor, ki je dobro kazal, potem se je začelo komplicirati. Že takrat sem dejal, da bo vsako vmešavanje samo odložilo dokončne odločitve ... Mislim, da se bo v štirinajstih dneh pokazalo, ali smemo upati na posvečenje novega nadškofa do velike noči. Če ne bo v tem mesecu imenovanja, potem bo težko izpeljati posvečenje in vse priprave pred veliko nočjo.“ Še težja bo po Glavanovem mnenju odločitev za mariborskega nadškofa. Vse je povabil k nadaljnji molitvi, da bi Cerkev zaživela z novo močjo, novim moralnim ugledom in evangeljsko preprostostjo in doslednostjo.

Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/151/utrip/12948/  
 

Tone Gorjup, Poslednje ustoličenje na Gosposvetskem polju 1414 (Vir: Radio Ognjišče)

Prihodnji mesec bo minilo 600 let od ustoličenja poslednjega koroškega vojvode. Ob jubileju različne organizacije in društva pripravljajo vrsto prireditev. Na nekatere so opozorili na Svetovnem slovenskem kongresu, kjer so predstavili tudi zbornik z naslovom Poslednje ustoličenje na Gosposvetskem polju 1414.

Zgodovinski viri navajajo, da je bil 18. marca 1414 na polju pri Krnskem gradu umeščen zadnji koroški vojvoda Ernest Železni. Obred umestitve je potekal v slovenskem jeziku. Ustoličenje velja za zelo nazoren primer družbene pogodbe med vladarjem in družbo. Kot je pojasnil podpredsednik Svetovnega slovenskega kongresa Borut Korun, je ritual pozneje postal simbol za demokratično vladanje. Ta se je na Koroškem ohranil vse do poznega srednjega veka, zato smo lahko po Korunovem mnenju danes na to ponosni. Predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani Janez Stergar pa je ob tem dejal: "Knežji kamen sam po sebi in obred ustoličevanja sta povsem upravičeno sestavni del tradicije koroških Slovencev, težje pa si ga prilašča, kot bi nekateri tudi radi delali, celotna slovenske država, da bi bil to na primer slovenski državni grb." Stergar po drugi strani priznava, da pa je obred ustoličevanja priča obstoja slovenskega jezika.

Svetovni slovenski kongres je v pripravi na visok jubilej novembra lani organiziral znanstveni simpozij, zdaj je izdal še zbornik predavanj Poslednje ustoličenje na Gosposvetskem polju 1414. Zbornik po uvodnih prispevkih prinaša razprave, ki se nanašajo na ustoličenje pred šestimi stoletji, povzema pa tudi zgodovino "zibelke slovenstva" prek plebiscita do današnjih dni in spodbuja k ohranjanju narodovega zgodovinskega spomina. Izšla je tudi spominska znamka knežjega kamna, ki je že v prodaji. Kulturno društvo Mohorjan Prevalje bo ob jubileju pripravilo akademijo, razstavo o ustoličenju, več literarnih večerov ter slikarsko kolonijo na temo ustoličenja. Več dogodkov pripravlja tudi Zavod Lipa Maribor. Med drugim poteka mednarodni likovni natečaj na temo ustoličenja vojvod. Rojevata se dokumentarno-igrani film in gledališka predstava. Izdali bodo knjigo Slovensko ustoličevanje: pravda, veča, ljudovlada.

Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/151/slovenija/13009/  



Na srečanju zaročencev s papežem tudi slovenska prošnja (Vir: Druzina.si)

Papež Frančišek je ob včerajšnjem godu sv. Valentina nagovoril več kot dvajset tisoč zaročencev iz 28 držav sveta, med drugim tudi iz Slovenije. Srečanje na Trgu Sv. Petra v Vatikanu je Papeški svet za družino pripravil pod geslom Veselje da-ja za vedno. Kot poroča Radio Ognjišče, je na srečanju odmevala tudi prošnja v slovenskem jeziku.

Papež je mladim spregovoril o pomenu zvestobe za vse življenje. Čeprav današnji način življenja temu ni naklonjen, je to še vedno ideal. Uresničljiv je, če vsak dan znova potrjujemo zvestobo in jo krepimo z molitvijo.

Kot že večkrat doslej je tudi tokrat spomnil na tri temeljna načela, ki omogočajo rast odnosa med zaročencema in pozneje v zakonski skupnosti oziroma v družini: uporabo besed ali smem, hvala in oprosti. Po besedah papeža naj bo poroka praznik, zakonsko življenje pa rast v uresničevanju poklicanosti moža in žene: z medsebojno pomočjo postajati bolj ženska in bolj moški. Srečanje sta obogatila pesem zbrane množice, pričevanja in molitev.

