E-novice ŽPS


Št. 42 (9.12.2014), leto 2014
urad.za.laike.lj@rkc.si

AKTUALNE NOVICE

Marjana Debevec, Papež: pustimo Bogu, da iz nas naredi dar za druge (Vir: Radio Ognjišče)

Papež Frančišek je na praznik Brezmadežnega spočetja Device Marije poudaril, da nam ta praznik sporoča, da je vse milost; zastonjski dar Boga in njegove ljubezni do nas. Zaradi posebne naloge v zgodovini odrešenja, saj je bila izbrana, da postane Božja Mati, je bila namreč Marija po nauku Cerkve obvarovana madeža izvirnega greha in je bila vse od spočetja deležna posvečujoče milosti.

Kot Marija naj bi tudi mi znali poslušati Boga, ki nam govori in sprejeti Njegovo voljo. „Po evangeljski logiki namreč ni nič bolj delavno in plodno kot prisluhniti in sprejeti Gospodovo besedo“, je poudaril papež Frančišek. Marija je rekla: 'Naj se mi zgodi' in ne 'Bom storila'. To nas po papeževih besedah uči, da je bolj pomembno to, kar si, kot pa to, kar delaš in pa, da je treba pustiti, da Bog deluje, da bi bili zares takšni, kakršne nas hoče On. Čeprav je Marija sprejemljiva, pa ni pasivna, je poudaril papež. Spomnil je, kako je je Jezusu, ki se je v Njej utelesil, darovala leso in kri; na duhovni ravni pa je sprejela milost in nanjo odgovorila z vero.

Marija je bila sicer brez ovire greha, vendar pa lahko milost sprejmemo tudi vsi mi, je poudaril papež. Kot je Marijo sv. Elizabeta pozdravila: 'blagoslovljena med ženami', smo bili po papeževih besedah tudi mi od vedno blagoslovljeni, kar pomeni ljubljeni, izbrani pred stvarjenjem sveta, da bi bili sveti in brezmadežni. Božjo milost smo po papeževih besedah zastonj prejeli in jo moramo zato tudi zastonj deliti naprej. „Pustimo Svetemu Duhu, da iz nas naredi dar za druge; da nam pomaga postati orodje sprejemanja, sprave in odpuščanja. Če se bomo pustili preoblikovati Gospodovi milosti, ne bomo mogli zase zadržati luči, ki prihaja iz Njegovega obličja, ampak bomo pustili, da razsvetli tudi druge“, je dejal sveti oče in nas povabil, naj se od Marije, ki je vedno zrla svojega Sina.

Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/161/aktualno/15690/  
 

Mojca M. Štefanič, Papež: advent je čas tolažbe (Vir: Družina)

Adventni čas bi morali kristjani po besedh papeža Frančiška izkoristiti za tolažbo trpečih in žalujočih. »Vsi smo poklicani, da tolažimo svoje sobrate«, je dejal sveti oče . Advent je »čudovit čas, ki v nas znova prebuja pričakovanje Kristusove vrnitve in spomin njegovega prihoda v zgodovini«. 

Današnji čas potrebuje »priče usmiljenja in nežnosti«, je nadaljeval papež. Ti bi morali dramiti vdane v usodo, spodbujati obupane in vžgigati »plamen upanja«. To pa nam lahko uspe le v primeru, če prej sami izkusimo veselje, da nas Bog ljubi in nam daje tolažbo.

Priložnosti za to se ponujajo predvsem v tihi molitvi, v prebiranju Svetega pisma, med evharistijo in sveto spovedjo. 

Frančišek je pri tem opozoril na starozavezni svetopisemski odlomek iz knjige preroka Izaije, v katerem je zapisano: »Tolažite, tolažite moje ljudstvo, govori vaš Bog« (Iz 40, 1).

