E-novice ŽPS


Št. 54 (3.12.2013), Pastoralno leto vere 2012-2013

Papež Frančišek med opoldanskim nagovorom: Adventni čas, nam vrača obzorje upanja, ki ne razočara, ker je utemeljeno na Božji Besedi (Vir: Radio Vatikan)

»Dragi bratje in sestre, dober dan! Danes, na prvo adventno nedeljo, začenjamo novo bogoslužno leto, torej novo pot Božjega ljudstva z Jezusom Kristusom našim pastirjem, ki nas vodi skozi zgodovino proti dovršitvi Božjega kraljestva. Zaradi tega ima današnji dan poseben čar, daje nam okušati globoko zavedanje smisla zgodovine. Ponovno odkrijmo lepoto tega, da smo vsi na poti: Cerkev, s svojo poklicanostjo in poslanstvom, celotno človeštvo, ljudstva, civilizacije, kulture, vsi v hoji po poteh časa«. S temi besedami je papež Frančišek nagovoril romarje z okna apostolske palače, ki so se v nedeljo kljub oblačnemu in deževnemu vremenu v velikem številu zbrali na trgu sv. Petra, da bi skupaj s svetim očetom molili opoldansko molitev Angelovega češčenja. Po molitvi in blagoslovu je sveti oče spomnil,naj na svetovni dan boja proti HIV- AIDS-u. »izrazimo svojo bližino osebam, ki so okužene, še posebno otrokom, bližino, ki je po tihem prizadevanju številnih misijonarjev in delavcev zelo konkretna. Molimo za vse, tudi za zdravnike in raziskovalce. Vsakemu bolniku, nobeden ni pri tem izključen, naj bo omogočena oskrba, ki jo potrebuje.«
 
Sveti oče je nagovor pred molitvijo Angelovega češčenja nadaljeval z besedami: »Na poti kam? Obstaja skupni cilj? Kateri je ta cilj? Gospod nam odgovarja po preroku Izaiju. Takole pravi: »Zgodilo se bo poslednje dni: Gora hiše Gospodove bo trdno stala vrh gora, nad griči se bo vzdigovala. In hiteli bodo k njej vsi narodi, številna ljudstva bodo prišla in rekla: 'Pridite, pojdimo na Gospodovo goro, k hiši Jakobovega Boga. Poučil nas bo o svojih potih in hodili bomo po njegovih stezah'« (Iz 2,2-3). To je to, kar pravi Izaija o cilju, kamor smo namenjeni. Torej je vesoljno romanje proti skupnemu cilju, ki je v Stari zavezi Jeruzalem, kjer je Gospodov tempelj, saj je od tam, iz Jeruzalema, prišlo razodetje Božjega obličja ter njegove postave. Razodetje je bilo v Jezusu Kristusu dopolnjeno in 'Gospodov tempelj', Jezus Kristus, je postal On sam, Beseda, ki je postala meso. On je voditelj in hkrati cilj našega romanja, romanja Božjega ljudstva. V njegovi luči lahko tudi druga ljudstva hodijo proti kraljestvu pravičnosti in miru. Prerok še naprej pravi: »Prekovali bodo svoje meče v lemeže in svoje sulice v srpe. Ne bo vzdignil več narod meča proti narodu, in ne bodo se več učili vojskovanja« (Iz 2,4).« Sveti oče je ta Izaijev stavek še enkrat prebral in se vprašal: »Kdaj se bo to zgodilo? Kako lep dan bo, ko bo orožje razstavljeno in spremenjeno v orodje za delo! Kako lep dan bo to! In to je mogoče! Stavimo na upanje, na upanje miru in bo postalo mogoče!«

»Ta pot pa se nikoli ne zaključi. Kakor je v življenju vsakega od nas vedno potrebno ponovno podati se na pot, ponovno vstati, ponovno najti smisel cilja lastnega bivanja, tako je potrebno za veliko človeško družino vedno znova obnoviti skupno obzorje proti kateremu smo se napotili. Obzorje upanja! Adventni čas, ki ga danes ponovno začenjamo, nam vrača obzorje upanja, upanja, ki ne razočara, ker je utemeljeno na Božji Besedi. Upanje, ki preprosto nikoli ne razočara, ker Gospod nikoli ne razočara! On je zvest! On ne razočara! Premislimo in okušajmo to lepoto.

