E-novice ŽPS


Št. 52 (19.11.2013), Pastoralno leto vere 2012-2013
urad.za.laike.lj@rkc.si

A.S., Zavod svetega Stanislava god svojega zavetnika zaznamoval z mašo in akademijo (Vir: Radio Ognjišče)

Zavod sv. Stanislava je ob godu svojega zavetnika in ob 20-letnici vnovičnega delovanja Škofijske klasične gimnazije pripravil slovesno praznovanje. Slovesno sveto mašo v župnijski cerkvi sv. Vida v Šentvidu je daroval apostolski administrator ljubljanske nadškofije in novomeški škof Andrej Glavan. Sledila je slovesna akademija v športni dvorani Zavoda sv. Stanislava. Predstavila je šolski utrip, kot so ga doživljali v preteklih 20 letih. Slavnostni govornik je bil prvi in dolgoletni ravnatelj Škofijske klasične gimnazije prof. Jože Mlakar.
"Letos mineva 100 let od prve mature in 20 let, odkar je prva generacija dijakov in profesorjev ponovno začela z rednim poukom v obnovljeni Škofijski klasični gimnaziji v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu. Oba dogodka sta zelo pomembna za Cerkev v Sloveniji in vredna proslavljanja. 20 let je kratka doba, a če pomislimo, da so se letošnji maturanti pred 20 leti ali leto pozneje šele rodili in da je od takrat že 16 generacij maturiralo in danes najbrž večina tudi diplomirala in se umestila med naše slovenske oblikovalce misli v znanosti in družbi, je to že kar dolga doba. Hvala Bogu, da se je v tem času pridružila še osnovna šola kot duhovni temelj za uspešnejše in popolnejše oblikovanje bodočih generacij dijakov. Za geslo letošnje proslave ste izbrali misel: »Skozi tebe kipela bo rast.« Res bujna je bila ta rast v prvih 20 letih delovanja v obnovljenem Zavodu in upajmo, da bo tako tudi v prihodnje," je v nagovoru dejal predsednik Slovenske škofovske konference škof Andrej Glavan.

Praznik sv. Stanislava, zavetnika zavoda, v letu vere, je po njegovih besedah priložnost, da razmislijo o poslanstvu zavoda, ki je med drugim tudi vzgoja mladih v celostne krščanske osebnosti. "Njegova osnova je vzgoja za klasične vrednote, integrirane in obogatene z evangeljsko vizijo sveta in človeka. Vzgoja za spoštovanje človekovega dostojanstva, njegovega duha in svobode, njegovega veselja do ustvarjalnosti, pa tudi pojmovanja človeka kot Božje podobe, ki je namenjen za večno življenje pri Bogu."

"Zahvalimo se danes, na god sv. Stanislava, ob 20-letnici ponovnega delovanja Zavoda in vseh ustanov, ki jih združuje, za vse bogastvo znanja in duhovnega spoznanja, za vse, kar intelektualno in duhovno oblikuje mladi rod. V Evangeliju smo slišali: »Srečne oči, ki vidijo, kar vi vidite.« Lahko rečemo: »Srečna srca, ki so doživela v Zavodu to, kar vi prejemate in doživljate.« Mnogim rodovom v minulih 70 letih niso bile dane te možnosti. Naj Bog na priprošnjo sv. Stanislava blagoslavlja in v Svetem Duhu bogati sedanje in še številne bodoče generacije, da bi bile, kot ste zapisali v zborniku ob 20-letnici, nosilke nečesa novega in da bi skozi ustanove Zavoda sv. Stanislava še dolgo kipela bujna rast," je pridigo sklenil škof Glavan.

Pridiga v celoti.

Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/148/slovenija/12159/ 
 

Helena Škrlec, 19. gala koncert močan duhovni dogodek (Vir: Radio Ognjišče)

19. gala koncert Radia Ognjišče je bil močan duhovni dogodek. Tako je po koncu dejal marsikateri obiskovalec. Številne so duhovne popevke iz sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja, ki so ob tej priložnosti zazvenele v sodobnejših različicah, vrnile v mladost.
"Čutilo se je, kako publika sprejema pesmi, ki so bile izbrane, in vse, ki so jih izvajali. Mislim, da je koncert marsikomu zbudil spomin na čas, v katerem so nastajale," je povedal direktor Ognjišča msgr. Franc Bole. Prepričan je, da je tudi z glasbo in pričevanji mogoče širiti evangeljsko sporočilo. Kot je dodal, je to danes zelo pomembno, saj je s tem mogoče doseči "tudi tiste, ki imajo vero globoko zakopano nekje v svojem srcu, to pa jih prebudi, da začnejo bolj plemenito misliti in delati".

"Čutila se je neka posebna energija, Božja navzočnost med nami, neko delovanje Svetega Duha," je povedal predsednik Slovenske škofovske konference, novomeški škof Andrej Glavan. "Mislim, da nas je to dvignilo iz sive vsakdanjosti, iz skrbi in črnogledosti, ki v tem času vlada marsikje," je še dodal. Po njegovem je bil letošnji gala koncert našega radia žarek, ki je posvetil v naša srca. Prepričan je, da človek lažje živi, ko se spomni lepih trenutkov. "Bilo je čudovito," je poudaril celjski škof Stanislav Lipovšek. Omenil je tudi moč duhovne ritmične glasbe pri oznanjevanju Jezusa, obenem je spomnil, da je bil "zvezda" dogodka tudi misijonar Pedro Opeka. "Nagovoril nas je s svojo preroško besedo in zgledom usmiljenega Samarijana," je še dejal.

V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma smo opazili tudi nekatere predstavnike političnega in javnega življenja. "Uživala sem. Večer je bil duhovno bogat in tudi poln nostalgije na mladost, saj smo v študentski skupini te pesmi z velikim veseljem prepevali," je vtise po koncertu strnila predsednica Nove Slovenije Ljudmila Novak. "Vse skupaj je bilo zelo lepo in v srce segajoče. Večer je bil poln kakovostnih in lepih sporočil," nam je zaupal evropski poslanec Alojz Peterle. "Nisem dobra poznavalka te glasbe, ampak ko sem videla, kaj vse je prišlo na oder, sem bila fascinirana. Glasba me je popolnoma prevzela," je povedala zgodovinarka, publicistka in novinarka Rosvita Pesek. Zgodovinar, sociolog in novinar Jože Možina je prepričan, da je na tokratni gala koncert, ki je po njegovem privzdignil duha in popeljal v čase, ki so bili nostalgično dobri, res sodil misijonar Opeka. "Govoril je o svojem boju na smetišču in nam dal vedeti, da obstaja še eno drugo, veliko bolj kruto in stvarno življenje, kjer za razliko od naše civilizacije, ki vendarle ni v tako veliki krizi, kot misli, prevladujeta veselje in optimizem."

Pred mikrofon smo med drugim ujeli rektorja slovenskega narodnega svetišča Marije Pomagaj na Brezjah, patra Roberta Bahčiča. "Uspeli ste prikazati ne le to, kako se lahko mi dotaknemo Boga, ampak tudi, da moramo prej sami začutiti, kako se Bog dotakne nas," je dejal. Kako je gala koncert Hočem s teboj doživel dekan v Štandrežu Karlo Bolčina? "Vrnil sem se v pretekla leta. Tudi sam sem prepeval, sicer bolj v svojem srcu, ne na glas, te pesmi. To so pesmi, ki so nas spremljale pri mladinskih srečanjih," je odgovoril na naše vprašanje. "Takrat smo peli v cerkvah, včasih tudi v strahu, zdaj pa sredi Cankarjevega doma," je še spomnil. Kot je dodal, nas je s svojo prisotnostjo zelo spodbudil misijonar Opeka. "V svojem življenju je pokazal, da se celo iz nič lahko nekaj naredi, če je složnost, če je sodelovanje najprej s stvarstvom in nato s stvarjo. Če obstaja ljubezen do Boga, ki nas je ustvaril, in če obstaja ljubezen do bližnjega, ki je podoba Stvarnika, potem se da. V tem smislu nas je nagovoril. Če bomo složni, če bomo sodelovali, če bomo eno, se bo tudi nam posrečilo ter bomo lahko prebrodili tako gospodarsko in finančno krizo kot tudi krizo vrednot in moralno krizo, ki jo doživljamo," meni Bolčina. "Ta koncert nam je omogočil, da smo res lahko bili z Gospodom," je poudaril provincial slovenskih minoritov, pater Milan Kos. "Zalotil sem se, da imam ves čas sklenjene roke, ko sem se ozrl okoli sebe, sem ugotovil, da je podobno tudi pri ostalih. Mislim, da je bila ta dvorana dve uri svetišče, ki se je potegnilo na vso Slovenijo," je o svojih občutkih spregovoril bolniški duhovnik Miro Šlibar. Končujemo leto vere, teolog in pedagog Anton Štrukelj je prepričan, da nam je gala koncert ob tem dal nova krila, nov polet. "Želim, da bi ta večer v naših srcih, naših domovih, obrodil žlahtne sadove," je dodal.

Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/148/utrip/12200/ 
 

A.S., Šterbenc pred praznovanjem Aninega sklada: Družine so vesele vseh stvari in so nezahtevne (Vir: Radio Ognjišče)

Anin sklad - dobrodelna, nevladna, neprofitna in nepolitična ustanova - bo decembra praznovala 15 let delovanja. Vanjo je vključenih preko 360 družin, ki imajo skupaj približno 2000 otrok. Mesečno Anin sklad finančno pomaga približno 150 družinam. Predsednica uprave sklada Marija Šterbenc je pred praznovanjem, ki bo 11. decembra v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano, opozorila na težave, s katerimi se soočajo družine z več otroki.

"Gospodarska kriza se je naših družin zelo dotaknila," je pred praznovanjem 15-letnice ustanove Anin sklad, ki pomaga predvsem družinam z več otroki, dejala predsednica uprave sklada Marija Šterbenc. Opozorila je, da so bili številni očetje in mame zaposleni bodisi v gradbeništvu bodisi šiviljski industriji. "Če pogledamo Muro. Tam je bilo v službi precej naših mam, potem razna tekstilna podjetja, ki so prav tako propadla in prav tukaj se je najbolj poznalo."

Šterbenčeva je dejala, da se je prvo leto krize čutilo, da družine koristijo svoje prihranke oziroma se trudijo, ker pa kriza traja dlje, se problemi povečujejo. "Socialni transferji so se zmanjšali, zmanjšale so se štipendije, znižali so se otroški dodatki in vse to je naše družine zelo prizadelo."

Predsednica uprave Aninega sklada, ki se rada pohvali, da imajo tudi družino s štirinajst, trinajst, dvanajst in tudi manj člani, je pred obhajanjem 15. rojstnega dne še dejala, da so se zmanjšali tudi prispevki podjetij in dobrotnikov. Prav zato je njihov namen ob letošnjem praznovanju pridobiti nove dobrotnike, ki bi pomagali približno 350 družinam, ki so vključene v Anin sklad. "Donacij praktično ni. Seveda so nam ostali zvesti posamezniki, fizične osebe, (tihi)dobrotniki, ki so pred petnajstimi leti izpolnili pristopno izjavo in se zavezali, da bodo enkrat na mesec, na dva ali tri mesece dali svoj prispevek. Največ teh dobrotnikov je bilo v letu 2007, ko smo jih imeli čez tisoč, danes jih imamo samo še 450, pa vendar so stalni in na te se lahko zanesemo."

V nadaljevanju je Šterbenčeva še dejala, da so bili v preteklosti že večkrat na preizkušnji, da bi zaradi pomanjkanja prispevkov morali skleniti svoje delo, a se je vedno našla rešitev. "Prav vsako leto se je zgodilo to, da se je pač od nekod pojavil nekdo, ki nam je pomagal in to je za nas znak, da je to Božje delo."