Vir: Kathpress / RV

Več na: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/papez:-advent-je-cas-tolazbe
 

p. Robert Bahčič, Pojdite tudi vi naproti ljudem današnjega časa. Bodite nosilci upanja in luči v Cerkvi in svetu (Vir: Radio Ognjišče)

Na prvo adventno nedeljo je Cerkev vstopila v leto posvečenega življenja. Trajalo bo dobrih štirinajst mesecev, vse do svečnice, 2. februarja 2016. Kardinal João Braz de Aviz, prefekt Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja, je med predstavijo tega posebnega leta povedal, da bo to »čas milosti za posvečeno življenje in za Cerkev«. Iskreno želim, da bi ga redovne skupnosti, torej redovniki in redovnice, znali dobro izkoristiti in iz njega narediti priložnost, da poglobimo svoje redovništvo, svoje osebno življenje z Bogom ter življenje po naših skupnostih.

Leto posvečenega življenja želi biti povezano s 50. obletnico drugega vatikanskega koncila oziroma 50. obletnico objave koncilskega Odloka o času primerni prenovi redovniškega življenja (Perfectae caritatis) z dne 28. oktobra 1965. Kardinal Braz de Aviz je prepričan, da je posvečeno življenje v teh petdesetih letih prehodilo rodovitno pot prenove, ki je vključevala zvestobo Gospodu, Cerkvi, lastni karizmi in današnjemu človeku. Bilo je to milostno obdobje, zaznamovano s prisotnostjo Duha, ki omogoča živeti tudi slabotnost in nezvestobo kot izkušnjo Božjega usmiljenja in ljubezni. Leto posvečenega življenja bo po kardinalovih besedah priložnost za »hvaležen spomin« na ta čas. Ima tri cilje. Prvi cilj je priznati svojo slabotnost in obenem pokazati svetu svetost in vitalnost posvečenega življenja. Drugi cilj je z upanjem pogledati na prihodnost, kljub zavedanju delikatnosti in naporov sedanjega trenutka. Tretji cilj pa je živeti sedanjost z ljubeznijo, kar zaobjema zaljubljenost, pravo prijateljstvo in globoko občestvo. Leto posvečenega življenja bo torej pomemben trenutek evangeliziranja lastne poklicanosti in pričevanja o lepoti hoje za Kristusom, kot pravi kardinal Braz de Aviz.

Ne bomo se torej z upanjem ozirali samo v prihodnost, ampak s hvaležnostjo zrli tudi v preteklost. Ne smemo pozabiti na spodbude, napore, prizadevanja, iskanja in cilje, ki so jih v zadnjih desetletjih živele najrazličnejše redovne ustanove. Papež Frančišek v pismu posvečenim osebam ob začetku leta posvečenega življenja zapiše, da se navdihuje pri smernicah, ki jih je sv. Janez Pavel II. zapisal v posinodalni spodbudi Posvečeno življenje iz leta 1996: »Vi nimate le slavne zgodovine, na katero se lahko ozirate in jo pripovedujete, ampak tudi veliko zgodovino, ki jo je teba še zgraditi! Ozrite se v prihodnost, v katero vas usmerja Sveti Duh, da bi tudi z vami še delal velike reči.«

Posinodalna spodbuda Posvečeno življenje, na katero se sklicuje Frančišek, je rezultat škofovske sinode o redovnem življenju v Cerkvi, ki je potekala ravno pred dvajsetimi leti. ... Cerkev od nas pričakuje, da s svojim življenjem večamo njeno svetost. Daje nam veliko nalogo in izkazuje veliko zaupanje, ko nas pošilja kot prinašalce upanja in luči v Cerkvi in svetu. Izzivi, ki se v prihodnosti postavljajo pred posvečeno življenje, nas usmerjajo v evangeliziranje samih sebe, lastnega življenje in skupnosti, v katerih živimo; treba se bo prenoviti od znotraj, dajati prednost kakovosti življenja in ne kolikosti dejavnosti, načrtov, hiš ali celo številu sobratov oziroma sosester. Če ne bomo temeljito pretresli svoje idenitete in je spremenili tam, kjer je spremembe potrebna, naša prihodnost ne bo ravno svetla. Če pa že bo, je ne bo razsvetljevala Luč, ki nas je poklicala na pot posvečenega življenja. Kvečjemu bodo to bliski posvetnega sveta, ki sicer so bleščeči, a kratkotrajni in plitki. Brez zavedanja, kaj oziroma Kdo je naš temelj, naš začetek in cilj, bodo vsi načrti, veliki in majhni, grajeni na pesku.