Pri skupnih prošnjah, ki so jih izpovedali mladi, sta spregovorila tudi zaročenca iz Slovenije: »Gospod, pomagaj nam krepostno živeti, podeli nam čisti pogled in veliko srce, da bi ljubili, kakor hočeš Ti!«

Vir: Radio Ognjišče / M. M. Š.

Več na: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/na-srecanju-zarocencev-s-papezem-tudi-slovenska-prosnja

 
Mojca M. Štefanič, Vatikan evtanazijo za otroke v Belgiji označil kot »pošastno«

Kardinal Elio Sgreccia, kot dolgoletni vodja Papeške akademije za življenje eden izmed najuglednejših zaščitnikov življenja v Vatikanu, je novo belgijsko zakonodajo o evtanaziji, ki po novem dopušča tudi usmrtitev mladoletnih oseb brez starostne omejitve, označil kot »pošastno« in »grozljivo«. V pogovoru za Radio Vatikan je izpostavil, kako so belgijski otroci odslej izpostavljeni tako splavu kot evtanaziji, ki ju v določenih primerih celo mečejo v isti koš. »Grozljivo, če samo pomislimo, kaj se dogaja!«, je dejal kardinal Sgreccia.

Kardinal je imel ob tem v mislih pravni poskus izpred nekaj mesecev, v katerem sta dva znanstvenika zagovarjala opravljanje splava celo po rojstvu otroka, kajti bolezen ali nepravilni razvoj kot sprejemljiva razloga za splav bi morala s pravnega vidika veljati tudi neposredno po rojstvu. »Pošastno je, kaj se dogaja z otroki, ne le pred, ampak celo po rojstvu«, je komentiral kardinal Sgreccia. Na svetu primanjkuje ljubezni, »kajti malce sočutja in človeškega usmiljenja bi že zadostovalom, da bi določene stvari povsem izključili iz družbe.«

Kljub temu kardinal že opaža prva znamenja za preobrat v stališču do evtanazije. »Varovalni pokrov« čez zahodni svet v obliki blaginje in užitka »je počil«, doslej pa je poskrbel zgolj za to, »da čaša sreče hitreje prekipi in vse skupaj, vključno z življenjem, pusti za seboj«.

Takoj po sprejemu nove zakonodaje v belgijskem parlamentu je bila na svetovnem spletu sprožena peticija, naslovljena na belgijskega kralja Filipa, s prošnjo, naj monarh ne podpiše zakona o evtanaziji, ki omogoča usmrtitev mladoletnih oseb. Pobudniki peticije so izrazili bojazen, da bo imel »grozljivi zakon« učinek na podobne zakonodaje po vsem svetu in da bo slej ko prej postal zgled za evropske države.

Zbiranje podpisov za peticijo se je v sedmih jezikih pričelo na spletnem portalu www.citizengo.org.

Vir: Kathpress

Več na: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/vatikan-evtanazijo-za-otroke-v-belgiji-oznacil-kot-%C2%BBposastno%C2%AB
MOLITEV

Neke molitve so me rodile,
neke sklenjene roke
so me učile,
kako je treba živeti,
trpeti,
zoreti za druge.
Prej nisem vedela,
da je poslanstvo ljubiti,
nositi drobne stvari
v potrpežljivi posodi
življenja
in upati zmeraj.


molitvena revija Magnifikat

7. nedelja med letom


23. februar 2014
Mt 5,38-48


Slišali ste, da je bilo rečeno: ‚Oko za oko in zob za zob.‘ Jaz pa vam pravim, da se hudobnežu ne upirajte; marveč, ako te kdo bije po desnem licu, mu nastavi še drugo; in kdor hoče s teboj začeti pravdo in ti vzeti suknjo, mu pusti še plašč; in kdor te prisili eno miljo daleč, pojdi z njim dve. Kdor te prosi, mu daj; in kdor si hoče od tebe sposoditi, se ne obračaj od njega. Slišali ste, da je bilo rečeno: ‚Ljubi svojega bližnjega in sovraži svojega sovražnika!‘ Jaz pa vam pravim: Ljubite svoje sovražnike in molite za tiste, ki vas preganjajo, da boste otroci vašega Očeta, ki je v nebesih. Zakaj on veleva svojemu soncu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, ter pošilja dež pravičnim in krivičnim. Če namreč ljubite tiste, ki vas ljubijo, kakšno zasluženje imate? Ali ne delajo tega tudi cestninarji? In če pozdravljate le svoje brate, kaj delate posebnega? Ali ne delajo tega tudi pogani? Bodite torej popolni, kakor je popoln vaš nebeški Oče.