Zgled te duhovne drže, tega načina bivanja in hoje v življenju, je Devica Marija. Preprosto podeželjsko dekle, ki nosi v srcu celotno Božje upanje. V njenem telesu je Božje upanje dobilo meso in postalo človek, postalo zgodovina, Jezus Kristus. V njenem Magnifikatu, ki je pesem Božjega ljudstva na poti ter vseh mož in žena, ki upajo v Boga, v moč njegovega usmiljenja. Pustimo se ji voditi, njej, ki je Mati, Mama, ki zna voditi. Pustimo se torej voditi Njej med tem časom pričakovanja in dejavne budnosti.«

 
Besedilo je s spletne strani Radia Vatikan: http://sl.radiovaticana.va/news/2013/12/01/pape%C5%BE_fran%C4%8Di%C5%A1ek_med_opoldanskim_nagovorom:_adventni_%C4%8Das,_nam_vra%C4%8Da/slv-751637

 

Hrvaški volivci podprli zakonsko zvezo med moškim in žensko (Vir: Družina)

Hrvaški volivci so na referendumu po preštetju glasov na 30 % volišč s 64,58 % odločili, da bodo v ustavo vnesli določilo, da je zakonska zveza skupnost moškega in ženske. Tako kažejo prvi neuradni izidi, ki jih je objavila hrvaška volilna komisija. Kot poroča STA, je referendum sicer zaznamovala nizka udeležba, najnižja od treh dosedanjih referendumov na Hrvaškem in nižja kot na večini volitev. Slabši odziv je bil zgolj na pomladanskih volitvah za evropski parlament.

Razpis referenduma je spomladi zahtevala državljanska pobuda V imenu družine, ki nasprotuje istospolnim porokam, potem ko je ob podpori katoliške Cerkve in opozicijskih strank zbrala več kot 740.000 podpisov za referendum. V ustavi sedaj zakonska zveza ni definirana, je pa v družinskem zakoniku.

Izid referenduma je obvezujoč ne glede na število volivcev, saj hrvaški zakoni ne predpisujejo najmanjše udeležbe, ki je potrebna za to, da je referendum veljaven. Pred referendumom, na katerem so januarja lani potrdili članstvo Hrvaške v Evropski zvezi, so v saboru spremenili referendumsko zakonodajo in umaknili določilo, po katerem je bil referendum veljaven, če na volišče pride najmanj 50 % vseh volivcev.

Več na: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/hrvaski-volivci-podprli-zakonsko-zvezo-med-moskim-in-zensko


 

Mojca M. Štefanič, Praznični december z Miklavžem, Barbaro in Marijo (Vir: Družina)

Meseca decembra ne zaznamuje le predbožični adventni čas, pač pa v Cerkvi v tem času obhajamo tudi godove številnih priljubljenih svetnikov: 4. decembra je na vrsti sv. Barbara, dva dni kasneje sv. Miklavž, in zopet čez dva dni slovesni praznik Marijinega Brezmadežnega spočetja.

Prvi praznik, potem ko smo na adventnem vencu prižgali prvo svečko, je praznik svete Barbare 4. decembra. Svetnica velja za zaščitnico gornikov in arhitektov in je ena izmed štirinajstih priprošnjikov v sili.

Povezujemo pa jo tudi z božičem. Na njen praznik marsikje odrežejo češnjeve veje in jih postavijo v vazo, da okoli božiča bogato zacvetijo. Cvetovi »Barbarinih vej« predstavljajo Jezusovo rojstvo, kar za kristjane pomeni »novo življenje«.

V ozadju tega običaja je naslednja legenda: Barbara prihaja iz Male Azije. Leta 306 je umrla mučeniške smrti, ker je bila kristjanka. Na dan njene smrti naj bi češnjeva veja, ki je bila pred tem položena v vodo, zacvetela. Ker je zavetnica gornikov in arhitektov, danes številni njeni kipi po svetu krasijo cestne tunele, v zahvalo in kot priprošnjo za njeno varstvo.

Milijoni Miklavžev vsako leto »krasijo« police v živilskih trgovinah. »Izvirnik« čokoladnih možicljev, sveti Miklavž, je bil v 4. stoletju škof v Miri na ozemlju današnje Turčije. Kot sin premožnih staršev naj bi svoje podedovano premoženje razdelil ubogim. Mornarji in trgovci iz Barija so njegove posmrtne ostanke leta 1087 skrivaj prepeljali v svoje rodno mesto in tam sveti Miklavž »počiva« še danes.