Vsa leta po drugem koncilu nas najvišji redovni predstojiniki in Cerkev spodbujajo k vrnitvi k virom in z novo zagnanostjo pristopati k ljudem, med katerimi živimo, jim prinašati Kristusa, torej upanje, ljubezen, mir. Včasih se zdi, da smo zaspali. Naj bo leto posvečenega življenja priložnost, da se predramimo. Poiskati in izkoristiti je treba ugodne priložnosti za ponovno prebuditev življenjske sile in naboja. Nismo ju nikoli izgubili, le da se danes ne razodevata v vsej svoji moči.

V redovnem življenju je najbolj bistveno biti v globokem soglasju s Kristusovo voljo in v nenehni hoji za njim. Samo tako bo naše redovno življenje lahko prebudilo svet, k čemur nas spodbuja papež Frančišek. Izziv, ki je pred nami, je velik. Presega nas in se zares zdi neuresničljiv. A to samo, če vse polagamo vase in na svoje moči. Kaj oziroma Kdo je in mora biti vir naše volje, dela, načrtov, ljubezni – to vemo: je Jezus Kristus. Vprašanje: »Kdo je zame Jezus Kristus?« je zato temeljnega, celo življenjskega pomena. Na tem zelo osebnem in življenjskem odnosu vsake posvečene osebe se ohranja in poživlja odločitev za redovno življenje, ki je življenje po evangeliju, hoja za Kristusom, služenje bližnjim. Ljudje od nas pričakuje nekaj več, od tistega, kar jim daje svet, pričakujejo nekaj globljega, tisto božje.

Drage sestre in bratje v redovništvu, napolnimo zemljo s Kristusovim evangelijem. Najprej pa evangelizirajmo in napolnimo z Njegovim evangelijem sami sebe, da bomo potem mogli ponuditi Boga tudi drugim. Naše življenje mora slaviti Boga z besedo in zgledom. »Svet najbolj potrebuje prerokov Boga, ki je prisoten v svetlobah in sencah zgodovine, ki hoče življenje in prihodnost za vse, ki ljubi vse ne glede na raso, barvo kože ali vero«, je pred leti razmišljal frančiškanski generalni minister p. Giacomo Bini. Njegov predhodnik p. Hermann Schalück pa je pred 17 leti dejal: »Želim si manj življenja iz navajenosti, manj povzdigovanja slavne preteklosti, več poguma, da bi zasejali evangelij v nam še neznano zemljo, več poguma tudi za inkulturacijo, več različnosti v potrebni enosti«.

Sv. Janez Pavel II. je frančiškanskim ljudskim misijonarjem že leta 1982 dejal: »Vi, ki ste bratje ljudi, pojdite v srce množice, naproti razpršenim in izčrpanim množicam, ki so kot ovce brez pastirja, s katerimi ima Jezus sočutje. Pojdite tudi vi naproti ljudem današnjega časa. Ne čakajte, da bodo oni prišli k vam. Vi sami iščite priložnosti za srečanje. Ljubezen nas sili v to. Vsa Cerkev vam bo hvaležna.« Mislim, da spodbuda velja za vse posvečene osebe. Si bomo drznili storiti ta korak, dragi redovniki in drage redovnice?

Kdo ve, kakšne čudeže bi naredil Bog po nas, če bi si upali mu popolnoma zaupati! Kljub temu, da smo krhki in omejeni, dragi bratje in sestre v redovništvu, ima Bog veliko zaupanje v nas, saj si nas je izvolil. Ponovno odkrijmo to zaupanje, da bomo izkusili živo prisotnost Boga. Počasi se bomo morali spreobrniti od logike samoumevnosti »tako je vedno bilo«, k logiki zupanja in k novim korakom, ki bodo preko nas približali Boga človeku, k čemur nas spodbuja tudi zgled sedanjega papeža Frančiška. V Sloveniji deluje 12 moških redovnih ustanov, 17 ženskih redovnih ustanov in 3 svetne ustanove. Vse skupaj čez 1100 redovnikov in redovnic. A ni to dovolj velika množica, ki lahko potegne za sabo veliko ljudi in jih približa k Bogu?