Šterbenčeva je še povedala, da si poleg vseh dobitnikov, prostovoljcev in sester usmiljenk delovanja sklada ne more predstavljati. "Družine so vesele vseh stvari in so nezahtevne. Nekateri so lahko opažamo danes precej razvajeni, v teh družinah otroci niso razvajeni, si marsikaj želijo, to je res, ampak niso razvajeni. Solidarnost v teh družinah je na višini, redko kje lahko to občutiš."

Sklad so konec leta 1998 ustanovili redovniki in redovnice. Njen namen in poslanstvo sta usmerjena v posredovanje materialne in duhovne pomoči ter v osebno spremljanje družin z več otroki. V Sloveniji se srečujemo z dejstvom, da število rojstev zaskrbljujoče upada. Ustanova Anin sklad si prizadeva pomagati staršem pri načrtovanju in uresničevanju srečnih in večjih družin.

Kako pomagati družinam Aninega sklada?

Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/148/slovenija/12182/ 
 

Mojca M. Štefanič, »Zaščitimo preganjane kristjane!« (Vir: druzina.si)

Ameriški kardinal Timothy Dolan, nekdanji predsednik Škofovske konference Združenih držav Amerike – minuli teden ga je na položaju zamenjal novoizvoljeni nadškof Joseph Kurtz - , je v nagovoru na redni letni skupščini škofovske konference vse ameriške škofe pozval, naj bodo goreči zagovorniki vseh kristjanov, ki jih po svetu preganjajo zaradi njihove vere, ter naj med verniki spodbujajo molitev in tudi dejavnost njim v pomoč.

»Ameriški škofje, kot pastirji enega izmed najbolj blagoslovljenih občestev vere na našem planetu, kot duhovniki, ki z navdušenjem za edinost zagovarjamo lastno versko svobodo, moramo postati zagovorniki in branitelji teh kristjanov, katerih življenje je izgubilo ravnotežje, saj ne smemo dopustiti, da bi naše manj pomembne bitke za versko svobodo na domačih tleh zasenčile dejansko nasilje, ki so ga kristjani deležni drugod po svetu«, je kardinal Dolan položil na srce zbranim škofom na srečanju v Baltimoreu.

Kardinal in newyorški nadškof Timothy Dolan je tamkajšnjo škofovsko konferenco vodil zadnja tri leta. Kot je še pojasnil v nagovoru svojim kolegom, je bilo v prvih letih 21. stoletja zaradi vere pobitih okoli milijon kristjanov, kar je kardinal poimenoval »doba novih mučencev«. Po navedbah raziskovalnega srediišča Pew naj bi namreč 70 % svetovnega prebivalstva živelo v državah, kjer veljajo stroge omejitve na področju verske svobode.

Kardinal je spomnil tudi na splošno avdienco papeža Frančiška 25. septembra letos, med katero je sveti oče prosil, naj katoličani po vsem svetiu molijo za preganjane kristjane. »Ko slišim, da toliko kristjanov po svetu trpi, ali ob tem ostanem ravnodušen, ali občutim, da trpi eden izmed članov moje družine?«, je vprašal papež. »Ko razmišljam ali slišim, koliko kristjanov je preganjanih in darujejo svoje življenje za vero, ali se to dotakne mojega srca, ali pa me sploh ne gane? Ali sem odprt za tega brata ali sestro v družini, ki svoje življenje daruje za Kristusa?«

Kardinal Dolan je dejal, da morajo na ta vprašanja odgovoriti kot posamezniki in kot škofje. Podpora preganjanim kristjanom bi morala biti po njegovem mnenju »osrednji dejavnik naših pastoralnih prednosti«. S posebej težkimi preizkušnjami se po kardinalovih besedah soočajo kristjani na Bližnjem Vzhodu.

Kardinal Dolan je v svojem nagovoru razglasil »človekoljubno katastrofo« v Siriji, kjer še vedno pogrešajo oba ugrabljena pravoslavna škofa. Kot je pojasnil, so vojna v Iraku in njene posledice »povsem uničile« iraško starodavno krščansko občestvo. Teroristični napad na krščansko cerkev v Bagdadu v lanskem letu je zahteval 58 smrtnih žrtev. »Zaskrbljujoče narašča« tudi nasilje proti kristjanom v Egiptu, kjer so požgali že več deset koptskih cerkva. V avgustovskem napadu na šolo, ki jo vodijo frančiškanke, sta bili posiljeni dve tamkajšnji učiteljici, tri pa so napadalci zadržali kot »vojne ujetnice«.

