Zadeva: E-novice 47
Od: Urad za laike LJ <urad.za.laike.lj@rkc.si>
Datum: 4. 12. 2018 09:36
Za: mojca.bertoncel@rkc.si

Spoštovani,

Pred vami je 47. številka E-novic. 

Lep dan in vse dobro želim, dr. Mojca Bertoncel, Škofijski urad za laike Nadškofije Ljubljana

 

Vabljeni, da Uradu za laike sledite tudi na Instagramu in na Facebook strani.

Sporočilo ni pravilno prikazano? Kliknite za ogled na spletu.

E-novice 10
 

E-novice 47-2018

E-novice 47 leto 2018  http://nadskofija-ljubljana.si/laiki/

 

Papež Frančišek: Nova postava v Kristusu

 

Ko namreč premišljujemo o življenju, ki ga opisuje Dekalog, oziroma o življenju, ki je hvaležno, svobodno, pristno, blagoslovljeno, odraslo, ki varuje in ljubi življenje, je zvesto, velikodušno in iskreno, se skoraj vedno zavemo, da smo se znašli pred Kristusom. Dekalog je njegova »radiografija«, opisuje ga kot fotografski negativ, kjer vidimo njegov obraz kot na svetem mrtvaškem prtu. »Sveti Duh tako daje rodovitnost našemu srcu in v njega polaga želje, ki so njegov dar, so želje Duha. Želeti v skladu z Duhom, želeti v ritmu Duha, želeti z glasbo Duha,« je izpostavil papež.

Več na...

 

Napovednik Nadškofije Ljubljana za mesec december

Vstopamo v mesec december, ki je bogat z dogodki in različnimi praznovanji. Začenja se adventni čas ter z njim povezane akcije. Mlajši se lahko pridružite adventni akciji “otroci za otroke”, starejši pa spremljajte akcijo #deliJezusa. Slednjo bo moč spremljati tudi na naši spletni strani.

Nadškof msgr. Stanislav Zore OFM je v ponedeljek, 3.12., ob 11. uri, v galeriji Družina predstavil knjigo Moč poklicanosti – Posvečeno življenje danes. 8. decembra praznujemo praznik Brezmadežne, ta dan pa bogoslovci tradicionalno pripravijo akademijo v čast Brezmadežni, ki bo v stolnici sv. Nikolaja, ob 17. uri. Dan pozneje, 9. 12., ob 16. uri, se bo, prav tako v stolnici, nadškof srečal s katehumeni, ki so v pripravi na prejem zakramentov uvajanja.

Od svetovnega srečanja družin v Dublinu je minilo že kar nekaj časa. A družina je vedno aktualna tema zato bo zanimivo prisluhniti slovenskim predstavnikom, p. Mikušu in zakoncema Nzobandora, ki bodo 18.12., ob 19.30 uri, na Teološki fakulteti v Ljubljani predstavili svoj pogled na svetovno srečanje.

26. 12. praznujemo praznik samostojnosti in enotnosti. Ob tem prazniku bo nadškof v ljubljanski stolnici daroval mašo za domovino. Ta bo letos 23.12., ob 17. uri.

Naslednji dan pa bomo že vstopili v slovesno praznovanje božiča. Kdaj in kje bodo ljubljanski škofje darovali polnočnice in dnevne svete maše božiča, bomo sporočili naknadno. Z božičem bomo vstopili v božično osmino, s katero je povezanih kar nekaj praznikov. Zaključila pa se bo s prvim dnem prihodnjega meseca in s tem tudi leta, s praznikom Marije, svete Božje Matere. Mladi se bodo v tem času odpravili na evropsko srečanje mladih v Madrid, ki bo potekalo med 28. 12. 2018 in 1. 1. 2019.

Želimo vam blagoslovljeno pripravo na praznik rojstva našega Odrešnika Jezusa Kristusa!

 


 

Frančišek: Mi pričakujemo Jezusa

V adventu ne živimo samo v pričakovanju božiča, ampak smo tudi povabljeni, da prebudimo pričakovanje slavne Kristusove vrnitve – ko se bo vrnil ob koncu časov – ter se z doslednimi in pogumnimi odločitvami pripravljamo na končno srečanje z Njim. Spominjamo se božiča in pričakujemo slavno Kristusovo vrnitev in tudi naše osebno srečanje z njim, torej dan, ko nas bo Gospod poklical.

Več na...
 

Adventna spodbuda naših škofov

S prvo adventno nedeljo smo vstopili v čas duhovne priprave na božič. Slovenski škofje nas v letošnji spodbudi vabijo, naj v adventu damo prednost duhovnim in družinskim vrednotam ter ne pozabimo, da se na praznik božiča spominjamo Jezusovega rojstva in Svete družine, ki je bila uboga in so jo preganjali. Spomnimo se naših krščanskih tradicij in obudimo molitev ob adventnem vencu, postavimo jaslice, si vzamemo več časa za družinske odnose ter odpremo srce ubogim in bolnim.

Več na...
 

Molitveni namen za mesec december  

Molitveni namen za december: Da bi ljudje, ki so zavzeti v službi razumevanja vere, v dialogu s kulturami našli govorico za današnji čas. To terja novo evangelizacijo, ki razsvetljuje nove oblike in prebuja temeljne vrednote, da bi stopili v stik z Bogom, z drugimi in okoljem. V zakladu krščanskega nauka je namreč »ena stvar bistvo /…/ drugo pa je način, kako ga izrazimo.«

Več na...