»Nosíte bremena drug drugemu in tako boste izpolnili Kristusovo postavo« (Gal 6,2). Ali redovniki dovolj oznanjamo in razodevamo Kristusa današnjemu človeku? Kristusa, ki moli, ki oznanja božje kraljestvo, ki ozdravlja obsedene in bolne, ki tolaži jokajoče, ki spreobrača grešnike, ki ne obsoja, ki vabi k boljšemu življenju, ki sprejema otroke in jih blagoslavlja, ki vsem izkazuje dobrote, a vedno ostaja pokoren volji svojega Očeta, ki ga je poslal na našo zemljo (prim. C 46). Brez radikalnega življenja se vera ne more utelesti in če se ne more utelestiti ne more biti privlačna in tako tudi redovništvo ne. Redovništvo mora biti privlačen način Boga, ki želi osvojiti srca ljudi in v njih najti svoj stalen prostor ter tako napolniti praznino človekovega srca, ki nastane brez božje prisotnosti. Brez Boga človek ni izpolnjen. Pa bomo kos tej nalogi?

Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/161/komentarji/15668/  

 
Mojca M. Štefanič, Za področje družine odslej pristojen zakonski par?

V Vatikanu bi bil lahko po besedah kardinala Oscarja Rodrigueza Maradiage v prihodnosti za področje družine pristojen tudi zakonski par. Ni nujno, da je na vodilnem položaju vsakega vatikanskega ministrstva kardinal ali škof, je koordinator kardinalskega sveta za reformo rimske kurije pojasnil v pogovoru za vatikanski spletni portal Vatican Insider. »Za družinska vprašanja bi bil lahko odslej pristojen tudi par zakoncev«, je predlagal kardinal iz Hondurasa.

Prav tako je povsem predstavljivo, da bi bila za področje beguncev pristojna redovnica, ki ima na tem področju veliko izkušenj. Papež Frančišek je omenjeni kardinalski svet ustanovil v lanskem aprilu.

Kardinal Maradiaga je v pogovoru tudi potrdil, da bodo dosedanji papeški sveti za preseljence, laike, pravičnost in mir, pastoralo družin in zdravstvenih delavcev združeni v dve večji kongregaciji. Nove upravne enote pa ne bodo zgolj nekakšen povzetek dosedanjega dela, temveč bodo imele svoj pravni status. Za razliko od večine papeških svetov imajo kongregacije pooblastila za izdajo in preverjanje pravnih določil.

Vir: Kathpress

Več na: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/za-podrocje-druzine-odslej-pristojen-zakonski-par

 

MOLITEV
 

Poklical si me v novo jutro
in raztrgal gluhost noči.
Izročam se tvojim rokam
z zaupanjem,
ker pripadam tebi.
Vzemi vse moje sanje
in me napolni z modrostjo,
naj ves dan odsevam tebe.
Tvojemu usmiljenju
izročam vse,
ki jih nosim v srcu.
Blagoslovi jih,
vstopi vanje,
tvoja ljubezen
naj žari
iz njihovih globin.
 

iz molitvene revije Magnifikat

3. adventna nedelja


14. december
Jn 1,6-8.19-28


»Jaz krščujem v vodi, med vami pa stoji on, ki ga ne poznate« (Jn 1, 26)
 

Bil je človek, ki ga je poslal Bog; ime mu je bilo Janez. Ta je prišel v pričevanje, da je pričeval o luči, da bi po njem vsi vero sprejeli. Ni bil on luč, ampak naj bi pričeval o luči.

Pričevanje Janeza Krstnika
In to je Janezovo pričevanje, ko so Judje poslali k njemu iz Jeruzalema duhovnike in levite, da so ga vprašali: »Kdo si ti?« Priznal je in ni tajil; priznal je: »Jaz nisem Kristus.« In vprašali so ga: »Kaj torej? Si Elija?« Rekel je: »Nisem.« »Ali si prerok?« Odgovoril je: »Ne.« Rekli so mu torej: »Kdo pa si? Tem, ki so nas poslali, moramo vendar odgovoriti. Kaj praviš sam o sebi?« Rekel je: »Jaz sem glas vpijočega v puščavi: Izravnajte Gospodovo pot, kakor je rekel prerok Izaija.« In ti, ki so bili poslani, so bili izmed farizejev. In vprašali so ga ter mu rekli: »Kaj torej krščuješ, če ti nisi ne Kristus ne Elija ne prerok?« Janez jim je odgovoril: »Jaz krščujem z vodo; sredi med vami pa stoji on, ki ga vi ne poznate, ta, ki pride za menoj, ki pa je pred menoj in jaz nisem vreden, da bi mu odvezal jermen njegovega obuvala.« To se je zgodilo v Betaniji, onstran Jordana, kjer je Janez krščeval.