Okoli svetnika, ki velja za enega najbolj priljubljenih v krščanstvu, se je skozi zgodovino spletlo nič koliko legend. Ena izmed njih pravi, da je sveti Miklavž od smrti obudil tri umorjene učence, po drugi pa naj bi trem dekletom skrivaj podaril zlato, da bi jih rešil pred sicer neizogibno revščino.Običaj, da Miklavž posebej rad obdari otroke, izvira iz srednjega veka: samostanske šole so na predvečer praznika izvolile »otroškega škofa«, opat ali župan pa sta za en dan oblast simbolično predala otrokom. »Otroški škof«, oblečen v škofovska oblačila in z mitro na glavi, je opravil »vizitacijo« po samostanski šoli in vrstnikom delil sladkarije.


V preteklih letih so nekatere evropske cerkvene organizacije pričele s pobudo, da bi znova obudile spomin na omenjenega svetnika in »izgnale« iz Združenih držav Amerike »uvoženega« božička; tudi ta seveda izvira iz izročila svetega Miklavža, ki pa so mu morali v reformiranem prezbiterjanskem okolju zaradi ostrega zavračanja češčenja svetnikov odvzeti vse atribute svetništva, ki ustrezajo katoliški miselnosti.

8. decembra katoličani obhajamo praznik Brezmadežnega spočetja Device Marije, pri čemer se ne spominjamo, kot ponekod zmotno velja, Marijinega devištva in Jezusovega spočetja, ampak dejstva, da je bila Marija sama spočeta brez greha.

To dogmo je leta 1854 kot nauk katoliške Cerkve oznanil papež Pij IX., ločevati pa jo moramo od nauka o deviškem spočetju Jezusa s pomočjo Svetega Duha, ki jo priznavajo tudi druge krščanske veroizpovedi.

Vir: Kathpress
Več na: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/praznicni-december-z-miklavzem-barbaro-in-marijo




Rok Mihevc, Dobrodelna akcija „Kruh za prjatla“ (Vir: Radio Ognjišče)

Socialnih stisk v Sloveniji je vedno več, vedno več pa je tudi dobrih ljudi in dobrodelnih akcij, ki pomagajo ljudem v stiskah. To dokazuje tudi zadnja dobrodelna akcija „Kruh za prjatla“, ki je že ob zagonu doživela velik odziv.

Kruh za prjatla je dobrodelna akcija, ki kupcu v pekarni omogoča plačilo dodatnega kruha za tiste, ki si ga ne morejo privoščiti. Pobudnik projekta Dejan Rogljič je za naš radio razložil potek akcije. „Pridete v pekarno, kupite kruh in zraven plačate še enega, katerega potem pek da v vrečko, notri tudi ustrezen račun in ga pusti na polici. Potem ga lahko stranka, oziroma neka oseba, ki si ga ne more privoščiti vzame. Lahko ga tudi zaprosi, reče za njega, kakor je pač tisti osebi najlažje. Mi ne presojamo in to pustimo popolnoma odprto.“

Pekarna, ki omogoča to akcijo, je označena z napisom pri vhodu, pri tem pa sama nima nikakršnih stroškov. Roljič je presenečen nad velikim odzivom ljudi. „Vi morate vedeti, da se je ideja rodila v petek ponoči, v soboto smo že začeli s samimi stvarmi. Odziv na Facebooku je velik – štiri tisoč ljudi v dveh dneh. Imamo deset pekarn, ki so že v akciji in iz vseh mest v Sloveniji se nam oglašajo, da želijo sodelovati. Pogovarjamo se tudi z malo večjimi trgovci, želimo narediti maksimum.“

Dejanu Roljiču, ki je pobudnik akcije, pomaga štiričlanska ekipa prostovoljcev – Klemen Tavčar, Alex Rusec, Luka Planinx in Patricija Virtič. „Smo ekipa, ki imamo svoje službe, rekli smo, da želimo izvesti en dober projekt. Podobnega smo že opazili na Hrvaškem, sicer po temu, ko je ideja že bila narejena, ampak to je samo dobro. Mi ne tekmujemo, ampak delamo dobro.“

Roljič je prepričan, da do zlorab ne bo prišlo, spodbuja pa vse dobre ljudi, ki jim ni vseeno za ljudi v stiski, da se pridružijo akciji in kupijo kruh za prjatla. „Mali koraki spreminjajo svet. Z malimi koraki se da veliko doseči. Naredite veliko dobrega za družbo, ni potrebno, da ravno s to akcijo „Kruh za prjatla“, lahko tudi na kakršenkoli drug način. In povem vam, da boste tudi sami opazili spremembe, ki se dogajajo v sami Sloveniji.“

Pekarne, ki bi želele sodelovati v akciji se lahko obrnejo na Facebook strani akcije in spletni strani www.kruhzaprjatla.si. Na njej lahko tudi vsi tisti, ki bi želeli pomagati ljudem v stiski, najdete katere pekarne omogočajo izvedbo akcije.

Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/149/slovenija/12300/ 




Mojca M. Štefanič, Zgodovina najznamenitejše božične pesmi v kinematografih (Vir: Družina)

Filmski režiser in scenarist iz Vorarlberga, Christian Vuissa, je posnel film o zgodovini znamenite božične pesmi z naslovom »Sveta noč«, ki so ga minuli teden premierno predstavili v avstrijskih kinematografih. Vuissa je želel s kinematografsko različico predstaviti zgodovinsko pristne podobe o skladatelju božične klasike »Sveta noč, blažena noč«, ki je bila sprva posneta za ameriško televizijo. Kot je režiser pojasnil v pogovoru za škofijski list škofije Feldkirch, je bil njegov namen »gledalcem pripraviti ustrezno vzdušje božičnega časa«.

Film »Sveta noč« je delno posnet na izvirnih prizoriščih v Avstriji. V ospredju zgodbe je Joseph Mohr, ki je kot mlad kaplan prišel v osiromašeni kraj Oberndorf pri Salzburgu. S svojo željo, da bi vero preprostim ljudem približal z bogoslužjem v nemškem namesto v latinskem jeziku, je prišel v spor s konservativnimi cerkvenimi predstavniki, predvsem s svojim predstojnikom, župnikom Nöstlerjem. Ko tik pred svetim večerom odpovejo orgle, želi Mohr svojemu občestvu kljub temu pripraviti nepozabno, upanja polno praznovanje božiča: takrat prvič izvedejo njegovo pesem »Sveta noč, blažena noč«, ki jo je uglasbil njegov učitelj Franz Gruber.

Film »Sveta noč« je na mednarodnih festivalih prejel skupno sedem nagrad, med drugim tudi na mednarodnem festivalu katoliškega filma »Mirabile Dictu« V Vatikanu. Nemški katoliški filmski kritiki pa so zapisali, da je namen filma sicer dober, sam film pa da ni dobro narejen.

Več podrobnosti o filmu na spletnem naslovu www.stillenachtfilm.com.

Vir: Kathpress
Več na: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/zgodovina-najznamenitejse-bozicne-pesmi-v-kinematografih




Marija in Bog Sin (devetdnevnica pred Brezmadežno; vir: Marijina kongregacija slovenskih bogoslovcev in duhovnikov)
Bog Sin je prišel v njeno deviško telo kakor novi Adam v svoj zemeljski raj, da bi v njem našel svoje veselje in da bi tam na skrivnem delal čudeže milosti. Učlovečeni Bog je videl svojo svobodo v tem, da je bil kakor jetnik zaprt pod Marijinim srcem. Razkrival je svojo mogočnost s tem, da se je dal nositi telesu te nežne mladenke. Svojo in svojega Očeta slavo je iskal tako, da je skrival svoj sijaj vsem stvarem na svetu in ga odkrival samo Mariji.  Svojo neodvisnost in veličastvo je proslavil z odvisnostjo od ljubeznive Device pri svojem spočetju in svojem rojstvu, pri svojem darovanju v templju in v svojem skritem življenju do tridesetega leta, da, do svoje smrti. Pri njej je morala biti navzoča Marija, ker je Kristus hotel, da bi skupaj z njo daroval eno samo daritev. Hotel je biti žrtvovan večnemu Očetu z Marijinim privoljenjem, kakor nekoč Izak z Abrahamovim privoljenjem Božji volji. Marija je tista, ki je Božjega Sina dojila in hranila, oskrbovala in vzgajala ter darovala za nas. O čudovita in nedoumljiva odvisnost Boga samega. Sveti Duh ni mogel v evangeliju o tem molčati, čeprav nam je sicer prikril skoraj vse čudovite reči, ki jih je storila učlovečena Modrost v svojem skritem življenju. Tako nam je hotel pokazati neskončno vrednost in lepoto te odvisnosti. Jezus Kristus je izkazal Bogu Očetu večjo slavo s tem, da je bil trideset let podložen svoji Materi, kakor pa bi mu jo bil izkazal tedaj, če bi z izvrševanjem največjih čudežev spreobrnil ves svet. Zato pa tudi mi najbolj slavimo Boga, če se popolnoma podredimo Mariji po zgledu Jezusa Kristusa, našega edinega vzora, da bi tako Bogu služili.