Napadi se vrstijo tudi na afriške kristjane, kjer v Zanzibarju streljajo na duhovnike in zažigajo svetišča, v protikrščanskih napadih v Nigeriji pa so na praznike bombardirali tamkajšnja svetišča.

Kardinal Dolan je položaj v Indiji označil kot »izjemno težak«, posebej od napadov v Orissi leta 2008 dalje, ko je življenje izgubilo na stotine kristjanov, več tisoč pa jih je bilo prisiljenih zapustiti svoje domove. Na tisoče hiš je bilo porušenih in uničenih preko 400 cerkva. Nedavno je bil nek krščanski par v Indiji napaden zgolj zaradi svoje vere.

Hudih pritiskov so deležni tudi kitajski kristjani, ki jih država nadzoruje, številni škofje in drugi verski voditelji pa se soočajo z visokimi zapornimi kaznimi. V luči vseh teh svetovnih izzivov je kardinal Dolan ponudil nekaj predlogov za ukrepanje.

Po njegovem mnenju bi morali škofje spodbujati »kulturo molitve za preganjane kristjane« tako v zasebni molitvi kot tudi v bogoslužnih obredih, ob čemer je spomnil, kako je molitev po bogoslužju za spreobrnjenje Rusije med Američani pripomogla k oblikovanju katoliške zavesti o žrtvah komunizma.

Kardinal je škofe spodbudil, naj druge ozavestijo glede trpljenja kristjanov po svetu s pomočjo časopisnih kolumn, blogovskih prispevkov, nagovorov in pastirskih pisem. Škofje lahko župnikom naročijo, naj pridigajo o določeni temi, pa tudi, da o njej priredijo študijske krožke. Katoliške medije lahko spodbujajo, naj objavljajo zgodbe »o novih mučencih sodobnega časa«.

Kardinal je poudaril tudi pomen podpore človekoljubnim organizacijam, ki opravljajo »junaško delo«, pri čemer je izrekel pohvalo tudi človekoljubni mreži protestantskih Cerkva. Škofje lahko vztrajajo, da ameriški voditelji prisluhnejo preganjanim kristjanom in njihovo zaščito postavijo na »prednostni seznam zunanje politike«, je še opozoril newyorški nadškof in pripomnil, da to doslej ni predstavljalo osrednje teme predsedniške administracije ali katere koli izmed vodilnih političnih strank.

Kardinal Dolan je v nagovoru omenil še trenutna prizadevanja za obrambo verske svobode v Združenih državah Amerike, vendar je pojasnil, da so ta »nepomembna v primerjavi s križevim potom, po katerem ta čas stopa toliko kristjanov v drugih delih sveta«. Trpljenje vseh teh kristjanov »mora postati tudi naše trpljenje«, je spodbudil kardinal.

»Želim si, da bi razširili naša obzorja, da bi ‘katoliško’ razmišljali o naših bratih in sestrah v veri, ki zdaj trpijo zgolj zato, ker so pri sebi naredili znamenje križa, sklonili glavo v Jezusovem imenu in izpovedali Apostolsko vero«, je svoj nagovor škofom sklenil kardinal Dolan.

Vir: CNA

Več na: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/%C2%BBzascitimo-preganjane-kristjane%C2%AB
 

A. S., Papež Frančišek na sklep leta vere povabil predstavnike Vzhodnih Cerkva (Vir: druzina.si)

Papež Frančišek pripisuje katoliškim Vzhodnim Cerkvam nosilno vlogo in je zaprosil, da bi z njim praznovali sklep leta vere vsi katoliški patriarhi in vodilni škofje Vzhodnih Cerkva, ki so v občestvu z Rimom.