Besede vere za vsakogar


Russel Shaw, Kakšno pomanjkanje poklicev?
 

Tretji pomen besede označuje poklicanost kot osebno poklicanost. To je edinstvena kombinacija predanosti, odnosov, dolžnosti, priložnosti, prednosti in slabosti preko katerih se skupna krščanska poklicanost in življenjski stan konkretno izražata v primeru nekoga, ki se trudi razločiti, sprejeti in živeti Božjo voljo; to je posebna vloga, ki jo je Bog v svojem odrešenjskem načrtu namenil vsakemu od nas. "Njegova stvaritev smo, ustvarjeni v Kristusu Jezusu za dobra dela; zanje nas je Bog vnaprej pripravil, da bi v njih živeli" (Ef 2,10). Ali kot je rekel papež Janez Pavel II. v sporočilu za svetovni dan poklicanosti leta 2001: "Vsako življenje je poklicanost." 

Prevod po: C21 Resources, Boston College 2010
 

Gradiva
 
Duhovnost

Adventni čas

Gradiva z izobraževanja za pastoralno načrtovanje, november 2014

Vprašalnik o uresničevanju pastoralnega načrtovanja po župnijah

12. poglavje: Skrb naše župnije za prepoznavanje poklicanosti in poslanstva

Druga gradiva Škofijskega urada za laike
 
Vsa gradiva uradov Pastoralne službe Nadškofije Ljubljana pa najdete na naslednji povezavi.

Vas zanima? Oglejte si! 
 
Nadeti si Kristusa
 

Vabimo vas...
 
Vprašalnik o uresničevanju pastoralnega načrtovanja po župnijah
 

Na Pastoralni službi smo pripravili vprašalnik o uresničevanju pastoralnega načrtovanja po župnijah. Župnike prosimo, naj ga skupaj s člani ŽPS izpolnijo na prvi seji ŽPS. Izpolnjeni obrazec naj župniki vrnejo dekanu na oktobrski pastoralni konferenci. Na podlagi izpolnjenih obrazcev bomo v škofijskih telesih oblikovali temeljne cilje nadškofije in pripravili ustrezna gradiva, ki vam bodo v pomoč pri delu na župnijah.

Vprašalnik je na voljo tudi v e-obliki: Vprašalnik


Delavnice za pare Bog nas kliče in blagoslavlja

Škofijski urad za družino nadškofije Ljubljana vabi na delavnici za pare z naslovom Bog nas kliče in blagoslavlja. Delavnici bosta 10. in 17. decembra 2014 od 18.00 –20.30 v Ljubljani, Rakovniška 6, prostori župnije Rakovnik. Udeleženci se bodo osredotočili na izboljšanje medsebojnega odnosa in iskali  prave poti za reševanje konfliktov. Delali bodo na osebni in partnerski ravni, ne da bi pozabili na  svojo razširjeno družino.  Metoda gestaltpedagogike, obogatena s predstavitvijo svetopisemskih zakonskih likov, ter aktivno  sodelovanje udeležencev, kar vabijo k prijavi.

Delavnici vodi: prof.dr. Stanko Gerjolj.

Prispevek za obe delavnici je 10 EUR na par.

Prijavite se čimprej  oz najkasneje do 1. decembra na naslov: urad.za.druzino.lj@rkc.si, ali po tel.: 01/234 75 82.

Škofijski urad za laike
Ciril Metodov trg 4
1000 Ljubljana


urad.za.laike.lj@rkc.si
http://nadskofija-ljubljana.si/laiki/

Če e-novic ne želite več prejemati, nam to prosim sporočite na: urad.za.laike.lj@rkc.si







This email was sent to mojca.bertoncel@rkc.si
why did I get this?    unsubscribe from this list    update subscription preferences
Pastoralna služba · Ljubljana · Ljubljana, No Region 0 · USA

Email Marketing Powered by MailChimp