In če pobliže pogledamo še ostali del Jezusovega življenja, bomo videli, da je hotel začeti svoje čudeže po Mariji. Svetega Janeza je posvetil po Marijini besedi v telesu njegove matere, svete Elizabete. Brž ko je spregovorila, je bil Janez posvečen, in to je Jezusov prvi in največji čudež milosti. Na svatbi v Kani je na njeno ponižno prošnjo spremenil vodo v vino, in to je njegov prvi čudež v naravi. Začel in nadaljeval je svoje čudeže po Mariji in jih bo še po njej nadaljeval do konca sveta. (št. 18-19)

V Jezusu, Božjem Sinu, srečamo prav isto držo, kot pri njegovi Materi. Na svet pride v skritosti, uboštvu, nepomembnosti, celo v banalnosti, ki je ne bi pripisali Bogu. Podredi se njej, ki se je najbolj podredila. Bog se podredi človeku. Neskončni Bog se da v roke krhkemu in končnemu človeku. Neodvisni se naredi odvisnega od človeka. Odvisni človek pa hrepeni po tem, da bi postal neodvisen, čeprav dobro ve, da bo vedno ostal odvisen tudi od najbolj navadnih reči. Jezus ni hotel biti neodvisen od svoje človeške matere, celo največje reči je storil po njej in z njenim privoljenjem in ne brez nje. Naj nam pomaga, da bi v svojem življenju vedno bolj odkrivali moč in blagoslov odvisnosti in podrejenosti.


Celotno besedilo na: http://semenisce.si/devetdnevnica-k-brezmadezni

MOLITEV

Prižgali smo
drugo (tretjo ...) svečo.
Veselimo se, Jezus,
ker se bliža tvoj prihod.
Neprekinjeni krog
adventnega venca
je simbol neskončnosti.
Tvoja božja ljubezen
do nas je večna.
Naj se od Tebe učimo ljubiti.
Skrbno smo poiskali
sveže zelenje -
znamenje upanja.
Znamenje, o Bog,
da nas ne boš nikoli zapustil.
Daj, da bi te tudi mi
nikoli ne zapustili.

s. Aleša Stritar
v Praznični Družini





Adventni koledar

Beseda advent (lat. adventus: prihod) nas vabi v skrivnostno pričakovanje rojstva. Vabimo vas, da z odpiranjem sličic adventnega koledarja, ki ga najdete na zgornji povezavi, dan za dnem, skupaj z Marijo odkrivate, kdo je otrok, ki ga pričakujemo in kako je vstopil v naše človeško življenje.

2. adventna nedelja


8. december 2013
Lk 1, 26-38


Oznanjenje

V šestem mesecu pa je bil angel Gabrijel od Boga poslan v galilejsko mesto, ki se imenuje Nazaret, k devici, zaročeni možu, ki mu je bilo ime Jožef, iz Davidove hiše, in devici je bilo ime Marija. In stopil je k njej in ji rekel: »Zdrava, milosti polna, Gospod je s teboj!« Pri teh besedah se je prestrašila in je razmišljala, kaj naj ta pozdrav pomeni. Angel ji je rekel: »Ne boj se, Marija, zakaj milost si našla pri Bogu. Glej, spočela boš in rodila sina, ki mu daj ime Jezus. Ta bo velik in Sin Najvišjega; Gospod Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida in bo vladal v Jakobovi hiši vekomaj in njegovemu kraljestvu ne bo konca.« Marija pa je rekla angelu: »Kako se bo to zgodilo, ko moža ne spoznam?« Angel ji je odgovoril: »Sveti Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te bo obsenčila; in zato bo tudi Sveto, ki bo rojeno, Sin božji. In glej, tvoja sorodnica Elizabeta je tudi spočela sina v svoji starosti; in to je šesti mesec njej, ki se imenuje nerodovitna; zakaj pri Bogu ni nič nemogoče.« Marija je rekla: »Glej, dekla sem Gospodova, zgôdi se mi po tvoji besedi!« In angel je šel od nje.

Besede vere za vsakogar


F. Patrick Prétot OSB, Kaj pričakujemo v adventu?

Kaj pričakujemo v adventu?