V tednu, ki je pred nami bo namreč potekalo plenarno zasedanje kongregacije za Vzhodne Cerkve. Patriarhi in člani kongregacije, med njimi dunajski kardinal Christoph Schönborn se bodo v sklopu plenarnega zasedanja v četrtek srečali s papežem Frančiškom.
Pri sklepnem bogoslužju leta vere v nedeljo se bodo s papežem kot somašniki zbrali okrog oltarja. Frančišek je tudi naročil, da naj pri tej maši na Trgu svetega Petra izpostavijo relikvije apostola Petra, ki so sicer v papeževi zasebni kapeli v Apostolski palači.

Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/148/svet/12174/ 
 

Nikodemovi večeri 2013 (Vir: Katoliška Cerkev)

Na pogovornih večerih, ki jih priredimo vsako leto v novembru, študentje, izobraženci in drugi zainteresirani razpravljajo o aktualnih vprašanjih z različnimi sogovorniki iz sveta znanosti, kulture, politike gospodarstva.
 
Torek, 19. 11. 2013 – Dvorana Teološke fakultete, ob 19.30
Sprejemam in spreminjam
Zakaj smo taki kot smo in nismo taki kot bi si želeli biti?
Aleksander Zadel, doktor psiholoških znanosti in specialist klinične psihologije
 
Sreda, 20. 11. 2013 – Dvorana Teološke fakultete, ob 19.30
Pridite in poglejte – je danes drugače?
V zadnjih 20 letih v Cerkvi pogosto slišimo o spodletelih poskusih pastoralnega načrtovanja. Kako pa je tokrat?
Rafo Pinosa, duhovnik, salezijanec, dolgoletni mladinski delavec, specializant managementa človeških virov
Štefan Kržišnik, vodja programov Iskreni.net.
 
Četrtek, 21. 11. 2013 – Dvorana Teološke fakultete, ob 19.30
Sveto kot neizbežno
Res lahko spreminjamo vse, kar nam ni všeč? Česa ne smemo spremeniti? Ali je še kaj, kar je »sveto« in zaradi tega nespremenljivo?
Prof. dr. Jože Trontelj, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti

Več informacij na spletni strani www.unipas.si ali po telefonu 041/288 917 (Tone Česen, študentski duhovnik).

Več na: http://katoliska-cerkev.si/nikodemovi-veceri-2013

 
MOLITEV

Tihi večer lega na vas,
vsepovsod mir, nočni je čas.
Delo že vse počiva nocoj,
ave Marija, zvon nam zapoj.
Potnik poglej v sebi v srce.
Dela poglej, misli, želje.
Zvonček vesti
pozvanja na glas.
Zlatemu dnevu minil je čas.
Zadnjič moj zvon mi bo zapel,
ko bom domov k mami hitel.
Jezus, moj brat,
takrat bo z menoj,
kot je bil včeraj, kot je nocoj.

 

34. nedelja med letom


24. november 2013
Lk 23, 35-43


Jezusa na križu zasmehujejo

In ljudstvo je stalo ter gledalo. Obenem z njim pa so ga zasmehovali tudi prvaki in so govorili: »Druge je rešil; sam sebe naj reši, če je on izvoljeni božji Maziljenec.« Posmehovali so se mu tudi vojaki, ki so pristopali in mu podajali kisa ter govorili: »Če si ti judovski kralj, se reši!« Bil je nad njim tudi napis, pisan z grškimi, latinskimi in hebrejskimi črkami: »To je judovski kralj.«

Med dvema hudodelcema
Eden izmed obeh hudodelcev, ki sta visela, se mu je rogal, govoreč: »Ali nisi ti Kristus? Reši sebe in naju!« Oglasil pa se je drugi in ga svaril: »Ali se tudi ti ne bojiš Boga, ko si v isti obsodbi? In midva po pravici, kajti primerno temu, kar sva storila, prejemava, ta pa ni storil nič hudega.« In rekel je: »Jezus, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo!« Jezus mu je rekel: »Resnično, povem ti, še danes boš z menoj v raju.«


Besede vere za vsakogar


M. Zundel, Izbrati svojega Boga

Bog se nikoli ne vsiljuje
Bog, ki se razodeva, je Bog, križan po ljubezni.