Ali Bog ne stanuje več tukaj?

Udeležencem konference »Ali Bog ne stanuje več tukaj?« je pisal papež Frančišek, ki je zbrane pozval, naj za opuščene cerkvene zgradbe najdejo dostojne rešitve. Opuščena svetišča so »znamenja časa«. Ker pa so cerkve »sveta znamenja«, lahko tudi takrat, ko niso več namenjene občestvenemu življenju, s »primerno muzejsko razstavo« izpolnjujejo oznanjevalno poslanstvo.

Več na...
 

Začetek novega cerkvenega leta

Z adventnim časom v Katoliški Cerkvi začenjamo novo cerkveno leto in neposredno pripravo na božič. Gospodovo rojstvo in prazniki, ki mu sledijo (sv. trije kralji ali obisk treh modrih, Jezusov krst ter Gospodovo darovanje v templju ali svečnica), so priložnost za poglobitev vere. Veselje ob Novorojenem pomeni veselje ob novem življenju in lahko simbolično nagovarja tudi k radosti nad lastnim življenjem. Simbolika rojstva in novega začetka je vtkana v potek celotnega cerkvenega leta

Več na...
 

Grožnje hčerama Asie Bibi  

Islamski skrajneži so pred dnevi streljali na vrata, kjer živita dve hčeri Asie Bibi, pakistanske kristjanke, ki je bila zaradi bogokletja obsojena na smrtno kazen in oktobra spoznana za nedolžno. Od njene izpustitve iz zapora pred enim mesecem sta se morali zaradi groženj skrajnežev že 4-krat preseliti. Celotna družina še vedno čaka, da zapusti Pakistan. 

Več na...
 


Radost ljubezni
slovenski prevod posinodalne apostolske spodbude
papeža Frančiška Amoris laetitia

 

Družinsko življenje kot vzgojno okolje

278. Sodobna vedno bolj izpopolnjena komunikacijska in zabavna tehnologija vzgojno srečevanje staršev z otroki lahko lajša ali tudi ovira. Če jo uporabljamo pametno, je lahko koristna, ker med seboj kljub krajevni oddaljenosti povezuje družinske člane. Stiki so lahko pogosti in pomagajo reševati težave. Mora pa biti jasno, da tehnologija ne more ne nadomestiti ne odpraviti nujnosti osebnega in globljega pogovora, ki terja telesni stik ali vsaj glas drugega človeka. Vemo, da ta sredstva včasih ljudi celo oddaljujejo drugega od drugega, namesto da bi jih zbliževala, kot se na primer dogaja, če se v času obeda vsak poigrava s svojim mobilnim telefonom ali če eden od zakoncev zaspi, medtem ko čaka na drugega, ki cele ure zapravlja čas s kako elektronsko napravo. Tudi to mora v družini biti povod za pogovore in dogovore, ki omogočajo, da dajemo prednost srečevanju družinskih članov in se ne zatekamo k nerazumnim prepovedim. Vsekakor ne smemo zanemariti nevarnosti novih oblik komunikacije za otroke in mladostnike, ki včasih postanejo brezvoljna bitja, izolirana od realnega sveta. Ta »tehnični avtizem« je lahko razlog, da so bolj izpostavljeni manipulacijam tistih, ki skušajo iz sebičnih interesov vdreti v njihov notranji svet.

279. Prav tako ni dobro, če starši postanejo svojim otrokom vsemogočna bitja, ki jim edinim lahko zaupajo, kajti tako preprečijo njihovo primerno socializacijo in čustveno zorenje. Da bi lahko starševsko vzgojno vlogo razširili in uveljavili tudi v širšem družbenem prostoru, so »krščanske skupnosti (…) poklicane, da podpirajo vzgojno nalogo družin«, posebno s katehezami uvajanja. Da bi pospeševali celovito vzgojo, moramo »na novo (…) poživiti povezavo med družino in krščansko skupnostjo«. Sinoda je hotela potrditi pomen katoliških šol. Te šole »izvršujejo pomembno funkcijo, ko gre za to, da podpirajo starše pri vzgoji otrok (…) Katoliške šole je treba v njihovem poslanstvu spodbujati, naj pomagajo učencem, da bodo rasli v zrele odrasle, ki morejo na svet gledati s pogledom Jezusove ljubezni in razumejo življenje kot poklicanost, da služijo Bogu.« V ta namen »je treba odločno vztrajati pri svobodi Cerkve, da posreduje svoj nauk, kakor tudi pri pravici vzgojiteljev do ugovora vesti.«

                                                                      Radost ljubezni, 278-279
 
 

Božja beseda

 

2. adventna nedelja

 

»Prehodil je vso jordansko pokrajino in oznanjal krst spreobrnjenja v odpuščanje grehov.« (Lk 3,3)

 

Bar 5,1-9;

Ps 126;

Flp 1,4-6.8-11;   

Lk 3,1-6

 

Več na...

 

Duhovnost

 

Oglejte si!

 

Molitev

 

Ko smo izkusili usmiljenje,

ni več prostora za večvrednost

ali vzvišenost: prej za gotovost,

da je nekdo, ki je ranjen,

na kakem področju večji od nas

in da bolj ko je ubog,

bliže je Božjemu srcu,

bolj ko je ubog,

bolj me prehiteva v nebeškem kraljestvu.

 

André Daigneault

iz molitvene revije Magnifikat

 

Sporočilo je poslano na mojca.bertoncel@rkc.si

Prijava, odjava na: urad.za.laike.lj@rkc.si