Čas adventa je zaznamovan s podobo Marije, ki pričakuje svojega otroka. ... Toda mi, kaj pa  mi pričakujemo?

Advent je čas pričakovanja, zato lahko o tem času cerkvenega leta premišljujemo kot o času pričakovanja. Ta čas zaznamuje podoba Marije, žene, ki pričakuje Jezusovo rojstvo: izročilo v osebi Marije v pričakovanju Jezusovega rojstva vidi podobo Cerkve, ki pričakuje izpolnitev obljub.

To nas vabi k temu, da na Cerkev gledamo kot na telo v pričakovanju. Kaj Cerkev zares pričakuje? Pri tem nam lahko pomaga tudi to, da, ko govorimo o Cerkvi, ne mislimo le na zunanjo, socialno ali politično  institucijo kot neke vrste sindikat ali regijo, ampak na skupnost kristjanov, torej tudi na nas same, na vsakega izmed udov tega telesa.
 
Pričakovanje Gospodovega rojstva
To razmišljanje bodo spremljale besede iz Magnifikata: "Marija pa je rekla: »Glej, Gospodova služabnica sem, zgôdi se mi po tvoji besedi!« In angel je šel od nje" (Lk 1,38). Advent je eden izmed časov, ko se Cerkev spominja rojstva Odrešenika v mesu. Zato je advent tudi čas priprave na božič.

Ko tako govorim, se mi zdi, da je za veliko kristjanov božič najprej praznik Jezusovega rojstva v Betlehemu, čeprav datum 25. december ni povsem potrjen datum obletnice Jezusovega rojstva.

Ali pa so  advent, božič, Sveti trije kralji manj spomin Jezusovega rojstva kot veliko praznovanje Gospodovega razodetja. Toda kaj je bolj pravilno?

Vir: croire.com
Gradiva

Z vstopom v novo obdobje pastoralne prenove, vam želimo pri vašem delu pomagati s pripravo in iskanjem različnih gradiv za vaše delo. Najdete jih s klikom na spodnje povezave. Na naši spletni strani
imate na dnu strani tudi pasice, preko katerih je omogočen dostop do Božje besede dneva, do svetnika dneva, predstavitve drobcev vere in vseh gradiv, ki jih pripravlja Pastoralna služba v Ljubljani in njeni uradi.


Vsa gradiva Škofijskega urada za laike najdete v meniju spletne strani Urada za laike pod gumbom gradiva oz. pod novico Aktualna gradiva.

Tedenske E-novice dobite na naslednji povezavi.
 

Aktualna gradiva

Gradiva z izobraževanj za pastoralno načrtovanje

Na poti k izviru: PowerPoint diaprojekcije in druga gradiva za seje ŽPS v pastoralnih letih 2013-2014 in 2014-2015

4. poglavje: Mesto Božje besede v mojem življenju

5. poglavje: Spodbujanje branja Božje besede v naši župniji

Vsa gradiva uradov Pastoralne službe Nadškofije Ljubljana pa najdete na naslednji povezavi.

Vabimo vas, da ... z nami podelite svoje vtise ob pastoralnem načrtovanju v župniji ali nam pošljete svoja vprašanja glede slednjega...

Svojo elektronsko pošto pošljite na: urad.za.laike.lj@rkc.si. V primeru prejetih vprašanj ali morebitnih zadreg, vam bomo z veseljem pomagali.

Skupina za samske, ki iščejo življenjskega sopotnika

Radi poudarjamo, kako velika vrednota je družina. Mnogi si jo želijo, a ne srečajo "pravega/ve" za poroko. Spodbudna beseda z določeno občutljivostjo more v iskalcu najti pravo mesto. Še posebej, če je konkretna. V Družinskem centru Betanija se v skupini srečujejo samski od 30 do 45 leta. Srečevanja so priložnost za navezavo resne zveze in možnost cerkvene poroke. Posredujte to informacijo in povabljeno osebo spremljajte z molitvijo.
 
Informacije in prijave po tel: 01/ 234 75 82 ali na naslov: betanija@rkc.si
Škofijski urad za laike
Ciril Metodov trg 4
1000 Ljubljana

urad.za.laike.lj@rkc.si

http://nadskofija-ljubljana.si/laiki/







This email was sent to mojca.bertoncel@gmail.com
why did I get this?    unsubscribe from this list    update subscription preferences
Pastoralna služba · Ljubljana · Ljubljana, No Region 0 · USA

Email Marketing Powered by MailChimp