»Kot je rečeno v pesmi na praznik Gospodovega oznanjenja, je Adam hotel postati Bog, a se je zmotil, in ni postal Bog; toda sedaj Bog postane človek, da bi Adama naredil za Boga. To torej ni širjenje ljudstev, gibanje množic, šumenje orožja, hrup zavojevalcev, ki prihajajo! To je skrivna pot Luči v srčiko našega srca.

V središču naših razprav je težava, o kateri razglabljamo: gre za prehod od zunanjega Boga, ki ga imamo za moč, ki vlada in omejuje, do notranjega, skritega, tihega, zavrženega, krhkega Boga, ki je nam samim notranji in ki nas čaka v vsakem utripu našega srca, v naši najbolj skriti in globoki notranjosti.

Vse bolezni, zaradi katerih trpimo, izginejo, v kolikor spoznamo to diagnozo in razumemo, da smo poklicani k najboljši poglobitvi; k življenjskemu odkritju evangelija; k pristnem srečanju z Jezusom Kristusom, kot ga je doživela Samarijanka, in to zato, ker Bog, ki se razodeva, ni več Bog ljudstev, Bog množic, Bog cepetajočih se zbiranj, ampak Bog ljudi, Bog srca; kot pravi sveti Avguštin, to je tihi Bog, krhki Bog; Bog, ki ga lahko onemogočiš; Bog, ki je križan za nas po ljubezni, ne da bi v zameno pričakoval našo; Bog, ki je v agoniji od začetka in vse do konca sveta, dokler naše srce ne sreča Njegovega, v spreobrnjenju vsega našega bitja k njegovi blagi Luči. Bog se nikoli ne vsiljuje.

Po: Jésus, IX. poglavje, str. 75  v Braises, Editions du Levain, 1986


Vir: croire.com
Gradiva

Z vstopom v novo obdobje pastoralne prenove, vam želimo pri vašem delu pomagati s pripravo in iskanjem različnih gradiv za vaše delo. Najdete jih s klikom na spodnje povezave. Na naši spletni strani
imate na dnu strani tudi pasice, preko katerih je omogočen dostop do Božje besede dneva, do svetnika dneva, predstavitve drobcev vere in vseh gradiv, ki jih pripravlja Pastoralna služba v Ljubljani in njeni uradi.


Vsa gradiva Škofijskega urada za laike najdete v meniju spletne strani Urada za laike pod gumbom gradiva oz. pod novico Aktualna gradiva.

Tedenske E-novice dobite na naslednji povezavi.
 

Aktualna gradiva

Gradiva z izobraževanj za pastoralno načrtovanje

Molitev za Cerkev

Predavanje mag. Branka Cestnika: Načrtovati, sodelovati, biti

Video posnetek predavanja mag. Branka Cestnika


Evalvacije izobraževanj po arhidiakonatih
 

Na poti k izviru: PowerPoint diaprojekcije in druga gradiva za seje ŽPS v pastoralnih letih 2013-2014 in 2014-2015

3. poglavje: Pot naše župnije od številnih dejavnosti k izviru

4. poglavje: Mesto Božje besede v mojem življenju

5. poglavje: Spodbujanje branja Božje besede v naši župniji

Vsa gradiva uradov Pastoralne službe Nadškofije Ljubljana pa najdete na naslednji povezavi.

Vabimo vas, da ... z nami podelite svoje vtise ob pastoralnem načrtovanju v župniji ali nam pošljete svoja vprašanja glede slednjega...

Svojo elektronsko pošto pošljite na: urad.za.laike.lj@rkc.si. V primeru prejetih vprašanj ali morebitnih zadreg, vam bomo z veseljem pomagali.
Škofijski urad za laike
Ciril Metodov trg 4
1000 Ljubljana

urad.za.laike.lj@rkc.si

http://nadskofija-ljubljana.si/laiki/







This email was sent to sps@rkc.si
why did I get this?    unsubscribe from this list    update subscription preferences
Pastoralna služba · Ljubljana · Ljubljana, No Region 0 · USA

Email Marketing Powered by MailChimp