Besede vere za vsakogar


Mojca Bertoncel, Veselje evangelija v soočenju z izzivi PiP-a
 
Papež Frančišek z apostolsko spodbudo Evangelii Gaudium (Veselje evangelija, dalje: EG)[1] poziva k radostnemu izpovedovanju svoje vere. Lahko bi rekli, da je veselje (ki ga je poudarjal že njegov predhodnik Benedikt XVI.) v središču pontifikata papeža Frančiška. To na poseben način poudarja njegova spodbuda o novi evangelizaciji, za katero bi lahko rekli, da je prvi osebni dokument papeža Frančiška. Obenem moramo biti pozorni na to, da je prvo okrožnico sedanjega papeža Lumen Fidei (Luč vere) v veliki meri napisal njegov predhodnik, spodbuda Veselje evangelija pa naj bi bila odmev na škofovsko sinodo.[2] Toda že to, da je papež Frančišek "posvojil" misel papeža predhodnika in škofovskega zbora, nedvomno govori o tem, da sta mu obe blizu. Njegov neposredni jezik (ki se razlikuje od stila njegovih predhodnikov) in misli, ki jih je v dokument vpletel iz svoji pridig, to še potrjujeta.
 
[1] Papež Frančišek, Apostolska spodbuda, Evangelii gaudium (Veselje evangelija: EG), Družina, Ljubljana 2014.
[2] Prim. Gregory Solari, Fenomenologija veselja (http://faire-eglise.blogs.la-croix.com/)
Gradiva

Apostolska spodbuda, Evangeljsko veselje

Vsa gradiva uradov Pastoralne službe Nadškofije Ljubljana pa najdete na naslednji povezavi.


Vas zanima? Oglejte si!
 
Vabimo vas, da ... z nami podelite svoje vtise ob pastoralnem načrtovanju v župniji ali nam pošljete svoja vprašanja glede slednjega...

Svojo elektronsko pošto pošljite na: urad.za.laike.lj@rkc.si. V primeru prejetih vprašanj ali morebitnih zadreg, vam bomo z veseljem pomagali.

Anketa Sveta katoliški laikov Slovenije

Vabimo vas, da izpolnite anketo Sveta katoliških laikov Slovenije, katerega upravni odbor razmišlja o možnosti vključevanja članov ŽPS v svoje vrste. Anketo najdete na naslednji povezavi: https://www.1ka.si/a/35773.


44. katehetski simpozij (Vir: katoliska-cerkev.si)
Katehetski simpozij, bo
v krajši obliki potekal še od 10. do 12. marca 2014 v Hiši kruha pri Svetem Duhu pri Škofji Loki.

Več na: http://katoliska-cerkev.si/44-katehetski-simpozij


Izobraževanje župnijskih moderatorjev za pastoralno načrtovanje
V mesecu marcu pripravljamo nadaljnje izobraževanje župnijskih moderatorjev za pastoralno načrtovanje, ki bo tako kot jesensko potekalo v obliki skupnega usposabljanja duhovnikov in laikov. Prvi del konference bo vseboval spoznavanje papeževe apostolske spodbude Evangeljsko veselje in primerjave krovnega dokumenta Pridite in poglejte s slednjo (dr. Andrej Šegula). Praktični del srečanja bo izmenjava dobrih praks župnijskega načrtovanja.

Na usposabljanje ste vabljeni vsi duhovniki in najmanj dva ali več ožjih župnijskih sodelavcev (najbolje dosedanje udeležence usposabljanj za pastoralno načrtovanje in morda še koga).

Razpored izobraževanj po posameznih arhidiakonatih je naslednji:
1. arhidiakonat (dekanije: Lj.-Center, Lj.-Moste; Lj.-Šentvid, Lj.-Vič, Rakovnik): sobota, 8. marec, Zavod sv. Stanislava v Šentvidu, ob 9.00;
2. arhidiakonat (dekanije: Radovljica, Kranj, Šenčur, Tržič, Škofja Loka): sobota, 1. marec, Brezje, ob 9.00;
3. arhidiakonat (dekanije: Kamnik, Domžale, Litija, Zagorje): sobota, 22. marec, Zavod sv. Stanislava v Šentvidu, ob 9.00; in
4. arhidiakonat (dekanije: Vrhnika, Cerknica, Ribnica, Grosuplje): sobota, 29. marec, Stična, ob 9.00.


 
Škofijski urad za laike
Ciril Metodov trg 4
1000 Ljubljana

urad.za.laike.lj@rkc.si

http://nadskofija-ljubljana.si/laiki/







This email was sent to urad.za.laike.lj@rkc.si
why did I get this?    unsubscribe from this list    update subscription preferences
Pastoralna služba · Ljubljana · Ljubljana, No Region 0 · USA

Email Marketing Powered by MailChimp